•Tednik« Izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24 nov 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj to Ormož - Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj' — Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo ln uprava Ptuj. Lackova 8 — Tel. 156. — St. tek. računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ea tuzemstvo 1000, za Inozemstvo 2000 din Št. 15 PTUJ, dne 17. aprila 1964 Letnik XVII. Statut ptujske občine je sprejet V torek, 14. aprila 1964, sta se sestala občinski zbor in zbor delovnih skupnosti na seji občinske skupščine, ki je sprejela, občinski statut, napisan v 4 delih, 10 poglavjih s 306 členi, zaključen s podpisom predsednice občinske skupščine Lojzke Stropnikove. Na to sejo so bili povabljeni poleg odbornikov tudi ljudski poslanci in politični predstavniki občine Ptuj. O vsebini 4 delov, in 10 poglavij občinskega statuta ter posameznih členov je skupščini poročala predsednica Lojzka Stropnikova, sejo pa je vodil podpredsednik Vlado Vrečko. Seja je bila pod parolo »Statut, temeljna listina samoupravljanja«. Dvorana je bila posebno pripravljena za to, rekli bi, slovesno sejo, saj je pomenila za občino Ptuj poseben zgodovinski dogodek. Ta dan je dobila občina Ptuj veljavno temeljno listino samoupravljanja, ki jo bodo imele pri roki vse družine, vse gospodarske organizacije, zavodi, ustanove, organizacije in društva. Posebnost v dvorani je bil osnutek emblema občine Ptuj, ki primerja območje občine Ptuj s 6-stransko satovni-co, s silhueto ptujskega gradu, pšeničnega klasja, vinske trte in zobatega kolesa, simbolov industrije in kmetijstva kot glavnih stebrov gospodarstva v občini. Zanimivo je bilo poslušati najprej poročilo predsednice Lojzke Stropnikove o statutu, njegovem pomenu in namenu, potem pa še diskusijo odbornikov iz mesta in iz okolice, ki so utemeljevali nekatere dopolnitve k posameznim členom statuta, da bi bili čimbolj jasni. Skoraj pri vseh spremembah in dopolnitvah je šlo le za razči-ščenje teksta in za enotno tolmačenje njegovega smisla. Proti 306 členom statuta predstavlja do 10 dopolnjenih členov Ie majhen del, ves ostali tekst pa je ostal, kot je bil v osnutku in kot ga je raztolmačil v prejšnji številki »Tednika« Ivan Rau. Vsem, ki so sodelovali pri sestavi statuta, in vsem, ki so prispevali s svojimi dopolnitvami k izpopolnitvi njegovih členov, delov in poglavij, se je predsednica Lojzka Stropnikova lepo zahvalila. Ob tej priložnosti "mm»7 ^ # «J| ; jftflflBraals' v m ' -■■■•' >M ffi Bi > , ^ B *. ' ...................... BkL -JHKJSl Pogled na poslance in odbornike na zasedanju skupščine občine Ptuj v zvezi s statutom je tudi pozvala vse občane, da bi pomagali izvajati vsa določila statuta, da bi dosegli v ptujski občini stopnjo razvoja, ki bo potrdila, da je statut res temeljna listina samoupravljanja, v kateri bomo našli odgovor na vsa načelna in praktična vpra- šanja v delu za dosego ciljev, do katerih smo si začrtali najbližjo pot ravno s statutom. Predlagane spremembe in dopolnitve so bile sprejete, potem pa je bil statut kot celota soglasno sprejet. V. J. Med čitanjem poročila o statutu občine Ptuj Priprave na proslavo 1. ma|a v Ormožu T 1 Es D >NI 1 PO SVETU OB ZAKLJUČKU SPLOŠNE RAZPRAVE NA KONFERENCI OZN O TRGOVINI IN RAZVOJU OSNOVNA NAČELA Osnovna načela Kot vsako leto, tako bodo tudi letos prebivalci občine Ormož lepo in množično proslavili 1. maj izdelal načrt dela za letošnje — praznik dela Praznovanje 27. aprila in 1. maja je postalo v občini tradicionalno. Tako prebivalci občine Ormož že vrsto let slavnostno in množično proslavljajo ta pomembni mednarodni praznik dela. V ta namen tudi letos pripravljajo kulturni program. Kresovanje, ki V ponedeljek 20. aprila začetek kongresa ZSJ Srečanje delegatov za V. kongres ZSJ v Čakovcu V torek, 14. aprila, je bilo v Cakovcu medobčinsko srečanje delegatov V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije iz občin Cakovec — Varaždin — Ptuj — Ormož. Skupno odhaja na kongres šestnajst izvoljenih delegatov, ki bodo na kongresu zastopali 47.000 članov Zveze sindikatov Jugoslavije. Ob srečanju so delegati izmenjali stališča o vprašanjih, o katerih bo razprava na V. kongresu. Delegati so ugotovili, da vlada med člani sindikata za kongres izredno veliko zanimanje, kar pričajo živahne predkongresne razprave o gradivu, ki je bilo predloženo članstvu v javno razpravo. Delegati so največ razpravljali o vprašanjih kako izboljšati pogoje živlejnja našega človeka, kaj storiti, da se stanje popravi. Delegati so bili enotnega mnenja, da je potrebno rešitev iskati v delitvi narodnega dohodka in v višji produktivnosti dela, v pogojih gospodarjenja itd. Mnogo je bilo govora o problemih sezonske delovne sile, izobraževanju delavcev in o ostalih vprašanjih. Delegati so ob zaključku sprejeli sklep, da bodo v maju, torej po vrnitvi s kongresa, obiskali delavce v delovnih kolektivih, da bi jih seznanili z delom in sklepi kongresa. Delegati iz Ptuja in Ormoža so povabljeni v delovne kolektive čakovške in varaždinske komune. Delegati iz Cakovca in Varaždina pa bodo obiskali številne delovne kolektive v ptujski in ormoški občini. Po razgovorih, na katerih so se sporazumeli o vsebini razprave, ki bo podana na kongresu o koristnosti medobčinskega sodelovanja, so vsi delegati obiskali delovni kolektiv Medi-murske trikotaže v čakovcu, kjer so se seznanili z delovnimi pogoji delavcev, predvsem pa so seji je govoril predsednik krajevnega odbora SZDL Branko Dogša: Slavnosti so se v soboto, 11. aprila 1.1., udeležili tudi zastopniki občinske skupščine Ormož in zastopniki občinskih odborov množičnih organizacij. Prebivalstvo je tudi tokrat, ob 10. krajevnem prazniku, res praznovalo, praznovanje pa zaključilo z večernim ljudskim veseljem v Domu Partizana. je ponavadi na večer pred 27. aprilom in 1. majem, tudi letos ne bo izostalo. Ob njem je splošno ljudsko rajanje. Veselo ljudsko rajanje in prijetna zabava tudi v nekaterih vaseh trajata vso noč. Tako bodo tudi na predvečer letošnjega 27. aprila in 1. maja zagoreli kresovi pri Tomažu, Veliki Nedelji, v Središču, pri Miklavžu, v Podgorcih, Ivanjkovcih, na Kogu in še drugje v občini. Krajevne organizacije SZDL pa bodo pripravile pester kulturni program z govorom o pomenu in važnosti tega pomembnega praznika. Nato prične splošno veselje in zabava. Pri nekaterih kresovih bo tudi godba, skoraj od slehernega kresa pa se bodo razlegale ljudske in partizanske pesmi. Na teh praznovanjih je v občini vedno množična udeležba in je letos pričakovati zaradi boljših priprav še nekoliko večjo udeležbo. Posebno prijetno praznovanje 27. aprila in l.maja pa bodo v občini priredile delovne organizacije. Tako bodo sindikalne podružnice pripravile praznovanje za svoje kolektive v podjetjih, v zavodih in ustanovah. Pri vseh kresovih bodo tudi ognjemeti. Vsekakor je treba ta dva praznika lepo proslaviti in mladino seznaniti s pomenom teh dni. Angleški gostje danes v Ptuju Maribor, dne 16. aprila 1964 Šestčlanska delegacija mestne, ga sveta iz Greenwicha, ki je na enotedenskem obisku v Mariboru, si je danes dopoldne ogledala tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, farmo bekonov in brojlerjev pri Ptuju in zgodovinske znamenitosti Ptuja. Sinoči je priredila predsednica mestnega sveta Maribor Vera Kolarič v sejni dvorani mestnega sveta, na rotovžu cocktail party za okrog 30 povabljenih. Vera Kolartč je delegaciji mestnega sveta Greenwich predstavila člane lestnega sveta Maribor, sedem mariborskih pesnikov, ki so pri. spevali svoje pesmi za zbirko Neka druga dežela in druge De_ legacija pevskega zbora KUD Slava Klavora, ki Je pred kratkim nastopil v Greenwichu, je pozdravila goste v imenu društva in članov zbora. Popoldne so si angleški' gostje ogledali nekatere zdravstvene ustanove v Mariboru in bolnišnico. »Presenečen sem ob zelo do. bri organizaciji zdravstvene službe v Mariboru. Bolnišnica je zelo lepa in funkcionalno dobro urejena. Opravili ste veliiko dela,« je dejal član delegacije iz Green-wicha dr. J. Kerr Brown. M. M. Mednarodna konferenca OZN za trgovino in razvoj je konec prejšnjega tedna zaključila splošno razpravo. Trajala je enajst dni, na govorniškem odru se je zvrstilo 102 predstavnikov držav in 13 opazovalcev, razen tega pa še gosti OZN. Pravijo, da so skupaj spregovorili približno pol milijona besed. Toda več kot to veljajo ugotovitve, da besede niso bile zaman. Razprava je pokazala, da obstajajo na svetu tri po gospodarskem razvoju in življenjski ravni različne skupine: p tretjina ljudi na našem planetu živi dobro, • tretjina je dosegla raven, na kateri postaja življenje smiselno, in • tretjina, to je kaka milijarda ljudi, ki žive v bedi in pomanjkanju, torej človeka nevredno življenje. Seveda rji dovolj, da svet pozna ia skuša razumeti te ugotovitve (nekateri bi se radi kar zadovoljili s temi odkritji), temveč je treba tako stanje spremeniti — in prav te naloge se je lotila konferenca. Treba je urediti mednarodno trgovino tako, da bo pospeševala razvoj v nerazvitih deželah, ne pa ga zavirala. Mednarodna trgovina naj bo zares enakopravna, ne pa takšna, kot doslej, ko razviti, mnogi tudi kot nekdanje kolonialne sile, še naprej izkoriščajo nerazvite. In prav ta enotna ugotovitev vseh dežel v razvoju je drug pomemben uspeh splošne razprave. Kot tretji uspeh konference la- hko omenimo resnico, da so predstavniki razvitih načelno priznali upravičenost takih zahtev. Seveda vendar so bili enotni v tem, da so- izhajali od različnih metod, morajo povečati uvoz iz razvijajočih se dežel, olajšati pogoje uvoza tako, da bi razvijajočim se ostalo več sredstev, in okrepiti finančno pomoč. Boj proti revščini v zaostalih deželah pa pomeni prvo nalogo, za katero so odgovorni vsi. Seveda je drugi del konference mnogo težji. Gre namreč za konkretne oblike pomoči, ki bodo uresničile omenjena načela. Kako naj zagotove trdne surovinske cene, kako naj povečajo industrijski izvoz, obenem pa zavarujejo mlade industrije razvijajočih se dežel, kako naj zajamčijo priliv kapitala, vendar tako, da ne bi samo za jamčil dobiček medna--rodnemu kapitalu, v kakem za- krškem okviru naj bi nadzirali mednarodno trgovino, da bi res pospeševala razvoj nerazvitih? Te težavne naloge so se lotili posebni odbori ženevske konference. Seveda o izhodu pri delu teh organov še ne moremo govoriti. Toda že sami sklepi, ki bodo vsaj v glavnem upoštevali spredaj navedena načela, bodo pospešili razvoj tistega dela sveta, ki še hudo zaostaja za razvitimi. Nikjer tudi ne piše, da mora ta konferenca opraviti vse delo. Ženeva je za podobne sestanke vedno odprta. Seveda ne sme postati samo forum za sestajanje in govorjenje ... Ostali dogodki OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ POZIVA VSE DELOVNE KOLEKTIVE IZ GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, ZAVODOV IN USTANOV Z OBMOČJA PTUJSKE OBČINE. NAJ SE ŽE SEDAJ ZAČNEJO PRIPRAVLJATI NA LETOŠNJO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE PO PREDLOŽENEM PROGRAMU. Ce so sovjetski partijski in državni prvaki dolge mesece potr. pežljivo prenašali kitajske napade, so to storili iz prepričanja, da bodo slednjič našli vsaj podlago za zbližanje. Tak razvoj dogodkov bi namreč ugodno vplival na mednarodno komunistično in delavsko gibanje, prav tako bi služil stvari miru. Toda pekinško propagandno ihto, ki se vse bolj prenaša tudi na meddržavne odnose (pomislimo samo na prizadevanja, da bi z zahtevami po azijsko-afriški konferenci, po »drugem Bandun. gu«, povsem spodrinili napovedano konferenco nevezanih, za katero se še posebej zavzema Jugoslavija), so v Moskvi slednjič prekinili. O tem smo poročali že zadnjič. Tokrat se dotaknimo dveh zanimivih govorov sovjetskega ministrskega predsednika, enega po televiziji po končanem obisku na Madžarskem, drugega pa na velikem zborovanju v Mo_ skvi.na čast 19-letnice podpisa sOvjetsko-poljskega sporazuma o prijateljstvu, vzajemni pomoči in sodelovanju, ki so se ga udeležili tudi člani poljske vladno-partijske delegacije s prvim sekretarjem Gomulko na čelu. »TEŽNJE PO HEGE. MONIJI...