■■ DOLENJSKI LIST
Preživel sem nepozaben dan v muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani. Ob sprehodu od dokumenta do dokumenta, nemega, a dovolj zgovornega pričevalca zgodovine, sem doživljal čas, v katerem se je porajala naša sreča. In sem si mislil: kako čudovita je ta naša rodna gruda, ki je dala tako silne junake! Samo poldrug milijon nas je, pa nas stokrat močnejši — po orožju in številu — ni mogel pokoriti. Zakaj? Zato, ker so bili med nami redki tisti, ki ne bi na tak ali drugačen način sodelovali v revoluciji — na strani tistih, ki so spočeli nov čas. Izdajalcev, črnih, prodanih duš je bilo malo, zato pa so posamezni Judeži storili toliko več hudega svojemu narodu, ko so se mu odrekli, ker jim je bilo ljubše hlapčevstvo.
Vstopil sem. Proti meni je zavelo vzdušje, ki navda človeka s tihim, nemim spoštovanjem do vsega, kar hrani hiša spominov. Tod ne sme biti hrupa, trdega odmevanja korakov. Tu more biti vse neslišno, da bi dokumenti spregovorili glasneje.
Na steni zagledam umetniško sliko, ki prepričljivo
bodoljubnemu človeštvu. Samo človeški izmečki so si meli roke, veseleč se ju-deževih grošev, ki so jim jih obljubljali gospodarji.
Nato se je zgodilo vse tisto, kar sodi v najbolj žalostno poglavje naše zgodovine. Namesto obrambe — zmeda. Prostovoljci zahtevajo orožje, pa ga ne dobe. Vojaki, zvesti domovini, bi
Prvi partizani so se začeli zbirati v gozdovih. V Dobravi pri Brežicah so padle prve žrtve. Prve partizanske čete so s svojimi akcijami vnesle nemir v brezskrbno okupatorjevo druščino. V začetku avgusta — pisalo se je leto 1941, ko so bili Nemci gospodarji skoro vse Evrope in so že oznanjali padec Moskve! —
Čas, v katerem se je
porajala naša sreča
oživlja dogodek, brez katerega ne bi bilo slavnih dni, ki so sledili: ustanovni kongres KP Slovenije. Revolucionarji, zbrani na Cebino-vem nad Trbovljami, so Povzdignili glas opomina, kije globoko pretresel vse, ki še niso slutili nevarnosti fašizma. Ta dogodek pa js Pripomogel tudi k zavesti naših ljudi, da niso sami, da so med njimi zvesti sinovi, ki jih tudi v najhujšem ne bodo pustili na cedilu. Pa še nekaj je oznanjal ta dogodek: da je slovenski narod zakoračil k svoji resnični samostojnosti, ki mu je bila skozi vso zgodovino odrekana.
Orkan je zaje! tudi našo domovino
Dokumenti me popeljejo v čas, ko je divjaški orkan zajel tudi našo domovino. cmi oblaki so bili že dolgo Prej razpeti nad njo. Vsi so vedoma zatiskali oči Pred njimi, le komunisti so videli resnico v vsej njeni goloti.
Usoden stisk roke. Predsednik stare jugoslovanske vlade Cvetkovič smeje se zapušča razkošno dunajsko Palačo Belvedere. Zadovo-!len je nad kupčijo, ki jo •le sklenil s peklenskimi iz-™dki človeštva. Niso pa ^dovoljni jugoslovanski eiovni ljudje, ki ogorčeni »'anejo na ulice, da bi na *es glas zavpili: »Bolje Rrob nego rob!« Vzkliki Protesta so se razlegali tu-
čez Dolenjsko, Belo krasno in Spodnje Posavje. preveč ponosno je to ljud-*lvo, da bi se dalo zaplesti .mreže nagnusne zarote,
•1° Je nakanil Hitler svo-
radi nudili odpor prodira-jočemu sovražniku, a častniki jih zapuščajo. Vlada beži v tujino. Generali ponujajo predajo. Trhla stavba stare Jugoslavije se ruši. -
Razdelili so si plen
Kot psi so planili na plen. Slovenijo so razkosali. Upali so, da bo majhen narod utoniC izdihnil v tako tesnem objemu sovražnikovih klešč. Pa so se krepko zmotili. Res so po svoje izbrisali Slovenijo na zemljevidu, niso pa je iztrgali iz src svobodoljubnih ljudi. Najzvestejši med zvestimi so iz Vidmarjeve vile na Večni poti v Ljubljani oznanili začetek odpora. Slovenskemu narodu gre za biti ali ne biti. Na teht-niti sta — življenje ali smrt.
