List 27. Izredni občni zbor krajnske kmetijske in obertnijske družbe v Ljubljani. Svitli nadvojvoda Janez so prišli, kakor smo v poslednjih ^Novicah" povedali, s svojo gospo in svojim sinkam 24. rožnika ponoči obli. uri iz Tersta v Ljubljano. Drugi dan (2o. rož.) je bil občni zbor kmetijske družbe, zavoljo kteriga so nadvojvoda nalaš v Lju-ljani ostali. Zbor *je bil v prostorni hiši mestne srenje. Iz Ljubljane, bližnjih in daljnih krajev se je snidilo toliko udov, de je skoraj prostora v zbornici zmanjkovalo. Večidel iz vsih podružnic so prišli gosp. predsedniki sami ali g. odborniki, vdeležit se pričijočnosti ljubeznjiviga očeta naše družbe in zaslisat modre svete njegove bistroumne glave in njegovih obilnih skušinj v vsih razdelkih kmetijstva in obertnijstva. Tudi naš častiti deželni poglavar grof Chorinski se je pridružil imenit-nimu zboru, Na stopnicah mestne hiše je družba svitliga nadvojvoda slovesno sprejela , ki se je v eni kočii z deželnim poglavarjem in predsednikam kmetijske družbe ob desetih tu sem pripeljal. Z ginljivo prijaznostjo, ki je njegovimu milimu sercu lastna, je pozdravil pričijoče in se ž njimi podal v zbornico, ktera je bila tudi drugim poslušav-cam odperta. Predsednik kmetijske in obertnijske družbe, gosp. Fid. Terpinc je potem s serčnim nagovoram pozdravil visociga gosta in mu v svojim imenu in v imenu cele družbe razodel neizrekljivo veselje nad prihodam v Ljubljano po 3 velrko pomenljivih letih. Na to je odgovoril svitli nadvojvoda: ;,Pred 3 leti sim bil zadnjikrat pri Vas. Veliko se je prigodilo med tem časam, — pa pustimo, kar je bilo, in vernimo se k prihodnosti in za njo delajmo. Dobili smo po božji previdnosti mladiga , krepkiga, nadepolniga cesarja; mi-nisterstvo, ki ga imamo, dela na vse strani pridno. Ena misel nas mora zdej vse navdajati, de skerbimo za občni blagor svoje deržave in de opustimo vse ose-bujno prizadetje. Lepa krajnska dežela, kteri lega blizo morja toliko dobička ponuja, ki veselo napreduje v kmetijstvu, in v kteri prebiva čverst, priden in zvest narod, bo svojo staro nepremakljivo zvestobo tudi prihodnjič verno ohranila in v bratovski edinosti vseskozi delala v prid naše občne domovine. Dve leti ste pretekle, ko sim bil k opravilu poklican, ki ni bilo ravno nar prijetniši; tode blagi namen, za cesarja in deržavo storiti, kar je v moji moči bilo, me je spodbodel k temu delu. Vernivši se v svojo domačijo, sim zagledal vaše krasne gore, in berž sim sklenil, svoje prijatle na Krajnskim obiskati. Zdaj se bomo pa večkrat vidili." Ta priljudni nagovor je tako globoko segel v serca vsih pričijočih, de je po celi zbornici ;,Zivijo" donelo od vsih strani. Potem so se začeli zbora pomenki. Tajnik kmetijske družbe Dr. Bleiweis je razložil svitlimu nadvojvodu v kratkim popisu imenitniši dela, ki jih je kmetijska družba poslednji čas doveršila, od kar gosp. nadvojvoda na Krajnskim ni bilo. Povedano je bilo v ti razlagi, de je kmetijska družba na podlagi novih družtvinih postav, ki so jih presvitli cesar lansko leto za celo cesarstvo dali, — na podlagi sklepov, ki jih jena Dunaju od ministerstva lani poklicani kmetijski zbor sklenil — in po izgledu podružniške osnove Štajarske kmetijske družbe nove postave v velkim zboru 20. listopada t. 1. napravila; de je napravila po celi deželi 21 podružnic, ktere — razun štirih — so že vse osnovane, in de Ljubljansko-Verhniška, Planinska in