« Sovjetski premier Hruščov je jasno povedal, da kitajskim voditeljem ne gre morda za teoretično ideološko polemiko, temveč za želje po nadvladi v socialističnem taboru in v svetovnem komunističnem gibanju nasploh. Tako ravnanje Pa vodi k cepitvi enotnega komunističnega gibanja, pomeni revizijo leninskih osnovnih tez. Odločno je obsodil kitajske teze o nujnosti vojne ter se zavzel za višjo žiivljenjsko raven z višjo proizvodnjo. Tudi kitajski človek bi se odločil na vprašanje, kaj ima raje, riž ali vojno, za riž. Prav tako je nesmisel »izvažati domačo revolucijo«, kajti revolucija je naloga same partije, s mega ljudstva vsake dežele. Kitajski napadi so znamenje slabosti, znamenje jeze nad neuspehi v slednjih ukrepih (nor ljudske komune), ki jih niso dobro pripravili. • SRAMOTNA DESETLETNICA Te dni so na posebnem sestanku zunanjih ministrov dežel-čla nic pakta SEATO (pakta za jugovzhodno Azijo) proslavili desetletnico njegovega obstoja. Namen te organizacije, ki so jo postavili na noge predvsem na željo ZDA, je bil, da bi z juga »obkolili« Kitajsko, torej »komunistično nevarnost št. 1 v Aziji«, v okviru širšega ameriškega načrta »obkolje-vanja« socialističnih dežel. Sodelujejo dežele, ki na tem delu sveta sploh nimajo svojega ozemlja (ZDA, Velika Britanija, Francija, Nova Zelandija in Avstralija) ter »pristne« dežele Tajska, Pakistan in Filipini. Na jubilejnem zasedanju so Francozi v okviru znanih sprememb v zunanji politiki predložili, naj bi jugovzhodno Azijo raje nevtralizirali. S tem bi odpadla nevarna žarišča, ki jih posebno Američani razpihujejo v Južnem Vietnamu in v gonii proti nevtralni Kambodži. Predlog je večina odklonila, četudi je na drugi strani res, da se člani v marsičem med seboj ne strinjajo. Filipini še npr povezujejo z Indonezijo proti britanski kolonialni tvorbi, tako imenovani Maleziji, Francija je — podobno kakor že poprej Britanija — priznala kitajsko vlado in s tem prizadela zaveznika v tem paktu ZDA na najbolj občutljivem mestu. Nov raAvoj v svetu kaže, da so postale nekdanje blokovsko obarvane »obrambne tvorbe« odveč, ker so se preživele. Pakt SEATO je tipičen primer za to. • BRAZILIJA SE VRAČA NA STABO... Brazilska skupščina je Izvolila za novega predsednika generala Branca, ki je sedaj tudi napredoval v maršala. Pristaše strmo-glavljenega Goularta zapirajo, vlada pa si tudi prizadeva, da bi čimprej odstranila vse predvidene Goulartove reforme in deželo, kot pravi, »dekomunizirala«, to je spravila v sklad z zahtevami bur-žoazije, finančnikov in cerkve. V Moskvi tudi 2ivkov in Kadar Moskva, 16. aprila — Prvi sekretar CK poljske združene delavske partije Vladislav Gomulka je včeraj v Moskvi nadaljeval razgovore z visokimi partijskimi in vladnimi funkcionarji Sovjetske zveze. Včeraj je prispel v Moskvo tudi prvi sekretar madžarske socialistične delavske partije Janoš Kadar, lz Sofije pa poročajo, da je odpotoval v glavno mesto Sovjetske zveze tudi prvi sekretar CK bolgarske komunistične partije Todor Zivkov. Gomulka, Kadar ln Zivkov se bodo na čelu delegacij udeležili proslave ob 70. rojstnem dnevu sovjetskega premiera Hruš66va. Protest zaradi napada Vientian, 15. aprila. — Veleposlaništvo DR Vietnama v Vien-tianu je sporočilo, da so predsedniku laoške vlade Suvana Fumi izročili protest zaradi napada na dve vietnamske vasi. V sporočilu, ki ga prenaša Reuter, navajajo, da je okrog 150 oboroženih ko-mandosov prešlo laoško-vietnam-sko mejo 4. aprila in da so napadli vasi Senon in Konsoa v provinci Ngean. Letala in helikopterji so leteli nad tem področjem in metali komandosom opremo. Po sporočilu veleposlaništva so napad izvršile laoške desničarske enote. V Bruslju se ne morejo sporazumeti o cenah žitaric Bruselj, 16. aprila — Svet ministrov šestih držav skupnega evropskega trga, ki zaseda v Bruslju že neka i dni, ni dosegel sporazuma o enotnih cenah žitaric. Ta problem je najslabša točka pri oblikovanju skupne kmetijske-po-litike. Ni pa hotel povedati nobenih podrobnosti. Na tem zasedanju niso obravnavali posebnih ukrepov v zvezi s težavnim položajem v Južnem Vietnamu, pač pa so te vojaške or-organizacije »pripravljene po potrebi storiti ustrezne korake v skladu s prevzeto odgovornostjo«. Zvedelo se je, da je na zasedanju ministrov držav članic SEATO zmagala protinevtralistična smer: le-to so najbolj zagovarjale ZDA. Francoski predlog o nevtralizaciji Jugovzhodne Azije, vključno Južnega Vietnama, je naletel na oster odpor. TEDNIKOV INTERVJU Statut občine- življenjski akt občanov FRANC ŽABOTA je že dobrih šest mesecev tajnik Občinske skupščine Ormož in je na svojem delovnem mestu telo prizadeven in požrtvovalen. Kot diplomirani pravnik je bil dve in pol leti zaposlen na Okrožnem tožilstvu v Murski Soboti. Glede na to, ker je kot tajnik občinske skupščine vsestransko sodeloval pri sestavi statuta občine in kot pravnik mnogo prispeval, da je občinski statut dobil pravo vsebino, smo sa zaprosili za razgovor o statutu občine, ki je pred kratkim sprejela občinskt skupščina. Franc Zabota — S KATERIMI TEŽAVAMI STE SE SREČEVALI PRI SESTAVI STATUTA OBČINE ORMOŽ? Res je bila izdelava tako zahtevnega pravnega akta precej težavna. Vsa dela v zvezi z izdelovanjem statuta so opravile podkomisije, ki so bile deljene na posamezne veje gospodarske in negospodarne dejavnosti. Tako so pravni uslužbenci pripravljali tisti del statuta, ki govori o pravnih predpisih. uslužbenci zdravstva pa tisti del, ki govori o zdravstvu in podobno. Pri delu pa smo naleteli na težave predvsem zato, ker so bili ljudje, ki so bili odgovorni za sestavljanje statuta občine, preveč zaposleni z raznimi dolžnostmi. Tako smo za sestavo statuta sklicali 10 sej in so bile vse zaradi preobremenjenosti zaposlenih nesklepčne. Glede na to je prišlo do tega, da nas je moralo sestavljati statut občine le nekaj ljudi. Obotavljali smo se pri sestavljanju statuta tudi zato, ker smo pričakovali, da bodo predstavnišk! organi izglasovali nove zakone, ki bi naj olajšali delo. Lotili smo se težkega in odgovornega dela in sestavljeni tekst predložili občinski statutarni komisiji, podkomisijam in nazadnje še redakcijski komisiji. O statutu občine so mnogo razpravljali tudi zbori volivcev in dali precej koristnih pobud in predlogov za spremembo predloženega statuta. Zato je statutarna komisija sprejela spremembe pri več kot 20 členih predloženega teksta. Na seji občinske skupščine na Vinskem vrhu dne 7. aprila tega leta so zvezni in republiški poslanci ter občinski odborniki predložili več amadma-jev, ki jih je skupščina upoštevala in jih sprejela skoraj v celoti. To se pravi, da so bili upoštevani v celoti vsi umestni predlogi in želje zborov volivcev. O statutu občine je razstavljalo čez 50 odst. vseh vo-.ivcev v občini, bodisi na zborih oziroma na razpravah ali pa na sestankih. Skratka, upoštevani so bili predlogi občanov in nekoliko dopolnjen, v nekaterih členih je bil statut spremenjen, na zadnji seji občinske skupščine pa je bil tudi sprejet. — KAKŠNE SPREMEMBE ALI DOPOLNILA SO DALI ZBORI VOLIVCEV, OBČINSKI ODBORNIKI IN ZVEZNI TER REPUBLIŠKI POSLANCI? Pred sprejemom statuta je bilo treba spremeniti nekatere člene. Tako je bilo treba spremeniti 23. člen, da obravnava sedaj problem živinoreje V komuni. V novem 35. In 36. členu Ti so upoštevalne pripombe strokovnjakov za urbanizem. Odborniki in poslanci so nadalje predlagali, da naj občina v statutu zagotovi preživninsko "varstvo tudi tistim kmetijskim zavarovancem, - ki dajo svojo zemljo delovni organiztciji. Novost v statutu je tudi to', da smo predvideli v •prejšnjem 191. členu rotacijo vodilnih uslužbencev občinske uprave. Prav tako je predvidena rotacija za člane krajevnega sveta. za občinskega' javnega pra^ vobranilca in za Sodnika" za prekrške. Na novo pa so v statut vnesena določilaj o občinskem javnem tožilstvu. To 60 le predvsem vsebinske- spremembe statuta, vendar je bilo tudi precej formalnih; - ki» so: bili upoštevanih *<.'-. -v.-,'--.* • -1 ■ t • — KAJ VSE STE PREDVIDELI V STATUTU OBČINE O KRAJEVNIH SKUPNOSTI? V občinskem statutu so krajevne skupnosti -zaipopadeite Od 203. do 213. člena. Tu so o-hdelana splošna ustavna načela, V pravem bistvu in smislu, pristojnosti krajevnih skupnosti, o njenih organih, o poravnalnih svetili, medtem ko je občinska skupščina podrobneje določila in obcama^o prepustili} krnjcvnj^^kupji^sljfljfi^O-jO? b i >d o ob r a v n a t) le. ,_v, sv^jiji statutih. Vse krajevne skupnosti razen Središča so že občinski skupščini predložile ' teze statutov, ki jih bodo. v kratkem pregledala in sprejela še pred koncem tega meseca. — KAKO BOSTE V BODOČE OBVEŠČALI OBČANE IN KAJ VSE PREDVIDEVA O TEM OBČINSKI STATUT? V najkrajšem času bo potrebno slehernemu gospodinjstvu v občini izročiti po en'izvod prečiščenega in na seji občinske skupščine' sprejetega statuta. To Komo storili in', ga v prilogi »Tednika«"'razposlali vsem gospodinjstvom. — KAJ JE TREBA PO VAŠEM MNENJU V OBČINI STORITI, DA BO SPREJETI STATUT OBČINE POSTAL ŽIVLJENJSKI AKT OBČANOV? Življenjsko, je treba uresničiti. uveljavljanje statuta, kot je to predvideno . v prehodnih in končnih določbah,.po potrebi pa ga tjidi z vso prizadevnostjo .tolmačiti in . ga. dejansko uveljaviti v praksi,, Vsekakor občinska statutarna komisija računa na vsestransko prizadevanje družbeno političnih organizacij na vasi in drugje za uveljavljanje in tolmačenje najvišjega pravnega akta, v katerem mora najti sleherni občan svoje pravice in dolžnosti. — IN VAŠE ZELJE? Tajnik ima mnogo želja, predvsem si želi, da bi bil zdrav, da bi bila v Ormožu v najkrajšem času zgrajena nova občinska zgradba, da bi čimprej tisti uslužbenci občinske uprave, ki nimajo strokovnih izpitov te položili, da bi komisija, ki pripravlja pravilnik o notranji organizaciji delovnih razmerij in o delitvi dohodka v najkrajšem času opravila svojo . zahtevno delo in s ■tem zadovoljila vse prizadete uslužbence. Posebna moja želja pa je, da bi uprava občinske skupščine uveljavila statut občine v svojem delokrogu in da bi občinski uslužbenci v svojem prostem času posvečali več pozornosti delu družbeno političnih organizacij. Poleg tega še ima tisoč želja in meni, da so nekatere izmed teh' njegova osebna skrivnost. Drago R- Skrb za otroke zaposlenih staršev ie neodložljiva Reševanje problemov vzgojno varstvenih ustanov in otroškega varstva na območju ptujske občine je v zadnjem času za korak dalje s tem, da imajo vsi od staršev do vzgojno varstvenih ustanov moralno in politično oporo v javnosti, zlasti pri družbenih organizacijah. Javnost je seznanjena s temi problemi in se v celoti strinja z ugotovitvijo, da se ne razvijata v korak emancipacija žensk in delitev skrbi zaposlene matere za otroke s skrbmi skupnosti, ki bi naj nadomestila matere otrokom v času njihove zaposlitve, kjer jim te ne nadomestijo stare matere ali druge osebe, ki živijo pri družinah z otroki ali prihajajo k njim za nekaj ur. Pred javnostjo sta torej priznani upravičenost in prednost za izdatke za otroško varstvo. Vprašanje je le, kdaj bodo na razpolago potrebna sredstva in kdaj bo mogoče uresničiti sedanje načrte za otroško varstvo na podeželju in v mestu. Nedavno se je zavzela za ugodno rešitev tega vprašanja tudi sindikalna podružnica iz vzgojnih ustanov na svojem občnem zboru. Predsednica podružnice Milica Lugaričeva je sfeznanila članstvo na zboru o tem, da moramo na področju varstva s hitrejšimi in daljšimi koraki naprej, da nam ne bo generacija najmlajših očitala, da smo jo zanemarjali, čeprav smo vedeli, da tega ne bi smeli. VSESTRANSKO LE SE NA POL POTI Občina Ptuj je razvrščena po gospodarski moči med srednje razvite občine v Sloveniji. Potemtakem lahko smatramo, da nismo dalje tudi' glede na otroško varstvo kot samo do pol poti, če ne celo na začetku in da bo potrebnih še nekaj sredstev in časa, da bomo dohiteli druge občine v' Sloveniji, ki so že na višji gospodarski stopnji. V ptujski občini je od skupno 38.612 aktivnih prebivalcev 19:422 aktivnih žena ali 57;5"/o vseh žensk. V družbenem sekto fjii 'je* zaposlenih blizu 3500 Žensk, ki so matere vsaj 4500 otrokom: V strokovnem varstvu je v otroških varstvenih ustanovah le 220 otrok na območju ptujske občine. Najmanj 5-krat toliko otrok je v času zaposlitve mater brez vsakega nadzorstva, ostali pa so pod nadzorstvom starejših, starih staršev ali pa za nekaj let starejših bratcev, in sestric. Nega in vzgoja teli otrok v času odsotnosti- staršev, zlasti pa prehrana^ursdsfca^jajo skupen problem.'