Odmev je bil silen. Ljudstvo se je izreklo za program, ki ni ponujal samo osvoboditve od okupatorja, temveč tudi čudovit niičrt nove družbe, v kateri ne bo socialnega izkoriščanja in nacionalnega zatiranja, družbo, kakršno že dolgo neguje sen človeštva in ki si jo bo ljudstvo, od kamna do kamna, zgradilo z lastnimi rokami. Jugoslovanski delovni ljudje ne marajo biti več predmet barantanja tujih sil. Ljudstvo želi živeti, kakor si bo postlalo samo.
»Prisegam pred svojim narodom in svojimi .sobojevniki, da bom dal vse svdje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, da ne bom zapustil partizanskih vrst...«
ZA *>2. JULIJ, DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA, ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAŠIM NAROČNIKOM, BRALCEM IN SODELAVCEM, ZLASTI PA ŠE VSEM BORCEM, VODITELJEM IN AKTIVISTOM NAŠE REVOLUCIJE!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
so vznikli prvi partizanski bataljoni. Vsa Ljubljana je na poziv Osvobodilne fronte manifestirala enotnost in slogo slovenskega naroda. To je bilo 1. XII., ko so se med sedmo in osmo uro zvečer ulice naenkrat izpraznile kakor da je mesto izumrlo. Dve veliki črki — OF —sta v srcih ljudi budili srd do vsega, kar se je tujega in nečloveškega priteplo v slovensko domovino.
Kaši kraji in naši ljudje so pričevalci velikih dni
Muzej hrani dragocene dokumente in pomnike velikega časa, ki so me venomer spominjali na Belo krajino, Dolenjsko in Spodnje Posavje. Tod se je bil najhujši boj. V belokranjskih vasicah so bili ljudje, ki so od prvega do zadnjega dne delili dobro in slabo s partizansko vojsko. Tu je bilo osvobojeno ozemlje, kjer smo lahko najprej položili kamen nove ljudske oblasti. Vse stoonice, od zametkov nove ureditve do prvega slovenskega parlamenta, so bile zgrajene prav v teh naših krajih. Zato lahko upravičeno rečemo, da so Dolenjska, Bela krajina in Spodnje Posavje en sam živ spomenik revolucije.
V Beli krajini so bile prve partizanske delavnice, kjer so izdelovali celo partizanske topove. Iz teh delavnic, ki so dale neprecenljiv prispevek k osvoboditvi, so zrastle sodobne tovarne, zaradi katerih je danes utrip življenja čisto drugačen. Proizvodi naših tovarn, na katere smo upravičeno ponosni, si utirajo pot celo na svetovna tržišča. Včeraj boj, da bi ljudje lahko svobodno živeli in si v miru gradili novo življenje, danes prizadevanja, da bi dohiteli razvitejše.
Pod kozolcem so partizanski gledališčniki uprizorili igro Mileta Klopčiča »Mati«. Ko se bom prihod-nlič peljal skozi Belo krajino in Dolenjsko, bom ugi-
BOŽIDAR JAKAC:   SLOVENSKI PARTIZAN
PARTIZANOVA PRISEGA
»Jaz, partizan osvobodilne ljudske   armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne delavsko - kmečke rdeče armade Sovjetske zveze ter vseh drugih bojujočih se narodov bojujem za svobodo in združitev   slovenskega   naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo prihodnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki:
da bom oddal vso svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva
v sveti vojni proti fašističnim tlači tel jem in barbarom;
da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno vstopil, in ne odložil orožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja '< velikega osvobodilnega smotra slovenskega naroda in delovnega ljudstva.
Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne smotre s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost naše partizanske zastave in da bom, če bo potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje.«
1941
bal, kateri izmed številnih kozolcev, teh nepogrešljivih rekvizitov, br^z katerih naši kraji ne bi bili to, kar so, je bil pričevalec partizanske umetnosti. V muzeju je prikazan razvoj partizanskega gledališča, ki je bilo ustanovljeno v Črnomlju. Na osvobojenem ozemlju je uprizarjalo Cankarja, Nušića, Cehova in druga velika dramska dela.
Kulturno življenje je bilo ves čas narodnoosvobodilnega boja prebujevalec zavesti naših ljudi o sebi, o svojih dotlej premalo sproščenih ustvarjalnih silah. Danes prevzemajo kulturne ustanove in organi-
zacije vsak dan nove, še odgovornejše naloge, katerih izpolnjevanje je prav tako pogoj za rast novih, humanih odnosov med ljudmi. Sama od sebe se je vsilila primerjava: kozolec in naši današnji kulturni domovi. Pa vendar: brez prireditev pod kozolci tudi tega, kar imamo danes, ne bi bilo. Marsikaj je še skromno, a vsak dan bolje. "Le poglejte; kaj vse že zmore današnji človek: povzpel se je že na raven kulturnih festivalov in simpozijev! V Novem mestu imamo čudovito študijsko knjižnico, v več mestih muzeje in še marsikaj. Dolenj-
ska, Bela krajina in Spodnje Posavje se ne krepijo samo gospodarsko, temveč tudi kulturno. Novi čas venomer kleše spremembe v obraz življenja delovnih (nadaljevanje na 4. str.)
VREME
OD II. DO 21. JULIJA
V splošnem poslabšanje vremena: v tem razdobju pričakujemo le 3 do 4 posamezne lepe dneve, v ostalem padavine oziroma nevihte.
Dr. V. M.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
IZ PROGRAMSKE DEKLARACIJE PREDSEDNIKA REPUBLIKE
Jutrišnji dan nam prinaša nove naloge
Tovariš Tito je ob svoji izvolitvi za predsednika republike prebral obširno programsko deklaracijo, v kateri je orisal tudi velikanske uspehe, ki smo jih dosegli v povojnem času. V deklaraciji pa je govoril tudi o nalogah, ki nas še čakajo in od katerih izpolnjevanja so odvisna naša pričakovanja po še lepšem jutrišnjem življenju. V naslednjem obdobju moramo storiti vse, da bo naš delovni človek zares čutil, da tudi v skladu z določbami ustave skrbimo predvsem zanj.
Zmanjšati tempo investicij, da bi več dali za izboljšanje življenjskega standarda ljudi, ne pomeni, da je treba zmanjšati tudi akumulacijo. Narobe: z izboljšanjem življenjskega standarda je treba upravičeno pričakovati, da se bo ustrezno povečala tudi produktivnost dela. To z drugimi besedami povedano pomeni, da bi tudi ob zmanjšani stopnji investicijskih naložb ostala akumulacija na isti ravni ali pa bi jo celo še povečavah, kolikor hitreje bi rastla produktivnost dela. Na tO marsikje kaj radi pozabljajo. Zgodi se, da pridejo pred kolektiv, češ: odreči-te se delu osebnega dohodka, da bomo lahko gradili, namesto da bi s« pogovorili, kaj storiti za večjo produktivnost dela, Id bi pripomogla, da bi imeli več za osebne dohodke in za razširjeno reprodukcijo. Nesporno je, da je v naših podjetjih še toliko neizčrpanih rezerv, da se namelokrat da »startati« k večji produktivnosti tudi brez večjih novih investicijskih naložb.