Radolj-ška so se v poklicanih zborih že zastran mnogih koristnih kmetijskih reči posvetovale in de tako bojo tudi druge podružnice kmalo v zborih se snidile. Na dalje je bilo svitlimu nadvojvodu povedano, de so se „No-vice" v svojim obbsežku razširile in za potrebno spoznale zraven kmetijskih in rokodelskih reči tudi postave razlagati in bravcam na znanje dajati, kar se po svetu godi, de tudi prosto ljudstvo v vsim • resnico zver in tako sčasama višji omiko — kot vstavni deržavljan — doseže. Po tem je bila oznanjena naprava 4 kmetijskih šol po deželi, in podkovaške in živino-zdravniške šole v Ljubljani. Poslednjič je bilo povedano, de na družbinim vertu na Poljanah se osker-buje sedaj posebno reja sadnih in murbnih dreves, kterih poslednjih družba vsako leto 10,000 menj premožnim kmetam brez plačila daruje. Na to so povzeli svitli nadvojvoda besedo in so rekli: 55lz tega, gospodje moji, kar sim zdej zvedel, je vaša družba veliko dopernesla, česar še marsiktere druge družbe nimajo. Velik dobiček imate med drugim ze tudi nad tem, de imate pripravnih bukev za kmetijski poduk. Izdelovanje tacih bukev, de so ljudstvu umevne, je silno težavno, ker morajo biti natanjko po potrebah krajev in bravcov, za ktere so pisane, napravljene. Veliko daril za nar boljši take bukve je bilo že razpisanih, pa malo jih je še zasluženih. Gosp. Ver-tovc je darilo že zaslužil, ker njegove bukve so potrebam dežele primerjene. Izgled Vaših kmetijskih šol bojo posnemale druge kmetijske družbe, ker njih dobrota je neprecenljiva. Posebno dobro bo tudi, ako bojo prihodnji kmečki fantje po dokončani šoli še darila dobili. Nemška dežela nima, razun kmetijske šole v Hohenheimu, nič enaciga; šola v Altenburgu bi bila v nič prišla, ko bi ji ne bilo naše vladarstvo pod pajaihe seglo in slavniga učenika Pabsta iz Hohen-heima tu sem poklicalo, kar ji bo gotovo v velik prid." Po tem prijaznim ogovoru je veleval svitli nadvojvoda nasledbo pomenkov. Dalje sledi.) List 28. Izredni občni zbor i® odgovoril g. grof Rihard Blagaj, predsednik Lju- krajnske kmetijske in obertniiske družbe v bljansko-Verhniške podružnice, de ta namen je hvale Ljubljani vreden, vunder je treba narpoprej tisto orodje po- znati, ktero se misli napraviti, de bomo vedili, ali bomo (Dalje.) za t0 tudi dovelj denarja imeli. Govorilo se je potem Po tem je gosp. Dr. Strupi, odbornik kmetijske od nekterih dreves (plugov) in druziga orodja. Gosp. družbe, besedo povzel in v imenu družbiniga odbora nadvojvoda so povzeli besedo in nasvetovali, de naj 4 vošila zboru v posvetovanje predložil, namreč 1) de bi ge podružnicam imenik hvale vredniga orodja pred- kmetijska družba dobriga bika za pleme kupila, in loži in de naj te po tem sodijo: ktero orodje naj bi se ga v povzdigo goveje reje na družbinim dvoru na po različnosti sveta po Krajnskim v orodno nabero vzelo. Poljanah za Ljubljano imela; 2) de bi si kmetijska druž- Enoglasno je poterdil zbor g. nadvojvodov nasvet, ba napravila nar bolj poterjeno kmetijsko orodje za Zastran nasveta, de bi se po vinskih krajih Krajn- oranje, setev in druge kmetijske opravila, ktero se za- skiga, na Dolenskim in v Vipavi tertne sadiša more sploh kmetovavcam na Krajnskim priporočiti; 3) (Rebschulen) napravile, v kterih bi se, kakor v sad- de naj bi se v nekterih podružnicah vinskih krajev nih sadiših (Obstbaumschulen} mlade žlahne drevesa, na Krajnskim tertne sadiša (Rebschulen), po izgle- le žlahnejši tertne plemena množile in iz teh sadiš v du sadnih sadiš, napravile; in 4) kako naj bi se za nogjrade presajale, de bi sčasama v nogradih le boljši boljši obdelovanje senožet in povzdigo živin- in ravnočasne, to je, v enakim času dozoreče ple- ske klaje skerbelo. mena rastle in tako po ti pervi poti naša vinoreja po- Dobroto, če bi si kmetijska družba posebno do- žlahnila, česar nam je zdej ker je med Horvaško in briga bika za pleme na Poljanah omislila, je raz- Ogersko deželo colništvo vzdignjeno, zlo potreba — jasnii gosp. Dr. Strupi po mislih družbiniga odbora od sta posebno gosp. tehant Vovk, predsednik Metli- dveh strani, enkrat zato, ker Ljubljana in njena bližnja ške podružnice, in gosp. fajmošter Ver t o ve, pred- okolica silno pomanjkanje nad biki za pleme terpi, in sednik Vipavske podružnice, lepo govorila, koristnost ker bi se s žlahnim bikam , čeravno on sam brez do- tacih tertnih sadiš spoznala, pa iz svoje skušnje še brih krav goveje reje požlahtniti ne more, vunder k mnogo druzih svetov dala. Gosp. tehant Vovk je pri njeni povzdigi veliko pripomoglo , —in potem bi bik na ti priliki tudi zaderžkov, ki so v slabih cestah na Do- družbinim dvoru na Poljanah tudi za poduk učencam v lenskim, omenil, ki kmetijstvu in kupčii nasproti stoje. živinozdravniški šoli zastran praviga oskerbovanja i.t.d. Kakor v vsih rečeh so dali tudi tukaj gosp. nadvojvoda dobro služil. — Tega nasveta so se berž poprijeli ne- svoj svet, de naj bi se napravile take tertne sadiša, v kteri g. udje, kakor g. Bišof, g. Malic, g. predsed- kterih naj bi se redile in množile le boljši tertne ple- nik Terpinc. g. grof R. Blagaj, g. Ambrož i.t.d. mena; vse kar je slabejiga, naj bi se po ti poti sčasa- ki poznajo to potrebo, in ko so gosp. nadvojvoda ma iz nogradov spravilo in z dobro robo namestilo. vidili, de nihče iz zbora zoper ta nasvet ni, de je Gosp. nadvojvoda so omenili imenitne vinoreje na Raj- tedaj vse enih misel, so povzeli oni besedo in so nar- nu, in so rekli, de so večidel po 3 tertne plemena v poprej vprašali, kteri namen ima posebno goveja ži- vinogradih vidili, in de bi tudi pri nas nar bolje bilo, vina v Ljubljani: ali za mleko, ali meso, vprego ako bi se le malo, pa dobrih in ravnočasnih tert i. t. d., ker po rabi se ima pleme izvoliti. Na od- redilo. govor, de v Ljubljani in okoli Ljubljane se goveja V 4. predlogu je razodel g. Dr. Strupi vošila živina posebno zavolj mleka redi, so razložili iz svoje za pomnoženje živinske klaje in boljši obde- mnogoverstne skušnje voliko koristnih podukov v zi- lovanje senožet, ktere naj bi se na suho devale, če vinoreji, so poterdili de Stajarska krava iz Mircne so močirne, — če so pa na suhim in za močo priprav- doline (Miirzthal) je nar boljši mlečna krava, de nih krajih, naj bi se voda na-nje napeljevala, ker goveda tega plemena so velike hvale vredne, de pa močenje senožet rodovitnost trave neizrečeno povikša. tudi Tiroljska živina in zlasti okoli Me ran a in Ul- Gosp. dohtar je naznanil zboru, de je kmetijska družba tna je priporočila vredna. Zbor je pazljivo poslušal ministerstvo prosila za postavo, po kteri bi se mogli razlaganje izvedeniga gosp. nadvojvoda, in potem ko pašniki (gmajne) razdeliti, ako le eden izmed delež- je bilo pogovorjeno, do se bojo denarji za nakup bika nikov gmajne razdeljeuje tirja, de se mu njegov kos s prostovoljnimi doneski