^V&jffibnjše otroke,. od dojenčkov do 3-letnih otrok, je problem varstva še bolj pereč in z njim vred problem ustanov, ki so silno drage in zahtevne tako za starše same kot za skupnost. Ponekod so poskušali priti naprej tudi s tem vprašanjem v okviru hišnih svetov in ostalih možnosti, na primer v Mariboru. Milica Lugarič MOŽNOSTI ZA NADALJNJIH 180 OTROK Milica Lugaričeva je sporočila navzočim na zboru, da si je Ptuj priboril vsaj skromne možnosti za korak dalje s tem, da je pridobil montažno zgradbo za vrtec na Bregu in da bo pridobil šolsko zgradbo ob Ljutomerski cesti,, ko se bo. preselila šola »Franca, Osojnika« v novo šolsko poslopje v Trubarjevi četrti. S tem bo lahko sprejetih v varr stvo nadaljnjih 180 otrok. Komisija za razvoj otroškega varstva v občini je že resno na delu. Njeno delo je del celotnega prizadevanja v korist varstva otrok, pri katerem odpade največji delež na strokovni kader teh ustanov. Kot je dalje dejala Milica Lugaričeva, so odprti naši vrtci za vso okolico. Njihov program je prilagojen okolišu, iz katerega so otroci. To se je tudi pokazalo ob raznih nastopih (novoletna jelka, pust, gojena pa potrebam zaposlenih celotnemu svojemu okolju. Prehrana varstva potrebnih otrok je enako važen problem kot vsi ostali. Rešitev tega vprašanja je vsaj v Ptuju v veliki meri odvisna od ustanovitve kuhinje za družbeno prehrano, ko bo, mogoče iz nje hraniti predšolske in šolske otroke. Ponekod poskušajo rešiti to vprašanje, ponekod so ga že rešili; Ptuj pa ga ima resen namen rešiti in ima že tudi zanj vso oporo javnosti, kar se je pokazalo na javnih zborih okrog 8. marca 1964. POLEG DOBRE VOLJE TUDI DENARNA SREDSTVA Denarna sredstva spadajo tudi v! tem problemu na primerno mesto, ko govorimo o dolžnostih občinske skupnosti in staršev s plačevanjem prispevkov za pravilno nego, prehrano in vzgojo malih otrok. Gospodarske organizacije ne morejo misliti samo na svoje sedanje delavce, ampak tudi na otroke svojih delavčev., rta bodoče'' delavce v sv&jlh podjetjih, kjer-sta sedaj zaposlena oče ali mati ali pa ce-16 oba. Zato bodo tudi gospodarske organizacije morale nekaj žrtvovati za varstveno vzgojne ustanove, da bodo nekoč prišli na delo 'zdravi in močni mladi delavci, nasledniki svojih staršev. Da ne bodo obravnavale tega vprašanja samo gospodarske organizacije in njihovi organi upravljanja, bodo morale svoje storiti tudi stanovanjske in krajevne Skupnosti, zavod za socialno zavarovanje in drugi, ki imajo poleg političnega vpliva tudi nekaj materialnih možnosti za uspešno rešitev teh problemov. Najprej je seveda potreben program dela, ki bo tudi obsegal potrebni kader, sredstva, porabo sredstev, povezavo s šolami, družbenimi organizacijami, podjetji ter zavodi in usta-j no,vami. Le tako bo mogoče usmerjati vse delo na tem področju in bo mogoče vse storiti v korist otrok, staršev in skupnosti. Milica Lugaričeva je predlagala poleg vsega navedenega zboru še to, da bi bil v Biogra-du na morju tudi dom oddiha prosvetnih delavcev, da bi prišlo vsaj vsako leto do zbližan j a z ostalimi podružnicami prosvetnih delavcev, če ne drugače, pa vsaj na dan prosvetnih delavcev v maju vsakega leta, ko bi bila za prosvetne delavce strokovna predavanja, kulturne prireditve in na koncu še vsaj skromna družabnost. Za vse te probleme se je zavzel občni zbor. Tozadevne svoje sklepe bodo posredovali pristojnim forumom, da bodo v skupni akciji doseženi tudi skupni uspehi. V. J. Otroški vrtec v Ptuju med opoldanskim odmorom CESTE SE ZBOLJŠUJEJO Zima je letos spet hudo udarila in prizadela predvsem makadamske ceste in jih na mnogih mestih tako zdelala, da niso bile sposobne za promet. Težave na njih smo občutili vsi ko-ristniki, od pešcev, kolesarjev do šoferjev na vseh mogočih, predvsempa na težkih vozilih. Cestna podjetja se že dalj časa trudijo vse poškodovane, ceste čimprej in čim bolje popraviti, da bodo vsaj delno sposobne sprejeti promet, ki se odvija. Promet je res iz dnev.a v dan večji, ceste, ki niso bile grajene za močan promet in nasploh za velike obtežbe, pa so slabe, s slabo podlago. Vprašanje je, kako bodo sedaj cestna podjetja cesto spravila v normalno stanje in jih uredila tako, da bi se takšna situacija spet ne ponovila v naslednji zimi/Predvsem bo na cesto s slabo podlago potrebno navoziti debelo kamenje. To že sedaj po- Dopisujte v TEDNIK nekod delajo, vendar ne povsod in. bo temu treba posvetiti več pozornosti. Kamenja ne manjka in ga je treba le spraviti na slaba cestišča, kljub temu, da so prevozi zelo dragi, toda boljše in cenejše je preprečiti, kot pozneje s še večjimi izdatki popravljati. B. J. Vreme nagaja kmetovalcem Letos bi lahko rekli, da je prav nora pomlad, kar se vremena tiče. Cas je že za oranje in setev, za kopanje vinogradov in druga podobna dela. Vendar je večji del deževno vreme. Pri tem pa nastanejo še druge težave, in sicer v tem, ker ni na razpolago dovolj delovne sile, ki bi mogla hitro opraviti neko delo, kot npr. v doglednem času skopati vinograde. Tudi strojna delaje težko opravljati, ker je teren razmočen in se naredi več škode kot koristi, ker stroji močno razorjejo površino. In še en zadržek imamo vsled mokrih dni, to pa je, da je v deževnem času precej hladneje, to pa moč- no zadržuje oziroma ovira br-stenje ter je tudi tu narava bistveno prizadeta, s tem pa bo seveda pozno leto. Vprašanje je sicer, kakšni bodo ostali letni časi in morda bi se v primeru, da bodo lepši ali primernejši, dalo vsa zamujena dela nadoknaditi v taki meri, da to ne bo šlo v škodo kmetijstvu. Zanimivo je, da je stoletni vremenski koledar za letošnjo pomlad napovedal, da bo pomlad zelo spremenljiva, kar vsekakor drži, da pa bo sicer letina dobra oziroma da bo precej vina in kruha. Mogoče pa se bo vreme končno le ustalilo in bo potem mogoče napraviti, kar je bilo doslej zamujenega. ...tk Priprave na plenum ObSS Ormož V petek, 17. tega meseca, bo plenum Občinskega sindikalnega sveta občine Ormož, na katerem bodo razpravljali o statutih delovnih organizacij, o občnih zborih sindikalnih podružnic in o njenih nadalnjih nalogah. Na plenumu bodo tudi razpravljali o tezah novega pokojninskega sistema in o pripravah na praznovanje praznika dela 1. maja. Predkongresna dejavnost v sindikatih zahteva čim večjo in popolnejšo vsestransko aktivnost. V ta namen je Občinski sindikalni svet Ormož razdelil teze petega kongresa ZSJ vsem sindikalnim podružnicam v občini, ki bodo o njih temeljito razpravljale. Pri analizi statutov delovnih organizacij pa bodo na plenumu ugotovili, ali so iz statutov odpravljene vse tiste napake, ki sta jih pred sprejemom v statutih ugotovili komisiji za izdelavo statutov pri občinski skupščini in pri občinskem sindikalnem svetu. Občni zbori sindikalnih podružnic so sprožili vrsto problemov in opozorili na precej ne-rešenh vprašanj, sedaj pa je naloga plenuma nakazati, kako te napake odpraviti. Glede praznovanja mednarodnega praznika dela 1. maja pa je treba angažirati vse člane sindikata, da bo proslava s kulturnim programom in s slavnostnimi akademijami ter s posebnim nagovorom čimbolj množična in čim lepša. Drago Rizman Prihodnje dni Sindikalna politična šola Ptuj V torek, 21. aprila, ob 16. uri: »Uresničevanje sklepov VI. občnega zbora Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovnijo« — Danilo Masten. V petek, 24. aprila, ob 16. uri: »Osnovna načela Zakona o delovnih odnosih« — Jože Vidovič. V torek, 28. aprila, ob 16. uri: Delegati V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije pripovedujejo o svojih vtisih in obrazložijo najvažnejše sklepe V. kongresa. Vsa predavanja so v Delavskem klubu v Ptuju, Ormoška cesta 2. MESTNI KINO PTUJ predvaja 17. aprila jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«, 18. in 19. aprila iitalij ansko-f ran coski kinema-skopski film »Bagdadski tat«, 21. in 22. aprila angleški ki-nemaskopski film »Kros prevare«, 23. aprila madžarski barvni vistavision film »Sonce na ledu«. KINO ORMOŽ predvaja 18. in 19. aprila španski film »Mati, poslušaj mojo pesem«, 22. in 23. aprila italijanski film »Ciocara«. KINO SREDIŠČE predvaja 18. in 19. aprila italijanski film »David in Goli-jat«. KINO ZAVRC predvaja 19. aprila ameriški barvni kinemaskopeki film »Ponosni upornik«. Krajani pravnik v Središču Prejšnji petek, 10 t. m., zvečer in naslednji dan, 11. aprila t. 1., so prebivalci Središča ih okolice zopet praznovali svoj krajevni praznik. Organizacije so pripravile za v petek, 10. t. m., slavnostno akademijo, ki so jo v glavnem izvedli pionirji in mladina. Na sam dan praznika je bila kome-moracija pred spomenikom padlih borcev, talcev in žrtev fašističnega terorja, kjer je govoril v imenu krajevnega odbora ZB Anton Marčec o boju kraja proti okupaciji. Na kome-moraciji je sodelovala središka godba na pihala in pionirski pevski zbor, bilo je nekaj de-klamacij. Na dopoldanskem programu je bila še slavnostna seja odborov množičnih organizacij. Na seji je govoril predsednik krajevnega odbora SZDL Branko Dogša. Slavnosti so se v soboto, 11. aprila t. 1., udeležili tudi zastopniki občinske skupščine Ormož in zastopniki občinskih odborov množičnih organizacij. Prebivalstvo je tudi tokrat ob 10. krajevnem prazniku res praznovalo, praznovanje pa zaključilo z večernim ljudskim veseljem v domu Partizana. Začetek gradbene sezone Kolektiv gradbenega podjetja »Ograd« v Ormožu se zavzema za razširitev in kakovostno izvajanje gradbenih del. — Precejšnje težave s kadri. — V opekarni so uvedli dve izmeni. — Boljše izkoriščanje strojev in ostalih notranjih rezerv je prvi pogoj za uvajanje 42-urnega delavnika Gradbeno podjetje »Ograd« vnavoziti približno 12 tisoč kubič-Ormožu se je na, letošnjo grad- nih metrov gramoza. Letošnje beno sezono temeljito pripravilo.obsežne gradnje v občini Ormož Čeprav je letošnjo zimo in prvebodo zahtevale mnogo dela. Ledni spomladi bila v gradbeništvutošnji načrt gradbenega podjetja mrtva sezona, v podjetju tudi ta-»Ograd« predvideva 420 milijo-krat niso počivali. Treba je bilonov dinarjev bruto proizvoda, ki na voziti gramoz, opravljati raz-ga bodo še približno za 80 milina zemeljska dela in pripravljatijonov dinarjev presegli. Tako je potreben material. Bilo je trebaletos podjetje predvidelo pri- Medobčinsko mladinsko srečanje V nedeljo, 12. aprila so člana občinskega komiteja ZMS Ptuj, pripravili in organizirali medobčinsko srečanje članov občinskih komitejev prijateljskih občin Varaždina, Cakovca, Ormoža in Ptuja. Na podlagi že obstoječega sindikalnega sodelovanja teh štirih občin je tudi mladina našla skupen jezik in že vzpostavila prijateljske stike z mladino iz naše sosedne republike. Mladina treh občin — članov občinskega komiteja iz Cakovca žal ni bilo — se je srečala v delavskem klubu ob Ormoški cesti. Zbrane je najprej pozdravil tajnily občinskega SS Ptuj, tov. Feliks Bagar, ki v uvodnih besedah poudaril važnost tega srečallia in toplo pozdravil zamisel mladine o medsebojnem sodelovanju.^ V nadaljevanju so člani občinskih komitejev treh komun, izmenjali nekaj zamisli o čim plodnejšem sodelovanju, Ptujčani pa so predložili tudi osnutek programa medobčinskega odbora »Mladinskega sodelovanja«. Sklepe o ustanovitvi medobčinskega odbora so soglasno sprejeli na svojih plenumih občinski komiteji vseh štirih občin. Glavna naloga tega odbora je, da razvija vse leto med širokim krogom mladine sodelovanje, predvsem na področjih kulture, prosvete in umetnosti — turizma — radia in tiska — športa, telesne kulture in rekreacije. Po uradnem delu so 6i gostje v spremstvu domačinov ogledali kulturno zgodovinske znamenitosti Ptuja in obiskali tudi muzej na gradu. Popoldne so se pomerili tudi v zanimivi nogometni tekmi na stadionu »Dravec. Pp športnem delu nedeljskega programa, so se spet sešli v delavskem klubu, kjer so v prijetnem vzdušju zaplesali ob zvokih glasbe in se pogovorili še o marsičem. Tokrat so se sešli le člani občinskih komitejev, v bodoče pa bodo to sodelovanje prenesli na vse. mladinske aktive na področju vseh štirih občin. Ptujčani so s pripravo in izvedbo nedeljskega programa prijetno presenetili, na splošno zadovoljstvo vseh, posebno pa še gostov. Dik S Hajdine in Slovenje vasi Uspel občni zbor sindikalne podružnice KZ Hajdina V torek, 7. aprila 1.1., je imela sindikalna podružnica Kmetijske zadruge Hajdina svoj letni občni zbor. Podružnica vključuje uslužbence in delavce kmetijske zadruge Hajdina in šteje 32 članov. Delo podružnice je bilo aktivno. Na občnem zboru so člani največ razpravljali o rekreaciji članov, o minimalnem osebnem dohodku, to je 25.000 dinarjev, za delavce in o prehodh na 42-urni delavnik v KZ Haj dina. Osnovali bodo posebno ko- misijo, ki bo temeljito proučila in analizirala prehod na 42-urni delavnik, tako da pri tem proizvodnja ne bo zaostajala. Kooperacija in pogodbeno pitanje v KZ Hajdina Spomladansko sonce je sQet privabilo kmetovalce, da so začeli pripravljati njive za spomladanske posevke. Tudi na področju kmetijske zadruge Hajdina je na polju zelo živahno. Zadruga je kmetovalcem pravočasno priskrbela semena, gnojila in ostali reprodukcijski material. Tudi sadno drevje je KZ Hajdina svojim zadružnikom poškropila. Mladinski aktiv v Majšperku 7. aprila je bil v sejni dvorani v Majšperku sestanek aktiva ZMS Majsperk. ■Živahen pogovor se je razvil o športnih dejavnostih, predvsem pa o obnovitvi rokometnega igrišča, ki je bilo do sedaj zanemarjeno in ga je treba obnoviti in preurediti. Poseben poudarek so dali idejno politični vzgoji, ki mora