Tovariš predsednik Je govoril tudi o stimuliranju proizvajalcev kot glavni gibalni sili za povečanje produktivnosti dela. Dejal je, da mora biti delovnim ljudem na dlani, kako da je večja produktivnost dela glavni materialni vir za izboljšanje njihovega življenjskega standarda. Pri tem ni prikrival, da sistem dohodka še ni izpeljan do kraja. Treba bo popraviti nekatere instrumente, ki zdaj zavirajo dosledno uvajanje principa dohodka. Pri tem Je opozoril
tudi na škodljiv pojav, ko skušajo proizvajalcu, ki z dobrim delom, racionalizacijo in drugače več zasluži, tem več vzeti, da bi tako »izravnali« njegov zaslužek z drugimi, in to ne glede na produktivnost dela. Taka uravnilovka, ki je, žal, še dokaj pogost spremljevalec delitve dohodka, je zelo škodljiva, ker ubija voljo pri dobrih delavcih in daje potuho slabim.
V programski deklaraciji predsednika republike je bila podčrtana tudi naloga: odpraviti neracionalnost v proizvodnji, ki se kaže v ne-izkoriščenosti zmogljivosti sodobnih strojev. So podjetja, kjer stroji brnijo samo osem ur na dan. Le kaj to pomeni? Glede na to, da je sodobna tehnika draga in da smo do nje prišli z velikimi napori, nas taka neracionalnost stane lepe denar-ce. To pomeni, kakor je dejal tovariš Tito, da ostaja zamrznjen znaten del vloženega kapitala, ki se ne opla-ja, marveč nasprotno, se z zastarevanjem podjetij postopoma izgublja. Drugače povedano, da velik del Investicij hi samo neploden, temveč gre celo v nič. Z bolj ' intenzivnim izkoriščanjem strojev je treba skrajšati rok amortizacije, ker danes tehnika hitro napreduje, tako da tisto, kar je danes najsodobnejše, jutri ne bo več. To pa z drugimi besedami pomeni, da se jutri lahko pojavijo na tržišču cenejši proizvodi, rezultat najnovejših izsledkov tehnike.
Predsednik republike je kritiziral pojav, ko skušajo mnoga podjetja z manj količinami prodanega blaga doseči večji učinek, pri čemer se drže pravila: čim manj blaga — tem višje cene. Tak račun je seveda kratkoviden in ga dobri gospodarji kjerkoli po svetu ne uporabljajo več. V sodobni industriji velja danes geslo: velika, množična proizvodnja, nizke cene, velik finančni uspeh. Tako pravi tudi tovariš Tito, ko se dotika tega problema, rekoč: »Visoke cene na notranjem trgu niso spodbudne za razširitev in povečanje proizvodnje«.   In naprej: »Bistvo
Z objavo tega odprtega pisma CK KP Sovjetske zveze vsem partijskim organizacijam in komunistom v državi, v katerem so pojasnjena najpomembnejša stališča do glavnih vprašanj komunističnega gibanja, je sovjetsko-kitaj-slu ideološki spor dokončno in nepreklicno postal javen. Toda ne samo sovjetsko-kitajski spor. Lahko že govorimo o sporu dveh različnih pojmovanj, dveh gledanj na svet in njegov razvoj: Moskva in Peking sta dve središči, okrog katerih se že popularizirajo sile komunističnega sveta.
Nobena skrivnost ni, da se azijske partije — na splošno in v grobem rečeno in z izjemo indijske — bolj ali manj nagibajo na pekinško stran. In če se danes »Pravda« sprašuje, ali je Peking res šel tako daleč, da ustanavlja novo središče komunističnega gibanja, da si lasti primat v tem gibanju in da skuša nagniti Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko na lastno stran na osnovi rasnega sovraštva oziroma sovraštva lačnih narodov do sitih, je to vprašanje samo retorično. Zakaj Peking to dela in je vprašanje le, koliko se mu je to že posrečilo doseči.