Ljubljanskih živinorednikov že (njegov part) odloči. Kar močenje senožet vtiče, je vkup spravili, je bilo sklenjeno, se pri tem po svetu spomnil g. dohtar, de se Stajarska kmetijska družba g. nadvojvoda ravnati. pripravlja, iz ptujih dežela nekterih mož dobiti, ki so Na drugi predlog zavolj naprave priporočila vred- izvedeni v umetnim močenju senožet in ki bi pokazali, niga kmetijskiga orodja na družbinim dvoru na in domače kmetovavce podučili, kako* se ima močenje Poljanah, po kterih izgledih bi si znali potem tudi drugi opravljati. — Na to so gosp. nadvojvoda razložili neiz- kmetovavci na Krajnskim takiga poterjeniga orodja omisliti, rečeni dobiček pridne klajoreje, ker iz te izvira veliko - 116 — družili dobičkov, de si zamore kmet več živine rediti, ktera mu več gnoja da, po kterim si zamore svoje njive boljši gnojiti in več žita in druziga sadeža pridelati. Na dalje so povedali, kakšne lepe senožeti so na Nemškim vidili, ki se dajo trikrat na leto kositi; s kakšnim velikim pridam na Laškim senožeti močijo i. t. d. Kar pa močenje z napeljevanjem vode iz rek, potokov in druzih vodotokov na senožeti vtiče, je še poprej postav treba, po kterih se sme voda, ktero tudi mlinarji, žagarije, fužine in mnogoverstne fabrike potrebujejo, na senožeti napeljevati. — Sklenjeno je bilo potem v zboru, de naj se poprej te postave počakajo, ki so bile že v lanskim kmetijskim zboru na Dunaji posvetovane, — in če bo Štajarska kmetijska družba kakšne umetne močnike iz ptujiga vdinjala, naj potem naša družba se na Štajarsko v ti zadevi oberne. (Konec sledi.) List 29. Izredni občni zbor krajnske kmetijske in obertnijske družbe y Ljubljani. (Konec.) Po tem so prišli predlogi posamesnih podružnic in udov na versto. Tajnik družbe, Dr. Bleivveis je nar poprej g. nadvojvoda vprašal, ali dopusti: de bi se pritožba Novomeške podružnice zoper družb i ne postave zboru brala? Svitli nadvojvoda so odgovorili: „Tudi na me je poslala Novomeška podružnica en spis tiste pritožbe, eniga ministerstvu in eniga dežel-nimu poglavarju — po verh tega sim tudi v ;,Gracarci" najdel danes zjutraj to reč očitno v časopisu razglašeno, ktera se mora tedaj očitno'razsoditi. Narpoprej moram le vprašati: čmu je podružnica tako reč, kile družbo zadeva, na 4 kraje poslala? čmu jo je še verh tega v časopisu razglasila? Časnikarji vzamejo, se ve de, vse kar se jim pošlje, de imajo le s čim svoje dolge liste napolniti, pa ne pomislijo, de s takimi natisi dostikrat razpartije vžigajo in edinost s p odko puj ejo. Koga če ministerstvo s to vlogo storiti? koga deželni poglavar? Na družbo se mora verniti. Jez pravim: ^Bratovsko in zložno ravnajmo!" Ta pritožba pa pravi: „Mi ne zaupamo svojim bratam." Ali zaupanja in edinosti je potreba, ako hočemo kaj dobriga dopernesti. In čmu taki ovinki? Cmu razglasovanja po časopisih? To omadežuje družbo. Pošteni, odkritoserčni in •zvesti hočemo v vsim biti, kal^or so Krajnci vedno bili in so še! Vi pa, gospodje iz sredniškiga odbora, pojte brez enostranosti svojo pot in pošlite to „pritož-bo" vsim podružnicam v razsodbo. So prišli njih odgovori nazaj, potem se posvetujte in sklenite to reč." Komaj so svitli nadvojvoda ta govor končali, je zadonelo tako glasno 5?