zaživeti, zato bodo pripravljali za sestanke politične referate o novejših dogodkih doma in v svetu, ter ob koncu meseca pregled aktualnih dogodkov za dotični mesec. V ta namen bodo povabili k sodelovanju zastopnike občinskega komiteja ZMS Ptuj. Glede kulturno-prosvetnega udejstvovanja je spregovoril Maks Sagadin ter poudaril, da morajo mladinci sodelovati na vseh kulturnih prireditvah » Majšperku. Sedaj se že pripravljajo na proslavo praznika dela. Govorili so tudi o organizaciji plesnih vaj, za katere je veliko zanimanje ter o izvedbi primernega odrskega dela. Pereče vprašanje, o katerem je bilo mnogo govora, je, kje bi se lahko"redno sestajali in prirejali razne zabavne večere ter glede radijskega sprejemnika in plošč. To jim je odvzela sindikalna organizacija TVI Maj-šper zaradi nevestnega uporabljanja. -ka Zadnja leta pri KZ Hajdina dobro napreduje kooperacija. V letošnjem letu je v kooperacijsko sodelovanje zajetih: 240 ha pšenice, 52 ha rži, 38 ha ječmena, 203 ha koruze, 250 ha krompirja, 51 ha deteljišč in 396 ha travnikov. V pogodbenem pitanju pa namerava zadruga spitati 2000 prašičev, 450 mlade govedi in 500 telet. Mladinski aktiv Slovenja vas vključuje 28 članov. Aktiv že aktivno dela od 1959. leta in bo v mesecu maju ob dnevu mladosti praznoval 5. obletnico svojega dela. Mladinci in mladinke v Slovenji vasi se že sedaj pripravljajo na to slovesnost. Pripravili bodo poseben kulturni program in tekmovanja v špor-in mladinke v Slovenji vasi še povabili sosednje vaške aktive. Pri mladinskem aktivu Slovenja vas poleg dramske sekcije še marljivo delata »Aktiv mladih zadružnikov« in mladinski nogometni klub »Mladinec« Slovenja vas. Aktiv mladih zadružnikov je v zimskih mesecih pripravil več kmetijskih predavanj o oskrbovanju jesenskih in spomladanskih posevkov ter travnikov. Da bi »Aktiv mladih zadružnikov« lahko delal še intenzivneje, bo v letošnjem letu imel svoje zemljišče, na katerem bo sadil krompir, sej al koruzo in druge krmne rastline. bližno za 300 milijonov dinarjev gradenj, ostalih 120 milijonov dinarjev pa bo realizirala poslovna enota opekarne s prodajo opeke. Tako bodo že letošnjega 25. aprila imeli v prodaji letos proizvedeno opeko. To je toliko bolj važno zato, da bo lahko gradnja tekla brez ovir in bo lahko glede na ugodne vremenske razmere letošnji plan gradenj pravočasno dosežen in celo presežen. Pred kratkim je tudi gradbeno podjetje uvedlo v opekarni drugo izmeno, da bi skrajšalo mrtvo sezono. Tako mrtva sezona v opekarni letos ne bo več trajala 90 dni kot prejšnja leta, ampak 45 dni, in sicer samo za popravilo peči. Letos bo gradbeno podjetje »Ograd« gradilo strojne lope v Ormožu in v Središču, vsa obrtniška dela za gradnjo goveje farme za 2500 goved v Središču, samo gradnjo farme pa je prevzelo podjetje Agro-obnova iz Ljubljane. »Ograd« bo tudi nadalje gradil sodobno gostišče v Ormožu, bazen v grajskem parku, zgradbo občinske skupščine v Ormožu, zgradbo pri Tomažu in še drugo. Prav gotovo pa spadajo nove vinske kleti med največje objekte, doslej grajene na območju občine Ormož. Ta orjaška zgradba, katere bo skoraj 70 odstotkov v zemlji, bo letos predana svojemu namenu. Tod že letos namerava Kmetijska zadruga predelati letošnji pridelek grozdja in vskladišpiti vino. Gradnja kleti, ki je bila za kratek čas ustavljena, sedaj hitro napreduje. Vsa gradbena dela opravlja »Gradiš« Maribor, klet pa bodo opremili z domačo in tujo opremo. Mnoge težave bi v gradbenem podjetju odpadle, če bi imelo gradbeno podjetje »Ograd« dovolj strokovnjakov. Kolektiv načrtno štipendira strokovni kader na srednjih, višjih in visokih šolah, toda to vprašanje bo rešeno šele čez nekaj let. Letos je podjetje namenilo 1,716.000 dinarjev za štipendije, kar predstavlja glede na prejšnja leta precejšen napredek. Razveseljivo je tudi to, da ima podjetje 24 vajencev raznih strok, iz katerih dorašča kvalificirani kader. D. R. OKOLICA MUZEJA NA GRADU DOBIVA LEPS0 PODOBO Zadnje čase je opaziti veliko aktivnost muzejskega osebja Dri urejevanju grajskega dvorišča oziroma parka. Do sedaj so že uredili velik travnik, dvorišče in grede vzdolž obrambnega zidu na notranji vhodni strani. Tako je notranjost grajskega dvorišča postala prijetna in vabljiva. Pripravljene so tudi grede za okrasno grmičevje in cvetje. S temi ureditvami bo muzej na gradu še pestrejši in tudi za turiste prikupnejši. — V kratkem bodo uredili tudi stolpno uro. Čaka pa iib še veliko dela pri čiščenju potov in nekaterih delov na obrambnem zidovju, barvanje vrat itd. Skratka, prostor okrog muzeja postaja lepši, kljub temu pa ostane še kup neyrejenih zadev, npr. smetišče pred vhodom na restavracijsko dvorišče, kjer ob nedeljah parkirajo številni avtomobili. Starši nekaterih otrok, ki zahajajo na grajski hrib, dopuščajo le-tem, da tam uničujejo grmovje in rušijo zidove ter zemljo. V prihodnje bo na vsak način potrebno nekaj ukreniti in otroke, ki se jih zaloti pri škodljivem delu, ali pa njih starše kaznovati, kajti škoda je čedalje večja. Uspešno končana večerna politična šola v Ormožu Na območju občine Ormož je delovalo pet oddelkov večerne politične šole s 148 slušatelji, od katerih jih je pred kratkim 109 uspešno končalo. Letos bo politična šola v Ormožu pričela 1. novembra in bo trajala do prihodnjega februarja. *V hitrem gospodarskem razvoju so potrebni vedno popolnejši strokovnjaki, dobri proizvajalci in razgledani upravljal-ci, taki, ki razumejo in cenijo naš družbeni razvoj in ki se vsestransko s svojim delom in političnim udejstvovanjem' zavzemajo za še hitrejši napredek.' Takega delovnega človeka je moč usposobiti samo v političnih šolah, ki dajo slušateljem dovolj znanja iz družbeno gospodarske prakse, delavskega samoupravljanja, gospodarske politike na vasi, predvsem pa z zgodovino delavskega gibanja in seveda z gospodarskim razvojem občine in njenimi perspektivami. Večerna politična šola v Ormožu je imela pet oddelkov: dva v Ormožu in po enega v Sredi- šču, v Ivanjkovcih in pri Miklavžu. Predavanja je obiskovalo 148 slušateljev in uspešno končalo večerno politično šolo 109. Razlika je nastala predvsem zaradi tega, ker so nekateri slušatelji odšli izven občine in podobno. Pouk je bil dvakrat tedensko po 3 do 4 ure, poleg tega pa še dve uri razprave. Obisk slušateljev je bil v vseh oddelkih zadovoljiv, razen oddelka v Ormožu. Predavanja so bila dobro izbrana, metodika in nazornost predavanj pa je bila boljša od prejšnjih let. Znanje, ki so si ga pridobili slušatelji v tem tromesečnem obdobju, je zadovoljivo, kar se je predvsem pokazalo pri zaključnih zagovorih in seminarskih nalogah. Seminarske naloge so presenetljivo dobro obde- lale glavne krajevne probleme, zlasti v Središču in v Ivanjkovcih. Zaključnih razgovorov so se udeležili predstavniki občinskega političnega vodstva. V razpravah je sodelovala skoraj polovica slušateljev, ki so pokazali precejšnje razumevanje snovi, ki so jo predelali v politični šoli. Namen večerne politične šole v občini je bil usposobiti širši krog mlajših ljudi za poživitev in utrditev dela samoupravnih organov in množičnih organizacij. Pred pričetkom predavanj je veččlanski predavateljski aktiv metodično izpopolnil svoje znanje z ustrezno instruktažo. V času predavanj pa so predavatelji uporabljali ponazorilna sredstva, zlasti diafilme. Sedaj, ko so slušatelji končali večerno politično šolo, jih je treba vključiti v politično delo in življenje, kjer naj s svojim znanjem vsestransko koristijo kolektivom. Vsekakor je poglavitna naloga mladega politične- ga kadra, da se aktivno udej-stvuje v družbeno političnem življenju, predvsem v organih delavskega samoupravljanja, v sindikatu in SZDL, skratka povsod, kjer živi in dela. Omeniti velja, da je bilo že čutiti prisotnost teh kadrov na nekaterih zborih volilcev, na sindikalnih sestankih, na sestankih organov samoupravljanja in, podobno. Toda s tem se ni moč še zadovoljiti in je treba nenehno skrbeti, da ti mladi sposobni ljudje najdejo čimprej svoje mesto v samoupravnih organih, pri delu v sindikalnih podružnicah in v krajevnih organizacijah SZDL. Kot smo izvedeli na Občinskem odboru SZDL Ormož, bodo tudi v bodoče na območju občine prirejali večerne politične šole, ki pa bodo trajale dalj časa. Tako nameravajo z letošnjo politično šolo pričeti "že 1. novembra in bo trajala do prihodnjega februarja. D. R. j Pisma 1 uredništvu Ogorčenje v Srmcu Prejeli smo: Res je, da zahteva teren na območju Strmca mnogo več muke in žuljev, kakor teren ravninskih vasi. Vendar mislimo, da je pisec članka pod naslovom: Kljub splošnemu napredka primeri hnde zaostalosti šel predaleč, to pa zaradi tega. ker je ocenjeval ljudi, ko je snežena odeja krila tisto, po čemur se lahko sodi, kakšni so stanovalci te ali one hiše, kje vlada alkohol in kje ljudje solidno živijo. Ne odobravam takšnega pisanja. ker ljudje v zadružnih in občinskih pisarnah citajo takšno javno podcenjevanje prebivalstva na našem območju, ko pa prav s strani teh ljudi čutimo zapostavljanje. Naj navedem primere: t. Avgusta 1963 je prejel prebivalec s Strmca opomin pred tožbo zaradi plačila nekega računa. ki ga je že plačal. Ko se je pritožil, so zahtevali pobotnico. Na vprašanje, kaj bi bilo. če bi pobotnico izgubil, je dobil odgovor, da bi moral pač še enkrat plačati. 2. Starejši prebivalec s Strmca zahteva nekega torka pri matičarju podaljšanje osebne izkaznice, toda matičar je bolan. Pride drugič na uradni dan. toda 11. ura je že minila in občana ne sprejmejo, češ da sprejemajo stranke samo do 11. ure. Pridi torej drugič, čeprav je vsakemu znano, koliko časa bi se matičar zamudil s podaljševanjem osebne izkaznice. 3. Štiričlanska družina plačuje že vsa leta zdravstveno zavarovanje kmetov, vendar do letošnje epidemije gripe ni zahtevala zdravniške pomoči več kakor enkrat za enega svojih članov. Kljub temu letos 29. marca zjutraj ni mogla doseči obiska zdravnika na domu, češ da je prevelik praznik, in je ostal bolnik prepuščen sam sebi. Kaj bi mogli sklepati iz navedenih primerov? Podcenjevanje ljudi iz hribovskih predelov in temu služi tudi zgoraj omenjeni članek! A C. Strmec, p. Velika Nedelja Opomba uredništva: Odgovor na to pismo bomo objavili v prihodnji številki. Tudi pri nas so težave V dijaškem življenju se često srebamo s problemi, ki nas zelo prizadevajo. Dijake ŠKŠ Turnišče pri Ptuju zanima predvsem vprašanje štipendij in predvajanje šolskih filmov. Posebno se čutimo prizadeti, ker opravljamo šestmesečno prakso na obratih KK Ptuj, ki je na tem zainteresiran, da bi sredstva, ki jih ima na razpolago, nudil dijakom za štipendije. Naj vzamemo samo primer dijakinje V. M., ki ji je bila obljubljena štiperfdija na obratu Starše, a ji je KK prošnjo zavrnil z motivacijo, da nima sredstev za štipendije. Toda ni lo edinstven primer, ker so podobne od govore--prejel i tudi drugi dijaki. Naša | socialistična pose6t se širi, dosegajo se veliki uspehi v poljedelstvu, živinoreji in vinogradništvu, le za bodoče kmetijske strokovnjake ni denarja. Vprašujemo se tudi, od kod se je jemal denar za štipendije v prejšnjih letih, ko so bili v kmetijstva slabši uspehi. Zakaj je bil denar takrat, sedaj pa ga ni. Znano je, da je v letu 1963 ostalo mnogo denarja z^štipendije neizkoriščenega. Če pomislimo, da so naši starši delavci na kmetijskih posestvih, kjer imajo povprečno plačo 22.000 din in s tem vzdržujejo družino, je jasno, da ne morejo omogočiti otroku nadaljnjega šolanja v III. letniku SKŠ v Mariboru, kjer stane samo internat 11.000 din mesečno. Ostane nam še vprašanje o kulturnem življenju. Na šoli imamo televizor, ki nam je v prostem času .vedno na razpolago. Zanimajo nas pa tndi filmske predstave, ki so namenjene srednjim šolam, za katere pa smo prikrajšani. Dijaki SKŠ v Turnišču želimo, da bi naše probleme vsaj deloma rešili. Karneža Branko K dopisu, objavljenem pod naslovom »Tudi pri nas so težave«, daje Kmetijski kombinat sledeče pojasnilo: Razumemo težave in želje mladih ljudi oziroma njihovih staršev, ki bi želeli dobiti štipendije za študij na strokovnih šolah. Naše podjetje izvaja široki načrt strokovnega izobraževanja delavcev v podjetju in štipendistov izven podjetja. V letu 1963 je podjetje izdalo nad 7 milijonov dinarjev v te namene. Pri izvajanju načrta izobraževanja se izvaja sklep delavskega sveta podjetja, ki določa, da se dajejo štipendije izven podjetja le za šolanje na višjih in visokih šolah. Polkvalificirane in kvalificirane delavce v podjetju šolamo na delovnem mestu s pomočjo izobraževalnega centra. Na zahtevo naših obratov oziroma za konkretne potrebe obratov pa štipendiramo tudi na nižjih kmetijskih in sorodnih šolah. Tako imamo več štipendistov na Vino-gradniško-sadjarski šoli v