Odprto pismo CK KP Sovjetske zveze govori o odkritih sovražnih akcijah voditeljev KP Kitajske, o njihovih klevetah, o vsiljevanju lastnih stališč vsem partijam, o njihovem podcenjevanju nevarnosti termonuklearne vojne, o nesoglasjih med Moskvo in Pekingom med kubansko krizo in tako dalje.
CK KP SZ posebno očita kitajskim voditeljem, da odkrito podcenjujejo vse nevarnosti termonuklearne vojne, in poudarja, »nihče, niti velike države, nima pravice, da bi se igral z usodo milijonov ljudi... Če bodo pod ruševinami starega sveta pokopani ta-
ko izkoriščevalci kot izkoriščani, kdo bo potem gradil prelepo prihodnost,« se sprašuje CK KP SZ. In to je tudi eno izmed bistvenih vprašanj spora-Kitajski voditelji namreč trdijo, da iznajdba termonuklearnega orožja bistveno nič ne manjka narave vojne in da bo končni obračun z imperializmom moral biti v obliki vojne, če naj zmaga socializem oziroma komunizem po vsem svetu.
Sovjetski voditelji — in Sovjetska zveza je ena izmed dveh najmočnejših atomskih sil na svetu — menijo drugače. Menijo namreč, da atomska vojna ne bi prinesla zmage socializmu, ker je socializem danes tako močno
Odprto pismo
gibanje, da lahko zmaguje po svetu brez vojne, četudi Zahod ne bi imel atomskega orožja ali če atomskega orožja sploh ne bi bilo. Ker pa atomsko orožje obstaja, je termonuklearna vojna nesmisel. Uničila bi pridobitve človeštva in ljudi, brez ljudi pa ni socializma. To mnenje zastopa večina človeštva, lahko rečemo vse človeštvo, razen nekaterih kitajskih voditeljev in morda zelo maloštevilnih reakcionarnih skrajnežev, ki mislijo, da se da socializem uničiti z bombami. V tem pogledu so kitajski voditelji enih misli s temi skrajneži, čeprav stoje na nasprotnih pozicijah.
Zadeva pa gre še globlje, le da tukaj ni prostora, da bi jo natančneje
obdelali. Zadostuje naj, če povemo, da je ta razcep v komunističnem gibanju na svetu globok, boleč in škodljiv.
Pri vsem tem ni mogoče pričakovati, da bodo sedanji razgovori med partijskima delegacijama Sovjetske zveze in Kitajske v Moskvi rešili položaj. Toda hkrati s temi razgovori so v Kremlju še neki drugi razgovori. Petnajstega julija so se začela pogajanja med delegacijami ZSSR, ZDA in Velike Britanije o prepovedi atomskih poskusov. Čeprav je preuranjeno kar koli prerokovati, je vendarle res, da še nikoli niso bile možnosti za podpis takega sporazuma tako zrele in še nikoli upanje tako veliko kot sedaj. Ugodnih znamenj je veliko. Med njimi velja omeniti dejstvo, da trojne konference v Kremlju ni samo odprl premier Ni-kita Hruščov, ampak da on tudi vodi sovjetsko delegacijo na pogajanjih.
Človeštvo si veliko obeta od sporazuma o prepovedi atomskih poskusov. To bi bil prvi resnični napredek, odkar so se resno začela pogajanja o razorožitvi med Vzhodom in Zahodom. Prepoved sicer ne sodi strogo v vprašanje razorožitve, je pa neobhodni prvi korak k razorožitvi. Sporazum o prepovedi poskusov bi ustvaril tisto nujno ozračje, brez katerega tudi ni mogoče začeti resnih razorožitvenih pogajanj.
Upajmo torej, da se bo trojna konferenca v Moskvi končala uspešno, če že ni nobenih znamenj, da bi se uspešno končali sovjetsko-kitajski ideološki razgovori. Navzlic temu je težko verjeti, da bi si kitajski voditelji želeli vojno. Nevarnost je v tem, da. podcenjujejo njene nevarnosti in to podcenjevanje jih lahko zapelje v usodne pustolovščine.
je prav v tem, da je večja potrošnja spodbudna, za še večjo proizvodnjo«.