živijo" in je donelo tako zadovoljno ploskanje z rokami, de se je zbornica tresla. Nadvojvoda so svojo odkritoserčno besedo, de le v edinosti, zložnosti in poštenosti je moč , tako globoko v serca pričijočih segli, de je vsaki pravi domorodec po tem krepkim govoru ves nadušen bil. — Potem je Dr. Bleiweis pismo slavniga prof. Dr. Hlubeka bral, ki gaje zboru pisal in ki 3 važne reči obseže. Pervič svetje: ktere reči naj bi kmetijska družba v veliko obertnijsko razstavo v L on don poslala;*) drugič prosi družbo, de naj bi poduk za murvi no rejo in za rejo svilo prej k (^zidnih gosenc), ki ga je on ravno zdej prav po domače spisal, v slovenskim jeziku natisniti dala in ga po deželi prav po ceni prodajala. Štiri podobe, v razjasnjenje tega poduka, je gosp. Dr.Hlubek brez plačila v toliko iztisih družbi ponudil, kolikor jih potrebuje. Tretja predloga g. Hlubeka je bila, de •J Te po gosp. dohtarju nasvetovane reči bomo drugo pot v posebnim popisu na znanje dali. Vred. naj kmetijska družba vnovič za ponižanje soli prosi. Vsi predlogi gosp. d oh ta rja so bili enoglasno poterjeni in s sosebno zahvalo je sprejel zbor hvale vredno ponudbo, družbi gor imenovane podobe brez plačila podariti. Le zastran Oberfelderja , žlahniga Vipav-skiga vina, je gosp. Ver t o ve opomnil, de se ga premalo pridela (kakih 10 veder}, de bi tedej Angležam ne mogli vstreči, če bi ga veliko kupiti hotli. Potem je g. predsednik Terpinc naznanil zboru, de je visoko ministerstvo pred nekimi mesci družbi bu-kvice poslalo, ktere priporočujejo pridelovanje jagod tistiga germovja, ki se psikovna ali pasje ternje (Kreuzdonf) imenuje in iz kterih jagod, če so bolj žlahniga plemena, se draga rumena farba napravi. Kmalo potem je prejela kmetijska družba iz Vipave nekoliko psikovnih jagod s prošnjo, naj bi se poskusile: ali dajo lepo farbo. Gosp. predsednik je nekoliko teh jagod poslal berž za poskušnjo na Dunaj, od kodar je neke dni pred zboram veselo poterjenje prejel, de po-skušene jagode dajo veliko veliko lepši farbo od Oger-ske, de bi se tedaj za rejo in pridno obdelovanje ime-novaniga germovja dobro splačevalo. — To naznanilo so g, nadvojvoda in zbor z veseljem zaslišali.*) Gosp. Ferd. Srnidt, odbornik kmetijske družbe, je razložil potem dobroto, de se polje in vinogradi za-varjejo (asekurirajo) škode po toči, in je goreče prosil vse ude, de naj bi priporočevali Teržaško točno asekuracijo, ki je toliko koristna.%&) Po tem priporočilu je gosp. Šmidt razodel sedanji stan obertnijske družbe na Krajnskim, ki je že zmiraj v bratovski zavezi s Stajarsko. Žalostno je le, de ta družba, ktera je sosebno za poduk mladih rokodeleov v risanju in po tem v napeljevanju k umetni m urokodelstvu toliko koristna, nima veliko več podpornikov. Sedanje število udov znese le 86. Gosp. Joahim Oblak, pridni učenik v ti risarski šoli, je pokazal svitlimu nadvojvodu nektere dela svojih učen-cov, ktere so zlo pohvalili. Po tem ko so g. nadvojvoda čudovito izverženo steblo v zbor prinešeniga biluša (šporgeljna) ogledali, so govorili z gosp. Fleišmanam, sedanjim oskerbnikam c. k. botaniškiga verta, so skerbno poprašali, kako de zdej s tem vertam stoji, in so žive želje razodeli, de bi se ta imenitni vert nikakor v nemar ne pustil. Zdej je bil sklep slovesniga zbora. Gosp. predsednik se je ponižno zahvalil za veliko čast, ki so jo svitli nadvojvoda družbi skazali, in za dobre svete, ki so jih ji dali, in Jih je povabil, de naj bi nas kmalo obiskati blagovolili. Gosp. nadvojvoda so prijazno za- *) V 43. listu »Novic leta 1848 se najde lep poduk zastran p si k ovne (Kreutzdorn) pod nadpisam: »Priporočilo zareje koristniga germa.