Sve-čini, Kmetijski strojni šoli v Mariboru in tudi na Poljedelsko-živinorejski šoli v Turnišču. otroci naših delavcev. Za dija-Prednost pri štipendiranju imajo kinjo V. M. ni obrat Starše predvidel konkretne zaposlitve in zato ni dobila štipendije. Nikomur pa ne dajemo štipendije zaradi štipendije. Če je ostalo v letu 1963 mnogo denarja za štipendije neizkoriščenega, to ne velja za naše podjetje. Nasprotno, uporabili smo v te namene 7,151.000 in s tem presegli določena sredstva za več kot 500.000 din. Letos so štipendije zvišane. Iz sredstev za izobraževanje odvajamo znaten del okraju za potrebe višjih šol. Tudi občina pričakuje, da bomo prispevali za potrebe šolstva. Tudi letos nam sredstva za izobraževanje ne bodo ostala, pač pa zagotovo zmanjkala. Kmetijski kombinat Ptuj Ptuj, Muzejski trg 2 Prosim, kje lahko dam popraviti svoje vozilo? Na t^ka in podobna vprašanja naletite v Ptuju često, predvsem v popoldanskem času. Voznik, ki se mu je pokvarilo vozilo, tava po Ptuju, ne da bi dobil pomoč pri mehaniku ali kakem drugem strokovnjaku. Tudi jaz sem že naletel na take voznike iz raznih krajev, pred kratkim pa sem tudi sam bil žrtev motorne okvare po 14. uri. Napotil sem se najprej v Strojne delavnice, računajoč na to, da mi bodo popravili vozilo. Toda tam ni bilo nikogar več, ki bi mi lahko pomagal. Z motorjem sem moral peš do mehanika Šegula pri avtobusni postaji. Le-ta ni imel pribora niti časa za popravilo. Napotil sem se do mehanika Ileca blizu bolnišnice in tudi tam naletel na zaprta vrata. Ker sem imel nujno vožnjo, sem želel imeti motor na vsak način popravljen. Spet sem romal podolgem po Ptuju na Breg do mehanika Kodermana, toda tudi tam je bilo zaprto. Navsezadnje mi v vsem Ptuju ni preostalo nič drugega, kot si pri znancu sposoditi kolo in se peljati po nujnem opravku. Zakaj ▼ Ptnju ni dežurne mehanične delavnice? Tu je turistična sezona. Mnogo voznikov bo prišlo ali šlo skozi Ptuj, nekateri teh bi želeli dati svoje vozilo pregledati, drugi bodo presenečeni in nevoljni iskali pomoč za pokvarjeni motor, avto ali avtobus. In če bo vedno tako, kot je to dosedaj, kje naj prizadeti da popraviti svoje vozilo? Potrebno je misliti v naprej! Podjetja, npr. Strojne delavnice ali druga naj čimprej uredijo stalno dežurno službo. Ni potrebno, da bi samo v enem podjetju dežurali. Sodelovale naj bi tudi privatne delavnice. Na vsak način pa je potrebno Zadevo čimprej urediti, kajti prvi turisti so nas že obiskali in jih je vsak dan več, razen tega so tudi druge potrebe. Ne gre samo za turiste, ampak tudi za ostale državljane, ki potrebujejo pomoč mehanika. Ali bi ne bilo umestno, če bi se za zadevo pozanimalo Združenje šoferjev in avtomeha-nikov ali pa Avto-moto društvo, ki ima tudi lepo opremljeno delavnico? Zadeva je akutna in jo je potrebno takoj začeti reševati. -ak 'frrni 2 r ^T^nNTKV-— Tr. apriTn im " Potrebno novo gimnazijsko poslopje V 9. številki »Tednika« z dne 6. marca 1964 smo seznanili javnost o tem, da so razpravljali člani sveta za šolstvo občinske skupščine Ptuj na seji sveta marca 1964 o predlogu za gradnjo novega gimnazijskega poslopja vsaj do 1969. leta, ko bo Ptuj proslavljal lOO^let-nico svoje gimnazije. Rudolf Čeh Da bi vedeli občani kaj več o samih zamislih, možnostih, lokaciji, obsežnosti in letih graditve ptujske gimnazije, jim posredujemo nekaj pojasnil ravnatelja ptujske gimnazije Rudolfa Ceha. ki je dejal, da bo za Ptuj velika pridobitev, če bo imel za 100-letnico ptujske gimnazije novo gimnazijsko poslopje. V letošnjem občinskem družbenem planu in proračunu sicer ni omenjena nikakršna postavka za priprave za graditev gimnazije v Ptuju razen skupne vsote 457,868.000 din sredstev sklada za šolstvo občine Ptuj. Del teh sredtev je namenjen ptujski gimnaziji za redno poslovanje. To pa ne sme motiti sbčinskega sveta za šolstvo, da ne bi pripravil javnosti na razmišljanje o potrebi po novem gimnazijskem poslopju, pa tudi f>ristojne forume, ker ni ravno ahko in enostavno najti mesta za investicije v vrsti raznih prednostnih .ogromnih potreb zlasti osnovnih šol v ptujski občini. Zamisli in priprave na tako graditev zahtevajo tudi primeren čas za izposlovanje vseh potrebnih dovoljenj, komisij, načrtov, elaboratov itd. Biti pripravljen tndi s te strani še pred izposloranjem kreditov za graditev mnogo pomeni. Doslej se je strinjal s pobudami, utemeljitvami in predlogi ter z okvirnimi zamislimi za novo gimnazijsko poslopje tudi Šolski odbor. Z njimi je seznanjena občinska skupščina. Predloge je obravnaval občinski svet za šolstvo, ki je celo sklenil priporočiti, da bi se graditev nove gimnazije celo pospešila. Sekretariat ra šolstvo SRS in Zavod za napredek šolstva v Ljubljani sta naprošena, da bi sporočila normative za reformirano gimnazijo. Oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini Ptuj je napfošen za lokacijo za novo poslopje. Skratka, storjeno je vse potrebno, da ne bo pozneje potrebno misliti na stvari, ki ze morajo biti urejene ob dodelitvi kreditov. Lami je bilo v gimnaziji 385 dijakov in dijakinj v 15 oddelkih. V naslednjih letih bo brez dvoma 400—600 dijakov. Novo gimnazijsko poalopje bo moralo imeti glede na reformo 15 učilnic in vsaj 50 funkcionalnih prostorov, zunaj poslopja pa še teloradišče, športni prostor in šolski vrt. Koristnega prostora bo moralo biti vsaj 2500 m4. Vse podrobnosti projekta in investicijskega elaborata bodo lahko prikazane javnosti, ko bosta ta gotova. Investicija bo znašala okrog 400 milijonov dinarjev. Dijakom poznejših let se obeta v norem gimnazijskem poslopju tudi nor, takozrani kabinetni pouk, ko ne bodo predavanja več r eni učilnici, temreč za vsak predmet r drugem kabinetu, kjer bodo ponazorila za pouk in pripomočki za praktične poizkuse in delo dijakov. '/» pouka bo na klasičen način. 1/» pa na kabinetni način. Reformirana gimnazija bo posredovala dijakom redno reč praktičnega znanja in izkušenj. Ravnatelj ptujske gimnazije in profesorski zbor. šolski odbor in svet za šolstro upajo, da bodo dane vse možnosti za zgra- ditev nore ptujske gimnazije — še pred 100-letnico ptujske gimnazije 1969. leta. Stara ptujska gimnazija bo lahko za zgled dijakom iz nove ptujske gimnazije, saj je utrdila generacijam dijakov slovensko nacionalno in revolucionarno, socialistično in komunistično zavest mladih ljudi, ki so ustvarili « socialistično revolucijo vsestransko trdno osnovo za miren študij mlajših generacij delovnega ljudstva tudi iz ptujske občine. Na rob vsemu spredaj navedenemu o ptujski ntvvi gimnaziji In o njenih bodočih načrtih naj dodam-j še to, da praznuje ravnatelj ptujske gimnazije Rudolf Ceh ravno danes, 1". aprila 1964, svoj <0. rffjstni dan ob najboljših željah vseh njegovih nekdanjih sošolcev in profesorjev, profesorjev in dijakov s službenih mest v Les-kovcri. Radgoni ln Ravnah na Koroškem, sedanjih članov pro^ fesorskega zbora ln dijakov ptujske gimnazije ter njihovih staršev, absolventov večerne gimnazije. Ekonomske srednje šole Maribor, oddelka za odrasle, Ptuj. in učiteljišča, ob željah žene ln hčerke ter številnih znancev In prijateljev, da bi Še mnoga leta skupno s pro-tesarskim zborom In dijaki varoval ugled ptujske gimnazije in da bi mu uspelo ob opori ln pomoči vse javnosti do 100-let-nlce gimnazije zgraditi novo gimnazijsko poslopje in ga Iz-ročltl namenu, V. J. PARTIZANSKI KOLEDA našega okoliša Iz jugoslovanskih utrdb med Markovci in Spuhljo »o Rudi Korošec iz Zabovec, trgovec KoBarčka«, ki je prišla marca na politično delo r ptujski okraj. Prri borci Slorenjegoriške čete so bili trije bratje Besi iz Vintarorec ter Zvonko Sagadin, dijak iz Ptuja, zaslužni organizator upora proti okupatorju leta 1941. Zvonko je postal r partizanski skupini politični komisar. Vinko Res, pekovski pomočnik pa komandir. Zrrm-ko se je pred prihodom r četo mudil r Halozah, Cez Dravo ga je prepeljala 7 rso bojno opremo Olga Meglič. delarka. članica okrajnega komiteja KPS, ki je stanorala na Vičari. Kmalu se je četi pridružil še Iran Petrorič, delarec iz Ptuja, maja pa se je skupina pomnožila z norimi borci. S četo se je že aprila tesno porezala okrajna sekretarka SKOJ Anica Kaučerič iz Ptu ja. Aprila se partizani zadržujejo v Jane-žorcih, v opuščeni opekarni. Bratje Reši so zgradili tudi bunker v Strmcu. Aprila 1942 je ustrelil okli -patoT v Mariboru dra domoljuba iz Središča, delarca Rudija Ploha, starega 47 let in Franca Jurjašeriča. občinskega tajnika r Središču, starega 36 let. Iz Makol je padel talec Iran Skale, gostinec, organizator upora r makolskem okolišu, star je bil 24 let. Leto 1943 Aprila Jeta 1943 je prišla r ptujski okoliš Creta Praprot-nik-Štefka. študentka, doma r Cirkulanah, ki je bila med roj-no organizatorka upora r raznih krajih Štajerske. Poslal jo je Pokrajinski odbor OF za Štajersko, da bi postarila nore postojanke r OF v glavnih predelih okraja, odkoder bi se osvobodilno gibanje širilo po okoliših. Stanorala je pri Virlo-ričerih blizu hajdinske postaje. Aprila je rzdržerala zvezo z aktiristoma OF Vojkom Nemcem in Dušanom Špindler-jem r Mali Nedelji Ida Zadra-ree-Nada, zaposlena na uradu za delo r Ptuju, doma iz Male Nedelje. To zvezo je dobila že marca 1943. V. R. (Dalje prihodnjič) TRZNE CENE v ptujski poslovalnici trgovske-« ga podjetja »POVRTNINA^ Maribor (pri Magdi). lje, rdeče, 120, česen 370, čebula Ila 100, krompir 32, korenček 70, pesa, rdeča, 75, paprika, vložena, 750, fižol, »teto-vec«, 230, fižol, prepeličar, 250, fižol, enobarvni, 200, zelje, kislo, 80, semenski krompir »Bintje« 60, oves, semenski, 115, graho-rica 160, grozdje 300, hruške 240, jabolka Ila 100, orehi, jedrca, 1300, slive, suhe, 290, hruške, suhe, 240, dateljni, pakirani, 80, limone 290, pomaranče 300, smo Dolgo sem premišljeval kaj naj napravim: ali naij se ustrelim ali utopim. Odločal sem se za kompromis: zavil sem v krčmo. Pravijo, da po par kozarčkih gleda vsak bolj rožnato v svet. Sicer sem trezen človek, toda kar se mi je sedaj zgodilo, me je iztirilo. Ostail sem brez Cvetača 120, ohrovt 120, para-n StlSiSt kristafka ^^a, brez -kda^ga špinača _200, zelje, sveže, 100, ze- Pa£. Je^Jr ~o| Ljudje, imejte usmiljenje s čr-vičem zemeljskim. Vendar ne boste dopustili, da ga pohodijo v dirki za — denarjem. »Pozdravljen, Francelj, stari kamerad! Ze dolgo se nisva videla. Kaj pa ti delaš v tej be-zinici? Poznam te kot strogega abstinenta. Sicer sem stalen gost v tej krčmi, toda vidim te prvič v njej,« zaelišim glas izza hrbta. »Zdravo Jaka! Kakor vidiš, sem v depresiji in zvišujem limone ^au, poinaiauv-c ouu, aiiiu- -------~,r .„1,-1 kve, venci, 260, grappefrult 200, vodno gladino. Vprašuješ, zakaj jajca 23, med 260 in sir 900 din. sem tukaj? No, to je pa dolga zgodba. Prfsedi! Boš kaj pil? Hej, natakar, konjak! Lahko začnem? Prav! Veš, čeprav se prične vsak boljši življenjepis z rojstvom in opisovanjem cicibanstva, bom začel kar pri svojih šolskih letih. Skupaj sva hodila v vse šole. Kakor veš, sem bil povprečnež, vendar sem slovenskn šolske naloge pisail odlično. Profesor je hvalil moj stil, jedrnato izražanje. Komu na bi stopila hvala v glavo? Pa sem se odločil, da bom postal pisatelj. Da, pisatelj, ki piše novele, črtice, romane. Šolske naloge sem tudi pisal na petnajstih straneh. In to v eni sami šolski uri! Roman pa pišeš leto, dve ali pa vse svoje življenje. Goro popisanih listov sem odnesel k založniku. (Vsak pravi pisatelj ima svojega založnika.) Vljudno je delo sprejel, pregledal, me povabil na kosilo in delo zavrnil. Mlad sem, perspektiven, vendar posnemalec starih klasikov. Romantični realizem smo baje Slovenci preboleli že pred sto leti. Opazujem naj svet okoli sebe in pišem sodobno, moderno. Prav! Vedno sem bil sprejemljiv za dobre nasvete. Obljubil sem, da se bom potrudil in spet oglasil. Kritika me ni potrla. Samokritično sem dojel, da se izražam preveč klasično. No, poizkusil sem pisati mo-derneje. Skušal sem se vživeti v današnji čas, v človeka, v tempo življenja. V svojih prispodobah sem uporabljal izraze kot so votla praznina in utrujen pločnik ter jih mešal z besedami: ... twist again ... mladoletniki ... huligančki ... sex appel... ljubezen ... Sofia Lo-ren... in ne vem še kaj. Skratka, v ospredju mojega sodobno pisanega romana so bili problemi spolnosti in erotike, v ozadju pa problemi konvencionalnosti in ohlapnosti družbe. (Hk, se čudiš Jaka mojemu učenemu izražanju? No, to ni moje, nekje sem neka-j sličnega bral, pa mi je tako gromozansko všeč, da sem si način izražanja kar prila- stil). Resnično, novo delo mi je bolj ugajalo od prejšnjega in verjel sem v brezpogojen uspeh. Veselo požvižgajoč sem odnesel papirčke na ogled, pričakujoč konstruktivne kritike. Sline sem na debelo požiral, ko sem pričakoval pohvalnih besed, slavo-spev nenadoma odkritemu literarnemu geniju. Rezultat: krop iin ledeni tuš skupaj. V delu se odraža dekadenca osebnosti, izkrivlja dejstva. Skratka, je nemoralno čista pornografija. Strahovito sem se prestrašil. Kaij sem naredil? Bogokletje? Ali sem res takšen brezbožnik? Saj to ni mogoče, da bi že tako daleč padel. Ha. kako je že rekel? Kaos misli! Neverjetno. Vidiš. Jaka sedaj sem tu in utapljam svoje dvome in urejujem kaos misli Prijatelj, svetuj mi!