Uvedba 42-urnega delovnega tedna ni končni namen, h kateremu težimo. »Ne,« pravi tovariš Tito, »to je šele začetek.« Ce bomo izpolnili naloge, ki terjajo več racionalnosti, višjo "produktivnost dela, boljšo organizacijo dela itd., bomo lahko *e bolj skrajšali delovni čas, s tem pa omogočili zaposlitev nove delovne sile, že zaposlenim pa dali več prostega časa za vsestranski razvoj svoje ustvarjalnosti.
Govoreč o sedemletnem družbenem planu, ki ga pripravljajo, je tovariš Tito na kratko orisal njegove bistvene sestavine: ne sme biti napet, investicije ne smejo posegati v življenjski standard delovnih ljudi, proizvajati je treba tisto, kar lahko hitreje
rodi sadove in kar najlaže prodamo na zunanjem in notranjem trgu.
Na koncu tega dela deklaracije je bilo govora tudi o nalogah v kmetijstvu. Dosedanji uspehi v tej panogi kažejo, da smo ubrali pravo pot. Od tega, da ostanemo pri individualni, zaostali proizvodnji, nima koristi ne kmet ne skupnost kot celota. Kjer so pogoji za to, je treba hitreje ustanavljati velika socialistična gospodarstva, seveda ne z administrativnim, ukrepanjem, temveč s prepričevanjem in z dokazovanjem s primeri. Kjer ni pogojev za to, je treba razvijati kooperacijo;
Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov!
JtRATKL
/f IZ RAZNIH STRANI |
Nova številka »OBČANA«
Izšla je nova številka »Občana«. Uvodoma prinaša članek dr. Josipa Globevnika Značaj krajevnih skupnosti z vidika ustavne ureditve Na osnovi razgovora s pred-edniki ljubljanskih občinskih skupščin piše Marko Jakše o tem, kaj govori, za združevanje svetov in kaj prati združevanju. Prispevek krajši delovni teden Je napisala Rozika Žigon. V tej številki se nadaljujeta razpravi Leopolda; Kreseta Vse večji vpliv ekonomskih i-not in Vinka Mlakarja Stanovanjska izgradnja y okraju Ljubljana. Lojze JakcJpič kritično osvetljuje pogoje šolanja, Id jih ima kmečka mladina v osemletkah.
Sledijo članki Janeza Govca Kultura v komuni, Rastka Bradaš-kje Primorska pred odločilno preizkušnjo, Silva Mateliča Komunalna skupnost v kamniški občini in drugI prispevki.
Posebej opozarjamo na seznam svetov občinskih skupščin SRS in   ljihovUi predsednikov.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
0 Statistika naiu je že postregla s podatki o industrijski proizvodnji v letošnjem prvem polletju, ki so spodbudni za naše prihodnje obete. Proizvodnja je bila namreč za 13,4 odstotka večja kot lani v istem času. Pa ne samo to. Tudi letošnja planska predvidevanja smo presegli za 4 odstotke. S takimi uspehi smo lahko upravičeno zadovoljni. Ne le zato, ker s tem uspešno premagujemo težave, s katerimi smo se sreča-vali v gospodarstvu. Se več: doseženi rezultati v prvem polletju so soliden temelj, ki bo omogočil, da bomo tudi v drugI polovici leta uspešno izpolnjevali in presegali planske naloge. To bomo zmogli le, če bomo poprijel! tako in še bolj kot v prvem polletju. Težav se ne smemo ustrašiti. Tudi v začetku leta ni bilo lahko. Prve mesece je slabo kazalo, toda z dobro voljo in hotenjem, storiti vse za premagovanje težav, smo prebrodili' začetne težave. Napori so bili kronani z uspehom, ki nas ne sme uspavati, temveč spodbujati k novim dosežkom in rezultatom dela.