« Priporočimo ga pazljivo prebrati. **) Drugo pot bomo prinesli obširniši to priporočilo. Vredo - 120 - gotovili, de bojo radi kmalo spet prišli — in med do-nečim „Zivijoa so zapustili zbornico in ee z g. deželnim poglavarjem in g. predsednikam kmetijske družbe v kočijo podali, kijih je peljala nar poprej v kovaško in živinozdravniško šolo na Poljane. Mnogo udov v 8 kočijah Jih je spremilo. V kovaški in živinozdravniški šoli, kjer so vsi učeniki in praznično oblečeni učenci visociga gosta slovesno sprejeli, so pogledali g. nadvojvoda od konca do kraja vse naprave. Dovolili so tudi, de so učenci pričo Njih eno podkev naredili, kar jim je tako dobro spod rok šlo Lo dveh ognjih je bila podkev narejena), de so jih nadvojvoda glasno pohvalili. S celo napravo te šole so bili nadvojvoda tako zadovoljni, de so pohvalo večkrat ponovili in učenikam priporočili, v prid domovine lepo začeto delo neutrudljivo posledovati. Pogledali so g. nadvojvoda vert kmetijske družbe in so veselje razodeli, ko so toliko murv vidili namenjenih v povzdigo domačiga pridelovanja žide. Gosp. predsednik Ter p in c je poslednjič pokazal nektere kmetijske orodja, ki so na tem dvoru za izgled shranjene. Iz te šole smo jo odrinili v kmetijsko šolo, ki jo je prevzel izvedeni kmetovavec g. Jožef Bišof na svojim posestvu ;,Thiergartena. Memo grede so obiskali g. nadvojvoda grad družbiniga predsednika g. Terpinca na Fužinah (Kaltenbrunn), in vsi smo ostali tukaj, ki smo g. nadvojvoda spremljevaii. Prijetni pogled, ki se iz grada tukaj človeku odpre nar-poprej na Ljubljanico, ki pod gradam čez skalovje bobni v krasnim slapu, in po tem na daljne gore krog in krog, je globoko ganil presvilliga nadvojvoda, ki je iskren prijatel naravne lepote , in kterimu so vse naše gore natanjko po imenu znane. Iz grada, kjer je gospa Terpincova visociga gosta spodobno sprejela, smo se podali vsi za g. nadvojvodam na vert v hladno senco košatiga drevja. Ze na poti na to mesto smo se okrepčali s hladno studenčnico , ki izvira iz bi-striga studenca, v kteriga dnu je lesketalo iz mnogo-ličnih cvetlic napravljeno ime J. ljubljeniga nadvojvoda Janeza. Na mestu pod košatim drevjem pa smo se vstavili, in tukaj je pripravila ljubeznjivo skerbna gospa žlahne jedila in pijače, vtrudene goste nekoliko okrepčati, ker je že dve čez poldne bilo. Blizo nas so bile na senenih kopicah mnoge kmetijske orodja umetno postavljene in krog kopic je bil razpet cvetlični venec, v kteriga sredi seje vidila čerka ./. Za temi kopicami na veliki senožeti so kosili pridni kosci travo, in zale dekle so nakošeno seno vkup spravljale. Vse to skup je dalo pogled, de si lepšiga misliti ne moreš! Vreme je bilo pa tudi tako, de celo leto nismo še taciga dneva imeli. Hladen vetercek je pihljal in je tolažil vročino pravi ga poletniga dneva. G. nadvojvoda , deželni po-glavar grof C h o r i n s k y, gos pa Terpincova in g. Terpinc so sedeli večidel skupej in se prijazno pogovarjali — mi drugi pa smo okoli njih stali in vživali serčno veselje prijazniga gostiša. Marsiktero ;,zdra-vico" smo tiho med nami napili. Zdej pa prime naš g. predsednik Terpinc kupico v roko in napije pod milim nebam na slavo ljubljenima nadvojvodu — in stoterno „Zivijo" je spremilo to zdravico. Na to odgovori nad-voj voda : „Tudi na Vase zdravje, g o s p o d j e, i n n a blagor cele