« »Francelj, ne vrži puške v koruzo. Piši še naprej, vendar pravljice, tako ga vsaj ne boš mogel polomiti. No, sedaj pa na dejavnost mora biti koristna grem in — zdravo!« Morala; Vse je dobro, kar se dobro konča! (Ali je res?l BB Da bo ohranjen trajnejši spomin V zadnjem času je tudi na našem podeželju vedno bolj udomačena navada, da se oddolžijo sorodniki, prijatelji in znanci ter organizacije in društva spominu na pokojnega sodelavca, starša, sorodnika itd. z vencem v vrednosti od 2000 do 20.000 din. Večkrat se nabere ponekod tudi do 30 ali 50 dragocenih vencev, kar predstavlja vrednost tudi do 200.000 in več dinarjev. Po mnenju tukajšnjega prebivalstva je v življenju dovolj prilike za vrnitev pozornosti, zato pomeni prispevanje vencev za marsikatero družino prilično materialno zadolžitev, ki jo v nesreči drugega ali v lastni radi sprejmejo in jo tudi voljno prenesejo do prve oddolžitve. Nova navada z venci spravlja včasih vrtnarje in cvetličarje v resno zadrego, saj morajo pore-zati vse, kar jim cvete in zeleni, da lahko izpolnijo želje strank. Marsikdo ocenjuje uglednost in zaslužnost pokojnega tudi po tem, koliko dragocenih vencev ?a je obdajalo v prostoru, kjer je počival na mrliškem odru in koliko vencev so peljali ali nesli pred ln za njim na zadnji poti na pokopališče. Glede na globoko pdeteto, ki je ljudje v ničemer radi ne zmanjšujejo ali ne omejujejo, ne slišimo mnogo prigovarjanja, da si delajo ljudje ob smrti tega ali drugega pokojnika prevelike stroške z venci, da so ti preikrat-kotrajni spomeniki na njegovo priljubljenost in da nj bilo razkošje cvetja v skladu s skromnostjo pokojnega; živ ne bi dovolil za se veneta toliko cvetic, ki jih je tako rad občudoval. Tu in tam pa le slišimo pripombe, da bi se dalo radodarnost naših ljudi tudi ob takšnih prilikah usmeriti v darovanje v korist trajnejših spominskih vrednosti ali celo v pomoč prizadeti družini. Marsikatera se ob takšnih prilikah ob precejšnjih izdatkih težko znajde. Malokje najdete pri družinah izredne prihranke za take ln podobne namene, zlasti v primerih nesreč. Marsikje sa morajo ljudje izposoditi denar za nabavo črnih oblek in za vse oruge občutne izdatke, zlasti kjer gre za posebne rakve, prevoze v domači kraj in podobno Kljub darovanim mnogim vencem ostane pri marsikaterem uglednem in zaslužnem pokojniku nekaj dni po pogrebu na posameznikih, na ožjih sorodnikih vsa skrb za njihov grob, nagrobni spomenik in za cvetje Ostali svet gre svojo pot dalje in le v pogovoru se spominjajo večkrat pokojnega tudi tisti, iti niso zanj dali cvetja, ki ga niso obiskali za slovo al; ga niso spremljali na zadnji poti. In kaj naj potem darujejo ljudje, če ne toliko vencev? Na to vprašanje dobite različne odgovore. Nekateri so za to. da bi dali namesto za venec družini denar. Talko že obstaja nekaj društev, ki so sklenila na svojih skupščinah, da se bodo po- svetovala s svojci, ali bodo sprejemali vence samo od najbližjih svojcev ali pa tudi od drugih. V takem primeru se pridruži društvo članstvu, ki prispeva ob simrti sočlana primeren znešek (500, 1000 din). Skupno vsoto izročijo ali pošljejo prizadeti družini kot tovariško pomoč v nesreči, Družini je potem prepuščeno, ali porabi ta sredstva za stroške pogreba, za postavitev spomenika ali za vzdrževanje groba in za oskrbovanje s cvetjem. Drugi bi se najraje izognili denarni pomoči družini in so za to, da bi nakazali sredstva v vrednosti venca skladu, kj bi bil porabljen za večja spomenik umrlim občanom z njihovimi imeni. Tako bi ostail tudi poznim rodovom spomin na imena njihovih prednikov ter na njihovo življenje in delo. Tretji bi zopet prispeval za nagrobnik samega umrlega in za krašenje njegovega groba. Četrti bi bili celo za to, da bi dobila zbrana sredstva šola za nabavo knjig in drugih učil ali v druge podobne humane namene trajne vrednosti. Seveda bi morala biti taka darovanja tudi primerno administrativno urejena, naložena in porabljena, da bi se tudi pokazali sadovi takega čaščenja spomina na zaslužnega pokojnika. Vsekakor mora biti ljudem na razpolago več možnosti, kako naj ohranijo s svojim prispevkom spomin na pokojnega skozi daljše obdobje. Večina dobronamernih ljudi bi prav gotovo upoštevala vsaj namig, pismeno ali ustno izraženo željo, kako naj ravnajo ljudje, ki se želijo komu oddolžiti za njegovo življenjsko pozornost. Ne gre za to, da bi zmanjševali vrtnarjem in cvetličarjem v bodoče možnost prometa z venci, ampak gre predvsem za to, da bi na eni strani usmerili sredstva v spomin na pokojnega v trajnejše in koristnejše namene in v njegov trajnejši spomin, na drugi strani pa da bi z neštetim cvetjem krasili vrtove to domove v mestih to na podeželju ter da bi tako ohranila cvetličarjem in vrtnarjem dosedanji dohodek to veselje za delo. Včasih smo čitali o zahvalah za darila humanim organizacijam naimesto vencev na grob ali obdaritvi v razne humane namene. To je bil eden izmed mnogih humanih načinov poleg darovanja vencev, kako so ljudje traj- I nejše ohranili spomin na pokojnega, da so zanj vedeli tudi pozni rodovi in se ga radi spcwni-njaijo, ker jim je ostal za svetel zgled. V. J. Kapacitete opekarn, bi morale biti večje Zaradi kritike med občani, da se še dolgo ne bomo mogli izkopati iz »butanic«, to je iz hiš^ zbitih iz ilovice, ker se ne po-' večajo kapacitete opekarn in ker ni mogoče dobiti opeke za nove gradnje tudi enodružinskih hiš. smo naprosili za pojasnilo direktorja Opekarne Zabjak Antona Hlupiča. Od letošnjih 6,000.000 proizvodnih enot po proizvodnem planu jih bo največ odpadlo na prizadete po raznih elementarnih nesrečah in požarih in na gradbena podjetja (Drava, Gradnje, Gradiš, Perutnina), ki gradijo stanovanjske zgradbe ali proizvodne objekte. Za letos je Anton Hlupič Počitniška zveza - pobudnik mladinskega turizma Organizacija Počitniške zveze v ptujski občini obstaja že vrsto let. Prva družina PZ je bila na ptujski gimnaziji. Pozneje so se vključili v Počitniško zvezo še dijaki Ekonomske srednje šole v Ptuju, mladinci pri »Elektroko-vinarju« in na Vidmu pri Ptuju. Tako so bile lani v komuni štiri družine PZ s skupno 221 člani in nastala je potreba po občinskem vodstvu organizacije. Naloga tega vodstva je, da še nadalje koordinira in podpira delovanje obstoječih družin ter predvsem ob sodelovanju Zveze mladine ustvarja pogoje za ustanavljanje novih družin povsod tam, kjer mladina čuti potrebo po organizaciji, kot je Počitniška zveza. Novi izvršni odbor PZ občine Ptuj je sprejel te naloge. Najbolj nujna je bila uvedba stalnih uradnih ur. Pri tem je pomagal občinski komite ZMS, ki je dal vsak ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure na razpolago svoje prostore. V teh urah se lahko na komiteju oglasijo predstavniki družin, ki. dobijo izkaznice in članske markice PZ in tudi potrebno pomoč pri njihovem delu. Drugo, nič manj če ne še bolj pomembno vprašanje pa je materialna osnova organizacije. Pomembnejše morda zato, ker to vprašanje dobi še posebno ostrino ob ugotovitvi, da obstoječa, zelo skromna materialna osnova organizacije ne gre v korak s številčno in vsebinsko rastjo organizacije. • Na zadnjem sestanku Izvršnega odbora P{5 občine, ki je bil 13. aprila 1964, je bilo največ razprave o programu za dan mladosti in teden Počitniške zveze, ki bo od 25. do 31. maja. Gimnazijska družina pripravlja izlet v Velenje, nato skupaj z novo ustanovljeno družino v Kidričevem prvomajski izlet na Gorenjsko (Gozd Martuljek, Srednji '•vrh, Bled). Družina na Vidmu pripravlja izlet na Pohorje, prav tako družina na ESS I skladov ali kreditov. morala Opekarna Zabjak odkloniti pogodbe zunanjih interesentov za opeko (Ljubljana, Maribor). Za individualne potrebe občanov bo na razpolago 10 do 15°/« proizvodnje zidakov in 80 odstotkov strešnikov, od katerih je 60 °/» že prodanih. S specializacijo opekarn na mariborskem industrijskem območju (Zabjak, Ormož, Prager-sko, Rače) so prevzele posamezne opekarne skrb za proizvodnjo tistih izdelkov, za katere so usposobljene in ki najbolj ustrezajo potrebam svojega območja Glede na to morajo tudi projektanti upoštevati za projektirane objekte elemente, ki jih lahko dosežejo investitorji v najbližji opekarni. Poleg tega morajo opekarne misliti na izdelke, ki bi jih lahko investitorji koristno uporabili (modularni bloki) Opekarna Zabjak se specializira za zarezne strešnike, zidake, tlakovce in votle elemente; ra-pid, strešne elemente in delno zidake bo v glavnem izdelovala opekarna na Pragerskem; opekarna v Ormožu bo izdelovala zidake in bobrovec za lokalne potrebe; opekarna v Račah pa je prevzela v glavnem proizvodnjo strešnikov za mariborski bazen. Glede kritiziranih omejenih kapacitet pa je pojasnil direktor Hlupič, da izkoriščenost mehanizacije res še ni 100-odstotna, ampak le 40-odstotna. Peči bodo morale v Zabjaku biti nove, sušilnice preurejene, nove pa tudi transportne naprave. Peči in sušilnice so povečini doslužile, Prejšnji direktor Marjan Berlič in kolektiv so prejšnje stanje zelo izboljšali, storiti pa niso mogli vsega potrebnega, ker ni bilo na razpolago sredstev. Opekarna nima umetne sušilnice za neprekinjeno delo na industrijski način. Tudi sedanje vodstvo opekarne se zaveda potreb po razširitvi kapacitet, žal pa ni dovolj lastnih sredstev niti DELO PTUJSKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA Ptujski študentje, ki študirajo v Ljubljani, se večkrat sestanejo v prostem času v prostorih študentskega kluba, v telovadnicah in na raznih prireditvah. Pred dvema letoma so študentje mariborskega okraja dobili v LJubljani manjšo stavbo, v kateri so si uredili, predvsem s prostovoljnim delom, pri katerem so sodelovali tudi Ptujča-ni, klubske prostore, v katerih je mogoče najti Člane mariborskega, ptujskega, prekmurskega, prleškega in koroškega študentskega kluba popoldne pri knjigi, zvečer pa ob televizijskem sprejemniku. Odbor kluba se je, odkar je bil izvoljen, nekajkrat sestal in izdelal načrt dela za letošnje leto, posebej za vsako vrsto dejavnosti. Tako se nameravajo ptujski študentje med ostalim pogovoriti o svojih študijskih problemih, prirediti razgovore s ptujskimi srednješolci o študiju na posameznih fakultetah, organizirati več športnih srečanj in drugo. >• V začetku marca je preživelo petnajst članov ptujskega kluba nekaj dni na smučarskem tečaju na Komni. Tečaj so vodili izku-šenejši smučarji, prirejali so pa tudi smučarske pohode po okolici. Posebno radi se spominjajo izleta na Bogatin. Stroški tečaja so bili minimalni, del jih je kril I klub. A. Z. Trgovski naraščaj iz Ptuja med odmorom v parku Turistični delavci na obisku V sredo, 15. aprila 1964, dopoldne je obiskala Ptuj večja skupina turističnih delavcev pri turističnih agencijah v Jugoslaviji, ki prihajajo na svojih študijskih potovanjih po Jugoslaviji vsako leto na obisk tudi v Ptuj. Ogledali so si ptujske zanimivosti; po končanem ogledu pa so se pogovarjali s predstavnikom turističnega društva Ptuj o možnostih turizma v Ptuju in okolici. Obletnica rojstva pesnika Srečka Kosovela Letos poteka obletnica rojstva Srečka Kosovela, pesnika kraške pokrajine, sivega kamnitega sveta, njegovih gmajn, borovih gozdov, tihih, samotnih vasi, ob-danih s suho, skopo zemljo. Kakor je vse svoje življenje ljubil kraški svet in njegovo lepo a ne-darežljivo naravo, tako je čustvoval tudi z vsemi trpečimi, umirajočimi od zla in družbenih krivic! Vse bi bil rad dal ubogim, ponižanim in zaničevanim. Vendar pa je Srečko Kosovel čutil, da samo s sočutjem vsega tega ne bo mogoče rešiti. Dobro se je zavedal, da le z blagimi dejanji ta človekoljubjem ni mogoče odpraviti družbenih krivic in zla, marveč šele s preobrazbo družbe v njenih temeljih ter z novo, pravičnejšo ureditvijo sveta. S to veto v srcu so ga položili 27. maja 1926 v grob sredi njegovih borov in gmajn. Takrat je bil njegov glas tih, skoro neslišen. Toda od takrat do danes so njegove besede rastle iz leta v leto. Njegova beseda je premagala čas in postala trajna sestavina našega življenja. Ptujsko DPD Svoboda bo v proslavo obletnice njegovega rojstva priredilo 18. aprila (v soboto) ob 18. uri zvečer v glasbeni šola klubski literarni večer združen z recitiranjem njegovih pesmi, glasbo in slikovnimi