Kdo je napravil Vidku srajčico ?
(Pripcmdka.)
Živela je svoj« dui uboga vdova, Bog jej je dal sedem otrok, jedaega manjega od druzega, a jesti so merali vsi. Od z6re do mraka je bilo treba matcri sMiti vsakdanjega kruha, zatorej je imela saino ob dolzih zimsiili TeSerih toliko časa, da je naredila otrokom srajfiee, da bi ne hodili goli po STetn. Vsak otrok je imel po jediuo srajčico, in ko je starejšemu bila pretesna( dobil jo je vselej mlajži otročiček. Zatorej nij moglo biti drugače, nego da. je najmanjši otrok Vidko nosil zmirom tako tenke srajSice, da mu je solflce na golo kožo sijalo. Vidko je bil deček jedva štiri leta star, bil je iel6 bistronmen ter je posebno živalce in cvetlice imel rad. Kadar koli je Tidel jagnje na paši, brž mu je začel nabirati najlepšii dižečih rastliE; ako je naSel mladega ptiCka, ki je padel iz gnezda, nesel ga je skrbno dom6v, kder ga jo pital, dokl« Bij toliko dorastel, da je mogel leteti. Še ce!6 pajkov nij pobijal; kadar je našel kde kakega pajka, nesel ga je vselej visn iia trato, mialee si: uboga živalca tudi rada žiri. Nek6č sc mu je bila srajčica tako potanjila, da mn je padla z rainena, a ker je bilo rarao po leti in je mati pridno hodila. na di-lo, iiij mu uteguila ažžiti druge. Zato je moral ubožček okrog skakati skoraj na pol nag.
Necega dne gre v gozd jagod nabirat. Ondu ga sreija jagnjiee. Na pol golo revše se mu ze!6 smili, zato ga vpraža: ,,kde ti je srajčica?" Tidko žalosten odgovori: ^nžmara nijedne drnge, kakor to atrgano, a moja mati mi tudi ne uteguejo zdaj druge napraviti; še le ko zima pride, dobodem novo. To se zna, da popolnem nora ne bode, ker take dobiva le moja najstarejša sestrica, a moja bode le stara. Oj, kako rad bi imel vsaj jedao iioto srajHco!"
89
Zdaj mn j&gnje odgovori: niibožec. smiliš se mi, nž, jftz ti dun nekoliko svoje voUie, od nje si naprari novo arajfico!" In jagDJe si izpnli nekoliko volne ter jo dž ubogemn dečku.
Ko je Sel Vidko 7, volno oiemo trnovega grma ob cesti, pokliče ga grm in ga vpraša: nkaj neseS. Vidko?"
nVolno za novo srajčico!" odgovori "Vidko.
nDaj ini jo sem, da ti jo izmieem." reče mu grm.
Vidko tun di volno in gnn ran je, som ter tja Tij6d trnjere ?eje, izvrstuo izmikal volno.
rVaioo jo oosi, ds se ti ne zm^de!" reSe grm, ckončarSi groje delo in podavši volno veselemu Vidku.
Zdaj ^gleda Tidto pajčevino in pajka, ki jc sedel ravno y sredi in je predel. Pajok pokliče dcčka in mu reC-e: rdaj mi TOlno. da ti jo osmnkam in iztkein; uže vem, kaj ti je treba."
In pajek zažne priduo svoje nežue nožice giljati ter ž njijiii presti id tkati Kmalu je natkal najlepSo in najboljSo tkanlno ter jo izročil Vidkn.
Vesclo Mti Vidko dalje, tcr prispe do potoka, ob katerem je sedel velik rak. Tudi ta ga tak6j poTpraša: nkam tako bitiš, Yidko? Kaj neseš pod pazho ?«
rTkanino za srojo srajHco," odgovori Vidko.
nKarao na pravega si naletel'." re6e rak. nBrž mi jo daj sem, dn ti jo prikTOjim." Tidko mu jo dd iu rak mu je s svojimi velikimi škarjami volneiio tkanino prav lepo v erajčieo prirezal. ^vo" izpregovori rak nzdaj pa nij treba druzega, uego da ti mati prirezane kosec sfešijejo in srajčiea je gotova."
rOj," izdihne Yidko, ctuati nemajo časa, da bi mi skoraj sraj6ieo BeSiU, potrpeti mi bodc troba, da pride zima."
A jedva to izgovori, kar prileti ptiJek, ki je v kJjonn imel dolgo ntt. Tak6j jo izpusti Da tkanino ter zapoje: rjaz ti srajsico Bešijem V
Prav priduo je začel ptiček šicati in predno se deček dobro zaye, l)ila je srajiSica gotova. Tea iz sebe od veselja tak6j obleče srajčico, in gled&j&S se t potokii, veselo zaTpije : noj, zdaj imam sraj&co, lepo novo srajCico 1" Komaj Cika, da bi bil nže domd.
Bratei in sestrice so ga debelo gledaJi ifl se čudili lepej srajčici. Tak6 lepo raehke in bele srajfiice že nobedeu izmed njih. nij niti videl niti imel.
In  ko je Tidko moral materi povedati,  kdo  iau je  srajčico napravil, tlžsknili so mati z rokama nad gla^o in so rekli:  ,,nu, zdaj vem, da so inoja pokojna mati imeli prav, ko so mi večkrat djali, da Kc-niur d&de zajčka Bog, Ba i travce mii obilne; Kaaiur diide mnoi otrok, Da puuioči mti rcšilne.11
V.