Krajnske dežele! K raj na je lepa dežela in njeno ljudstvo je verlo ljudstvo. Le obdelujte pridno domači jezik, domače šege in domače kmetijstvo, obdelujte vse prav pridno, in tako bo vse dobro šlo!" Imenitno pomembo te zdravice so pričijoči dobro razumeli in vnovič glasno „sIavo" vstavoJjubimu nadvojvodu izustili. Le težko so se g. nadvojvoda in vsi, ki smo bili ž Njimi, od tega rajskiga kraja ločili —pa moglo je biti, ker so hotii nadvojvoda se kmetijsko šolo g. Jožefa Bišofa in papirnico in olarijo v Vevčah obiskali. Iz g. Terpincoviga verta, kjer smo od mile gospe slovo vzeli, smo šli vsi peš na gosp. Bišofa posestvo v Thiergarte n. Pri vratih je že čakal gosp. Bišof, predstojnik kmetijske šole, s svojima dvema ucencama in z gosp. kaplanam te fare prihoda pre-svitliga nadvojvoda in ga je spodobno sprejel. Nadvojvoda so ž njim pregledali vse njegovo posestvo od perve do zadnje reči; so šli tudi v hleve in so v živinorejskih rečeh veliko svojih imenitnih skušinj in vednost razodeli, ravno tako tudi sirnici i. t. d. Poslednjič je g. Bišof pokazal g. nadvojvodu pisanja svojih učencov, ki jih morata v obliki dnevnika (Tagebuch) izdelovati, in g. nadvojvoda so tako dopadajenje nad teh izdelkih razodeli, de so g. Bišofu naročili, de naj Jim en prepis teh pisanj v Gradec pošlje. Sploh so g. Bišofu veliko hvalo njegove šole na znanje dali. Potem smo se peljali v papirnico in olarijo v Vevče. Vlastniki teh za Krajnsko deželo zlo imenitnih iji koristnih fabrik, namreč g. Galle, Ter-pinc, Češko in Bišof so sprejeli na lepo okinčanim dvoru, kjer so z vodjem vred čakali delavci in delavke praznično oblečeni presv. nadvojvoda, in ga tudi z glasnim ^živijo" sprejeli. Nadvojvoda so ogledali vse naprave teh dvojnih fabrik, — le škoda, de ravno velika voda ni pripustila, de bi bila popirnica ta dan popir delala. Pri odhodu so se g. nadvojvoda prijazno zahvalili vlastnikam, de so jim toliko lepiga in koristniga pokazali. Zdej je šla pot v Ljubljano nazaj — h kosilu v kazine, kjer se je 100 udov kmetijske in obertnijške družbe snidilo. Kosilo je bilo prav veselo, in mnogo serčnih zdravi c se je pilo na slavo presvitliga cesarja, g. nadvojvoda, njegove gospe in njegoviga sina, na blagor krajnske dežele, kmetijske družbe, na slavo krajnskiga deželni-ga poglavarja, avstrijanske armade i. t. d. Po kosilu smo spremili g. nadvojvoda domu — in le en glas je bil, de nikdar ne bomo tega preveseliga dneva pozabili. Drugo jutro so zapustili ljubljeni nadvojvoda Ljubljano. Pred odhodam je bil še enkrat družbini odbor pri Njih, se zadnjikrat pokloniti svojimu visoko časti-timu predstojniku, in# predsednik družbe g. Terpinc je pri ti priliki g. nadvojvoda naprosil, de bi dovolili, de bi se smel nov del papirnice, v kteriga posest je fa-brika 25. rožnika stopila, v vedni spomin tega dneva Ja-nezija imenovati, kar so nadvojvoda radi privolili. — Pred odhodam so podelili g. nadvojvoda en iztis tiste svetinje s Svojo podobo, ki je bila Njim na čast v Frankobrodu 1848 skovana, v dar Ljubljanskimu muzeumu. Odbor kmetijske družbe je spremil g. nadvojvoda z njegovo rodovino na železnico, kjer so zopet obljubili nas kmalo obiskati, in če bo le moč, že mesca listopada o velikim zboru. Eno četertinko čez 8 so nas zapustili ljubljeni nadvojvoda — in naše serčne želje so Jih spremile, de bi Jih kmalo tako zdrave in vesele zopet vidili, kakor so nas danes zapustili.