projekcijami. Sodelovali bodo znani ptujski kulturni delavci Vera to Albin Lugarič, Slavdca Aličeva, Lojze Matjašič ter z glasbo Ir-ma Pirš. Počastimo spomin velikega pesnika z udeležbo. FH Ptuj Ptujski parki so zopet dobili prijetno lice. Komunalna vrtnarija je že nasadila cvetlične grede z mačehami in drugimi zgodnjimi cvetlicami. Po sprehajalnih poteh v parku ob Dravi je vedno več mamic z ottoškimi vozički in z malčki zlasti ob dnevih, ko se pokaže sonce. Šole so že začele opozarjati otroke. naj čuvajo cvetlične nasade po parkih. S TREMI HČERKAMI V PTUJSKO BOLNIŠNICO Ptujska bolnišnica je nudila vso potrebno zdravniško pomoč Ljubici Smintič iz Cvetlinske jazbine št. 24 v sosednji Hrvatski. Imenovana je rodila doma 13. aprila 1964 tri deklice, ki so skupaj težke 4,50 kg. Šele po porodu je bila prepeljana v ptujsko bolnišnico. S tem porodom se je povečalo zakoncema Štefanu in Ljubici Sintič število otrok na 5; od tega so 4 deklice in 1 sin. Skrbni oče je zaposlen v kmetijskem kombinatu v Račah, mati Ljubica pa bo še nadalje doma gospodinjila. Mati novorojenck se dobro počuti, male hčerkice, od katerih tehta najlažja 1,15 kg, najtežja pa 1,85 kg, pa so potrebne posebne nege, da bodo dohitele novorojenčke, ki imajo sami po 3,5 do 4 kg. •Nve Počiva. v Ptuju. Ob letošnji štafeti mladosti želi tudi Počitniška zveza organizirati posebno štafeto, ki bi jo nosili člani PZ. Za zaključek tedna Počitniške zveze pripravlja IO okraja Ma-, ribor počitniški piknik v Ljutomeru, ki bo 30. in 31. maja letos. Iz Maribora bo v nedeljo, 31. V., vozil posebni vlak v Ljutomer. Tega piknika bi se naj udeležilo čimveč mladincev iz ptujske občine. V letošnjih počitnicah bo IO PZ občine Ptuj organiziral sprejemni center v gimnaziji z dese-' timi ležišči. Tam bodo za majhne stroške lahko prenočili mladi turisti, ki jih bo v Ptuj pripeljala želja po spoznavanju svoje domovine. Tak sprejemni center je bil v gimnaziji tudi lani, vendar je zaradi slabe propagande ostal v glavnem neizkoriščen. Ce bo Počitniška zveza pravilno pristopila k uresničevanju teh nalog, če se bo znala vključiti v turistično dejavnost in življenje komune, se ni treba bati, da bi PZ kot izključno mladinska turistična organizacija ne izpolnila svoje glavne naloge: mladini v komuni organizirati zdrav, cenen in koristen oddih. Ignac Purg Kolektiv (okrog 110 ljudi) kot celota si bo prizadeval tudi letos izpolniti vse naloge ob danih možnostih. Zato jamči discipliniran in strokovno sposoben kader. Izobraževalni center združenja opekarn je tudi za delavce v Zabjaku zelo koristen, ker jih usposablja za polkvalifl-cirane in kvalificirane delavce. Podjetje si pripravlja mlad strokovni kader tudi z rednim šolanjem študentov na višjih in srednjih šolah (ekonomska, gradbena) s štipendiranjem. Na proizvodnjo ne vpliva letovanje članov kolektiva v Biogradu v lastni 2-stanovanjski hiši za letovanje. Ni se potrebno bati neopravičenih izostankov ali čezmernih bolovanj. Po vsem tem je mogoče reči, da so na dlani vsa zagotovila, da bo Opekarna Zabjak izpolnila svojo nalogo napram občanom glede proizvodnje opeke pa tudi glede povečanja kapacitet, da bo končno mogoče tudi v ptujski občini graditi z opeko namesto z zbitim blatom. Tak način zidanja je sicer tukaj udomačen glede na to, ker je cenen, je pa prehodnega pomena vse do časa, ko bodo opekarne zadovoljile vse lokalne potrebe. V. J. Prihodnje leto v Ormožu sodobna slaščičarna Pekarna Ormož speče dnevno 3 tone kruha, 3000 žemelj in precej peciva. Integracija' pekarn v or moški občini je pokazala, da je bila ekonomsko upravičena. Leta 1958 so se združile pekarne v Ormožu v podjetje »Pekar-na«, ki je po združitvi hitro napredovalo. Zastarela peč in preveč ročnega dela v pekarni je narekovalo potrebo po adaptaciji obrata. V novo ustanovljenem podjetju je bilo sedem za poslenih in so dnevno spekli 600 kilogramov kruha in peciva ter približno 1000 žemelj. Potrošnja kruha raste in to je narekovalo adaptiranje pekarne v obrat z večjo kapaciteto. Tako so leta 1961 preuredili pekarno in v njej postavili parno peč. Ta pomembna pridobitev je že v drugi polo vlci istega leta služila svojemu namenu. V začetni fazi so prodajali kruh samo v Ormožu, leta 1962 pa je podjetje pričelo dostavljati kruh v bližnje kraje. Isto leto sta bili ukinjeni privatni pekarni pri Veliki Nedelji. Tako podjetje se daj oskrbuje potrošnike s kruhom in pecivom na relaciji 50 kilometrov. V ta namen si je nabavilo dva avtomobila za dova-žanje kruha po naseljih in vaseh. Dvanajst trgovin prodaja njihove izdelke, specializirano prodajalno kruha in peciva, ki je moderno opremljena, pa ima podjetje v Ormožu. Poleg tega, da podjetje skoraj vse potrošnike na področju občine zalaga s kruhom in pecivom, zalaga še del potrošnikov v ptujski občini, saj dnevno vozijo kruh v Moškanjce m na Polenšak. Vsekakor je treba omeniti, da v tem podjetju pečejo kakovosten kruh in pecivo. Kolektiv si vsestransko prizadeva v Ormožu odpreti sodobno urejeno slaščičarno. Zato bo pekarna proti koncu letošnjega leta nastopila kot soinvestitor pri gradnji nove zgradbe v Ormožu, v kateri bo leta 1965 odprla slaščičarno. D. R. , HITRO NAPLAVLJENA UTOPLJENKA V torek, 14. aprila 1964, v zgodnjih jutranjih urah so našli ptujski ribiči nedaleč od Vinarskega muzeja v Ptuju naplav-ljeno utopljenko, za katero je bilo ugotovljeno, da je naplav-ljena Irena Visočnik, rojena 31. januarja 1949, doma s Hočkega Pohorja 31, trgovska vajenka, ki se je vrgla prejšnji dan ob 19. uri z mosta v Mariboru v Dravo. Kljub hitri pomoči je reševalci niso mogli rešiti, ker je prej utonila v globino Drave. Po dobljenih podatkih bo Drava prej ali slej naplavila še eno utopljenko, ki da se je 8. 4. 1964 vrgla v Dravo v Mariboru z mosta v Studencih. Njeno truplo še doslej ni bilo najdeno. Po vsej verjetnosti bo naplavljena med Ptujem in Borlom kot večina utopljencev, ki jih prinese Drava s seboj iz Maribora. Po-kojnica je pustila na mostu črne semiš čevlje. Identiteta te nesrečnice, ki je tudi obupala nad življenjem, še ni znana. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Maksimiljan Jabločnik, Kidričevo 2, je padel ln si poškodoval levo roko; Janez Prošenjak, Budina 71, se je vsekal v levo roko; Milan Furek, Nova vas 20, se je poparil z vrelim mlekom po obrazu ln roki; Katica Pavič, Lukovščak 39, je padla in si poškodovala desno nogo; Alojz Cu-ček, Dornava 60, je padel in si poškodoval desno nogo; Danilo Hedžet, Hardek 9, se je poparil z vrelim mlekom po obeh nogah;' Andrej Hvaleč, Pristava 27, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Janez Hajšek, Kočice 5, je padel ln si poškodoval glavo; Ivana Vertiča, Velovlak 2, je podrl konj in mu poškodoval levo roko in nogo; Jožefa Munda, Podgorci 12, je brcnil konj v desno nogo; Julijan Strlič, Cer-možiše 47, je padel in si poškodoval desno nogo; Maks Beranič, Lovrenc 46, se je zbodel v levo nogo; Danilo Zvikart, Zetale 115, je padel v vrelo vodo; Antonu Sori, Zagorci 11, je padlo deblo na desno nogo; Elza Berlič, Ptuj, Prešernova 8, si je z britvijo porezala levo roko; Anton Lukačič, Koračice 76, se je vsekal v desno nogo; Štefan Lončarič, Podlože 54, je padel in si poškodoval rebra in roko; Janeza Unuka, Jelovice 42, je nekdo napadel in> mu poškodoval glavo; Franc Ko-čevar, Muretinci 45, je padel in si poškodoval obraz; Štefan Osredečki, Mih. jarek 49, je padel in si poškodoval desno nogo; Antonija Mikložič, Kog 79, se je poškodovala pri delu; Milena Kline. Dubrava 22, se je polila s kropom po telesu; Zdenka Boršič, Podlehnik 18, je padla in si poškodovala levo roko. Osebna kronika Hodile so: Elizabeta Cuš, Stre-jaci 5 — Mirana; Marija Kos, Se-nešci 23 — Jožefa; Ljudmila Nt-gerl, Slovenja vas 4 — dečka; Olga Zoreč, Mihovci 23, Ormož — Mirana; Amalija Bauman, Lovrenc 29 — Antona;, Slavica Horvat, Mali Brebrovnik 18 — dečka; Terezija Letnik, Dolič 30 — Zofko; Danica Borovčak, Mejna cesta 18 — Dubranko; Marija Kupčič, Lancova vas 91/9 — Iztoka; Alojzija Kokol, Ptujska gora 35 — Iztoka; Ivana Tement, Slovenja vas 17 — Mirana; Jožefa Bohinec. Plešivica 12, Ormož — Jožico; Angela Frank, Podlože 72 — Bogdana; Katarina Sirec, Dobrina 41 - Dragico; Elizabeta Stajnko, Mihalovci 6 — Vinka; Rozalija Tobias, Zg. Hajdina 36 — Leona; Katarina Pušaver, Cir-kovci 30 — Ivana; Julijana Godec, Jelovec 22 — Marijo; Marija Slokan. Zerovinci 37, Ormož — Dragico; Berta Jager, Podlože 3 — Vido; Otilija Bogdan, Gode-ninci 22 — Mileno; Irma Ekart, Sp. Hajdina 86 — dve deklici: Katarina Pliberšek, Sesterže 63 — brežje 67 — deklico; Marija Mu-hič, Runeč 17 — Vinka; Marija Milošič, Dolane 3 — dečka; Antonija Kokot, Goričak 6 — dečka; Marija Kekec, Nova vas 42 — Ivana; Neža Vogrinec, Hajdoše 25 — deklico; Vida Trantura, Sesterže 79 — Milana: Ana Majcenovič, Slatina 17 — Slavka; Albina Per-ger. Majski vrh 17 — dečka Peroki: Borislav Aleksič, Beograd, Dujšina 14. in Majda Voljč, Ptuj, Vrazov trg 2; Anton Dečko, Središče 29, in Antonija Majcen, Hum 1. dečka; Štefanija Fostnarič, Po- umrla 14. 4. 1964 Umrli so: Jakob Zumer, Narap-Ije 1, roj. 1892, umrl 7. 4. 1964; Tomaž Malek, Vitan 8, roj. 1881, umrl 8. 4. 1964; Jožef Cvetko, Kr-čevina pri Vurberku 111, rojen 1888, umrl 12. 4. 1964; Irena Visočnik, Hočko Pohorje, roj. 1949, V počastitev dneva železničarjev -troboj železničarjev iz čakovca, Ptuja in Varaždina V okviru dneva železničarjev 15. aprila so ptujski železničarji sporazumno z železničarji iz Ca-koVca in Varaždina priredili športni pokalni troboj v kegljanju, streljanju ter šahu. V nedeljo zjutraj, 12. aprila, se je zbrala skupina ptujskih železničarjev, da bi svečano pričakala svoje goste iz bratske republike. Sef železniške postaje tovariš Purgaj je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril pomen praznika s spominom na velike žrtve železničarjev v drugi svetovni vojni. Po lepem in prijetnem sprejemu na železniški postaji se je pričel pokalni troboj na stadionu §D »Drava«. STRELJANJE Za prehodni pokal v streljanju so se borile petčlanske ekipe z zračno puško ter dosegle od 1000 možnih krogov naslednje rezultate: I. mesto Ptuj 818 krogov, od toga posamezniki: Adolf Mihe-lač (175), Peter Vrtič (171), Marjan Kunstek (146), Marjan Strmšek (165) ter Ignac Rašl <161). II. mesto Varaždin 610 krogov, najboljši rezultat je dosegel Drago Cajzek 147 krogov. III. mesto Cakovec 608 krogov z najboljšim rezultatom 131. ki ga je dosegel Zlatko Fekonja. Ptujski strelci so daleč nad-kriljevali svoje goste ter zasluženo osvojili prvo mesto in prehodni pokal. KEGLJANJE V borbenih igrah 10-članskih ekip za prehodni pokal so bili doseženi sledeči rezultati: VARAŽDIN — PTUJ 312:304 Ekipa Varaždina je imela največ upov za dosego najvišjega mesta in s tem tudi osvojitev prehodnega pokala. V kegljanju sp mladi ptujski železničarji že v prvih setih pokazali, da so trd oreh. Po zelo burni borbi se je le sreča nasmehnila domači ekipi, ki je tudi zasluženo zmagala. Pri domači ekipi so podrli največ kegljev Peter Vrtič in Alojz Segula po 43 ter Marjan Strmšek 38. PTUJ — CAKOVEC 263:304 Po nedavnem porazu ptujskih železničarjev so v borbi za pokal morali kloniti Cakovčani pred ptujskimi železničarji. Skoraj v vseh setih so prevladovali domačini ter so se najbolj izkazali Marjan Strmšek 48, Ivan Rozman 38 ter Alojz Segula s 36 podrtimi keglji. CAKOVEC - VARAŽDIN 300:270 Vse do zadnjega srečanja se ni vedelo, kdo bo nosilec pokala. Kot rečeno, dobrim Vara-ždincem tokrat ni šlo. Spremljal jih je pravi kegljaški »peh« ter so z doseženim rezultatom dosegli drugo mesto. Vrstni red: 1. Ptuj 616 podrtih kegljev. 2. Varaždin 604 podrtih kegljev, 3. Cakovec 533 podrtih kegljev. Najboljši rezultat so .dosegli domačini, ki so nepričakovano osvojili pokal, ter tako prekrižali račune dobrim in izkušenim Varaždinčanom. < SAH Šestčlanske ekipe so po zelo izenačenih igrah dosegle enako število točk (6), vendar so dobljene igre na prvih poljih odloČile prvaka ekipo Cakovec. Po zelo lepem in prijateljskem športnem srečanju je tovariš Purgaj razdelil zmagovalcem prehodne pokale. To srečanje se bo ponavljalo vsako leto v okviru praznika železničarjev v enem izmed mest Varaždin, Cakovec, Ptuj. KEGLJANJE V čast dneva železničarjev je pretekli teden tekmovalo 14 kegljačev v disciplini 1X 100 lučajev za prehodni pokal, ki ga je osvojil Alojz Segula s 399 podrtimi keglji. Sledijo: Peter Vrtič 395, Samec 349, Kunstek 342, Rozman 340 itd. S. A. Slovenska conska liga ALUMINIJ-TRIGLAV 3:6 Prejšnjo nedeljo je sprejel Aluminij v goste petoplasirano moštvo SNL Triglav iz Kranja. Prvi polčas tekme je potekal v obojestranskih napadih, prvi pa so prišli v vodstvo domačini po Vrbancu v 11. minuti, vendar je že v 14. minuti dosegel Ugrica najlepši gol tekme za goste. Po tem izenačenju je napad Aluminija po Špehonji ponovno prešel v vodstvo v 27. minuti, toda že minuto zatem je ponovno izenačil Gošte za Triglav, kar je ostal tudi rezultat polčasa. V drugem delu igre so gostje podjetjno zaigrali, pozneje pa je domača obramba dopustila, da je dosegel Triglav še dva zadetka—v 56. minuti po Klemenči-ču in v 58. minuti po Simnovcu. Po tem je realiziral za Aluminij enajstmetrovko Špehonja, to pa je bilo tudi vse, kar je Aluminij na tej tekmi pokazal. Po poškodbi Vrbanca je Aluminij precej popustil in je Triglav dosegel še dva zadetka. Na tej tekmi je dosegel torej Triglav visoko zmago, kar pa mu je omogočil tudi slab nastop Aluminija, ki je s tem zapravil ugodno priložnost, da bi si z zmago zagotovil boljši plasma v SNL. Sodnik More iz Ljubljane je sodil z napakami. V predtekmi so se izkazali mladinci Aluminija, ki so ponovno zmagali, tokrat proti OBVESTILO Obveščamo starše, da bo obvezno cepljenje otrok proti davi c i, tetamusu in oslovskemu kaši ju po sledečem razporedu: v šoli Grajena 20. aprila 1964 ob 10. uri; v šoli Dornava 20. aprila 1964 ob 13. uri; v gostilni Pacinje 20. aprila 1964 ob 14.30; v zdrav, postaji Gorišnica 21. aprila 1964 ob 13. uri; v postaji pp Stojnci 22. aprila 1964 ob 12.30; v šoli Markovci 22. aprila 1964 ob 14. uri; v šoli Vitomarci 22. aprila 1964 ob 15. nri; v šoli Gruškovje 23. aprila 1964 ob 9. uri; v šoli Rodni vrh 23. aprila 1964 ob 11. ari; v šoli Polenšak 23. aprila 1964 ob 15. nri; v šoli Podlehnik 23. aprila 1964 ob 13.30; v zdrav, postaji Zetale 24. aprila 1964 ob 9. uri; šoli Sela 24. aprila 1964 ob 12. uri; šoli Juršimci 24. aprila 1964 ob 15. uri; šoli Leskovec 27. aprila 1964 ob 10. uri: šoli Videm 27. aprila 1964 ob 13. uri; , gost. Podvinri 28. aprila 1964 ob 13. nri; v zadr. domu Rogoznica 28. aprila 1964 ob 14. uri; v šoli Trnovska vas 29. aprila 1964j)b 11. uri; v šoli Desternik 29. aprila 1964 ob 13. nri; v zdrav, postaji Janežovci 29. aprila 1964 ob 15. uri; v zdrav, postaji Cirkulane 4. maja 1964 ob 10. uri; v šoli Zavrč 4. maja 1964 ob 13. uri. Cepljenje je obvezno za otroke letnikov 1962 in 1963 ter zamudnike. Sočasno bo tudi cepljenje proti otroški paralizi z žličko. Prispevek za trikratno cepljenje znaša 400 din; plačljivo lahko tudi v dveh obrokih. Zdravstveni dom Ptuj Higienska postaja ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega, ljubl jenega oččta Martina Segula z V i č a v e izrekamo vsem. ki ste z nami sočustvovali in ga v tako lepem številu spremili na zadnji poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja, najtoplejšo zahvalo. Ptuj, 8. aprila 1964. Žalujoči: hčerki Ljudmila in Marjana, sin Peter, zet Alojz Miki, snaha Oti, vnuki Lidija. Jelka. Peter in Ma jda ter drugo sorodstvo. mladincem Triglava z 2:1 Prihodnjo nedeljo je Aluminij prots in bo igral verjetno kakšno tekmo za trening v Ptuju. VM zahvaliti, da niso doživeli še hujšega poraza. NK Drava-Nafta 1:3 V nedeljo, 12. t. m., so gostovali v Ptuju nogometaši Nafte iz Dol. Lendave in odigrali z domačo Dravo prvenstveno nogometno tekmo. Po lepem Uspehu v Murski Soboti je malokdo pričakoval, da bo ostala Drava na svojem terenu brez izkupička, čeprav je bil ta gost kandidat za vrh. Takoj po začetnem udarcu so vzeli pobudo domačini in prve minute so kazale, da bosta ostali točki doma. Toda gostje so kmalu prevzeli iniciativo ter začeli nevarno oblegati domača vrata. Prvi gol je dosegel za Nafto Posedel, malo pred koncem polčasa pa je izenačil Planjšek. V drugem delu so gostje zelo napadali in kmalu je bil rezultat 2:1. Končni .rezultat so dosegli igralci Nafte nekaj minut za tem. Igralci Drave so razočarali gledalce z indoletno igro. Vratar Ivartnik bi lahko ubranil prvi gol Mladinci Drave so gostovali v nedeljo v Slov. Bistrici in premagali svoje vrstnike z 2:1, Gola za Dravo sta dosegla Maučec in Zajdela. Vratar Menoni je nekajkrat odlično posredoval. Naslednjo nedeljo gostujejo igralci Drave v Radgoni, kjer se bodo pomerili z odličnimi nogometaši v tretjem kolu MM nogometne lige. Mladinci gostijo Železničarja B iz Maribora. K N OfcK ZMS Ptuj-ObK S0H Varaždin 2:3 Prejšnjo nedeljo so prispeli v Ptuj mladinski funkcionarji iz Varaždina. ki so se zadržali v krajšem razgovoru s ptujskimi člani ObK ZMS. Dogovorili so se tudi za nogometno tekmo, ki je vsebovala polno razburljivih dogodkov in se imajo Ptujčani le odličnemu vratarju M-ihiču Ormoški rokomet V IV. kolu vzhodne okrajne rokometne lige je ekipa Ormoža gostovala v Krogu in premagala istoimensko moštvo z rezultatom 27:15 (15:8). Ormož je prikazal eno svojih najboljših tekem v spomladanskem delu prvenstva, tako da mu zmaga ni bila niti za trenutek ogrožena. Najboljši igralec tekme je bil Šafarič (Orrhož), ki je popolnoma paraliziral domačega napadalca Hartmana, poleg tega pa še sam dosegel 15 zadetkov. Po tem kolu je ekipa Ormoža praktično^ že postala prvak, saj vodi s 3 točkami in razliko v golih 229:104 pred drugoplasirano ekipo ESŠ iz Murske Sobote. V nedeljo se bo v V. kolu srečal Ormož doma z ekipo Beltinci B, ki je zadnja na lestvici brez točke in tako tudi ta ekipa ne bo predstavljala za Ormož resnejše ovire. ČESTITKA Dragemu sinu RUDIJU SER-DINŠKU, ki služi vojaški rok v Obrenovcu, želijo ob njegovem prazniku mnogo sreče v njegovem sedanjem domu mama, brat Marjan, sestra Štefka pa se mu zahvaljuje za vse, kar ji je dobrega storil ter m« iz_ vsega srca čestita. Vsi pa želijo. da bi bil zopet v njihovi sredini. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, Muzejski trg 2, proda večjo količino TRSNIH CEPLJENE Prodaja je vsak torek in petek od 8. do 10. ure. Proda tudi II. raz. ključe Kober 5 BB in S. O. 4. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje, 19. aprila, do nedelje, 26. aprila 1964 Zadnji krajec bo v nedeljo, 19. aprila, ob 5.09. Nappved: smo na prelomnici od spremenljivega vremena na stabilnejše lepo vreme. Med tednom bodo še kratkotrajne plohe ali nevihte, v glavnem pa bo lepo in toplo vreme. Nočne temperature bodo med deset in petnajst stopinj C, dnevne pa se bodo dvignile do 25 stopinj C. A. C. PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV Kmetijska zadruga »Haloze«, Ptuj razpisuje po sklepu ZS prodajo odvisnih osnovnih sredstev in to: osebnega avtomobila in traktorja Steyer motornega kolesa, mopeda, pogonskega bencinskega motorja motorne in prevozne škropilnice poslovne zgradbe v Drenovcu in Leskovcu druga odvišna osnovna sredstva Prodaja bo v upravi Kmetijske zadruge »Haloze« Ptuj, Zagrebška c. 11, dne 22. aprila 1964, in. na obratih v Cirkulanah 23. aprila 1964, Vidinu 24. aprila 1964, Pod-lehniku 25. aprila 1964 in Majšperku dne 27. aprila 1964, na vseh obratih od 7. do 10. ure. Prednost ima socialistični sektor, po 10. uri pa privatni. Podroben seznam ostalih osnovnih sredstev bo razviden pri prodaji. Ogled zgradb je mogoč na terenu. OBVESTILO Trgovsko podjetje MERKUR, Ptuj obvešča potrošnike, da je preselilo kreditni oddelek iz dosedanjih prostorov v Murkovo ul. št. 2 I. nadstropje nad trgovino »PEKO«). Oddelek za odobravanje potrošniških kreditov in blagajna poslujeta od 22. t. m. naprej od 7. ure do 17.30 neprekinjeno. Potrošniške kredite odobravamo takoj! Izkoristite ugodno priliko! Zavod za komunalno dejavnost občine Ptuj razpisuje prosto delovno mesto fakturista Uslužbenec mora imeti srednjo ekonomsko šolo ali strokovni izpit za računskega režiserja in večletno prakso. Razpis velja do 1. maja 1964. Razpisna komisija za razpis prostih delovnih mest pri OPEKARNI ZABJAK PRI PTUJU razpisuje večje število prostih delovnih mest Prednost ima moška delovna sila, ki lahko pridobi polkvalifikacijo in kvalifikacijo opekarske stroke, >OOOOQQOOOQOOQQOQQQOOOi H ® r ® s C^o p Velja od petka do petka ^J OVEN (od 21. marca do 20 aprila) O Preudarni ljudje vse le enkrat začnejo; bodite med njimi in se veselite napredka. Pri delu vam bo najbolj po-magal pregled nad opravljenim in kar vas še čaka. Obču-Sj tek nes.igurnosti spremlja le tiste, ki se boje preizkušenj. O BIK (od 21. aprila do 20. majal O ^eč razmislite o tem. kar si želite in kar lahko dose-Žete. Niste navajeni na laskava priznanja; vaše delo vas V najbolj hvali. Vztrajajte pri začetem; sposobni ste to tudi y„j izpeljati. 8 DVOJČKA C od 21 maja do 22. Junija) Tudi širokogrudnost zadene na težave, ki vais naj ne O spravijo v zagato. Vedeti se morate premagati; tako se boste najlažje izognili nevšečnostim. Z nepremišljenimi be-sedami lahko zapravite zaupanje. RAK (od 23. junija do 22. julija) (RadodarnOst je kot praznična obleka, ki jo nosijo ne-* kateri le ob 6lavnostih. Zanesite se na prijatelja, ki vam vedno -rad pomaga in svetuje. Za uvidevnost do drugih ne /"• pričakujete hvaležnosti, zlasti ne od tistih, ki smatrajo vse JC za samo ob sebi umevno dolžnost. O LEV (od 23. Julija do 22. avgusta) C"{ Najmanj se trudimo spoznati sami sebe, zato nam je težko prepričati druge o njihovi lastni vrednosti. Dobro je vse slišati, ne pa vsega ver jeti. Ne spuščajte se v nesigurne K/ kombinacije, ki vais lahko spravijo v težave. O DEVICA (od 23 avgusta do 22. septembra) Ne odlašajte s svojimi načrti. Vaša okolica vas ceni, 'y* najbolj zato,- ker ste ji zelo koristni. Tudi s skromnostjo O ste se uveljavili. Q TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) {~S Izogibajte se sporom: marljivi za nje nimajo časa. Boljše je, da se potrudite doseči, kar želite, kot da bi ča-kali. da vam bo to padlo v roke brez truda. Srečanje s pri-O ietnimi 'iudmi vam bo pustilo gjoboke vtise, "jj ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) V Boljše je biti svojeglav kot pa žrtev tujih predsodkov, jf Lažje se boste znašli s primerno vnemo kot s preveliko zadržanostjo. Zelo vas cenijo sodelavci, ki so spoznali vašo marljivost. % STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra) S Dobro razmislite o svojih načrtih; prvo navdušenje ni merodajno; upoštevati morate tudi svoje prejšnje izkušnje. y Vsako presenečenje vas ne sme spraviti z ravnovesja. Radi »i se zavzemate za pravične odločitve, pfc KO/OROG (od 21 decembra do 20. januarja) X Pomagajte, da bodo tudi drugi dosegli uspehe, ki vas veselijo. Nepričakovane preizkušnje mnoge zresnijo, dru-gim pa vzamejo pogum. Sožitje s sodelavci prinaša večje zadovoljstvo kot najboljši uspehi v sporih. VODNAR (od 21 januarja do 19. februarja) fi Odkar se dobro poznate, veste tudi, kaj zmorete. S sro-p\ jim i izkušnjami lahko več koristite, kot si mislite. _ Veselja 2-f ni mogoče napraviti saimo s kupl jenimi stvarmi; včasih-je skromen lastni izdelek več vreden. "*) RIBI (od 20. febrnarja do 20. marca) \ V poklicu boste dosegli izreden uspeh. Ko ne bo vse po vašem, ne bodite n^voljtii. Kdor vas v obraz hvali, ni pri- coooc VABILO Glasbena šola Ptuj priredi javne nastope svojih učencev dne 20., 21., 22., 23. in 24 aprila 1964, vsakikrat ob 19. uri v dvorani glasbene šole. Nastopili bodo: solisti vseh oddelkov, pevski zbor, ansambli. orkester in kot gosta pevska 'zbora osnovne šole Toneta Znidariča in osnovne šole Franca Osojnika. Vstopnice dobite uro pred nastopom. Vstopnina po enotni ceni 50 dinarjev. Vljudno vabljeni! OBJAVA Zaradi lisic je od 10. aprila dalje nastavljen strup na področjih sledečih naselij: Pobrežje. Sp. in Zg. Štuki. Videm, Tržeč, Lancova vas, Sela, Turnišče, Draženci in Breg. Pri. prite pse in mačke, da ne pridejo do strupa. LD Ptuj Prodam posestvo vseh kultur v izmeri 2 ha in 10 arov s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v Bišečkem vrhu 47. Vprašajte v Vinitarovcih 39, p. Desternik, Urbamja. Zamenjam dvosobno stanovanje za enako ali večje eno-sobno. Vprašajte od danes do nedelje 19. aprila od 15. do 17. ure pri Mariji Bedrač, Trg Svobode 3, Ptuj. Prodam šperovce, 4 m dolge in okensika krila 70x30 za verando. Vprašajte v Sp. Hajdini 126. Kuhinjsko pohištvo, divan in štedilnik TOBI prodam. Naslov v upravi. Prodam večjo količino sadik »maignolie«, Vrtnarstvo Vauda. Nova vrata in kopalno kad prodam. Naslov v upravi. Pol hiše s pritiklinami in 25 arov zemljišča vseh kultur v Sp. Hajdini 71 prodam. Naslov v upravi. Ugodno prodam skoraj novo raztegljivo mizo s štirimi ta-peciranimi stoli in radio aparat TESLA 58. Ogled možen vsak dan, razen v sredo, od 14. do 18. ure. Naslov v upravi Prazno sobo oddam za pomoč pri delu. Zg. Hajdina 54. Prodam motorno kolo NSU LUX 200 ccm, tudi np ček. Naslov v upravi. FOTO ZAPISEK Zavod za Komunalno dejavnost Ptuj ima tudi novo avtoci-sterno za prevoz fekalij. S tem je odpravil vprežno cisterno m ročno črpalko. Ta oprema .ie še spominjala na stare čase, ko je še skupina delavcev opravljala to delo po Ptuju.