Tudi Jugoslavijo kot celota ni zaostajala. V prvem polletju je bila Industrijska proizvodnja za 14 odstotkov večja kot lani v istem obdobju ali za 2 odstotka nad planskimi predvidevanji. Tudi to nas veseli, kajti od uspehov vse skupnosti je odvisen tudi napredek vsakega izmed njenih delov.
© Vest o maloprodajnih cenah mesa, ki so seve krepko poskočile, nas kot potrošnike ni razveselila. Toda to smo pričakovali. Zaradi pomanjkanja živinske krme so se prejšnje mesece praznili hlevi, zdaj pa jih je treba spe* napolniti. Razumljivo, da bo nekaj časa manjša ponudba živine. Vseeno pa se nam zdi, da morda le niso izrabljene vse možnosti, zaradi katerih
bi lahko bilo zvišanje cen manjše. Tudi v času, ko je bila ponudba živine izredno velika, so cene mesa ostale nespremenjene.
Kakorkoli že, dejstvo je, da obstaja sedaj neskladje med odkupno in prodajno ceno mesa, zaradi katerega mesnice poslujejo z izgubo. Gospodarski račun izgube ne prenese. S tem se moramo sprijazniti, ker tudi sami, kjer pač delamo, ne maramo in ne smemo poslovati z izgubo. Toda prizadevati si je treba, da bi povečali pridobivanje mesa. Zvezni izvršni svet je na svoji zadnji seji razpravljal o stabilnih ukrepih za hitrejši razvoj živinoreje. To pa je tudi edina rešitev, da se izkopljemo iz težav, ki jih povzroča manjša ponudba mesa.
0 Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije je izdelal študijo o uveljavljanju ekonom-
DOBRA SPODBUDA
sluh enot v gospodarskih organizacijah. Ugotovil je, da smo dosegli kar lepe uspehe, ki so so še pogostni primeri ekonomskih enot, ki so le na papirju. V takih podjetjih se v bistvu ni nič spremenilo. Sindikalne podružnice si morajo prizadevati, da popravijo tuko stanje: ekonomske enote opravičujejo svoj obstoj le tedaj, če prispevajo k večji proizvodnji in k poglobitvi socialističnih odnosov. Proučiti je treba tudi primere, ko se v nekaterih podjetjih pretakajo sredstva \z holje poslujoči!) ekonomskih enot v slabše poslujoče enote — brez zadostnega računa in kriterijev.
• V Ljubljani je bilo tudi letos tradicionalno srečanje študentov, tokrat z okvirom, ki ima naslov: »Student v moderni družbi«. Letošnjega srečanja, ki je bilo v času od 4. do 15. julija, se je udeležilo 47 študentov iz 21 držav. Naši študentje — gostitelji so gostom predstavili svojo domovino, ki s tem dobiva v svetu še več poznavalcev in prijateljev. Taka oblika sodelovanja je nedvomno koristna, ker prispeva k zbliževanju mladine/z vsega sveta in s tem tudi k utrjevanju miru.
O Poročali smo že o uspehu, ki. si ga je priboril naš požrtvovalni orodni telovadec Miro Ccrar, To pa ni bil samo njegov uspeh. Njegovo že drugič priborjeno mesto med najboljšimi v Evropi je tudi naš ponos. Veseli nas, da se je povzpel na vrh evropske in svetovne orodne telovadbe^ športnik, kakršen je Miro Ccrar — skromen in pošten. Tak je tudi- zaslužil čast, ki sta mu jo izkazala predsednik Skupščine SKS Ivan Maček in predsednik Zveznega izvršnega sveta l'etar Stamboiič, pri katerih je bil pred kratkim na sprejemu.
0 Žetev gre h kraju. Samo da ne bo pomote — v Sloveniji se je komaj dobro začela. Iz Srbije medlem poročajo, da so že poželi okrog 80 odslotkov njiv, kar je že kar lep uspeli. Lani je bila končana žetev kasneje. Tudi iz Hrvaške poročajo, da so poželi /e 70 odstotkov njiv. 1'ridelek pšenice v vsej Jugoslaviji cenijo dokaj visoko: nad 4 milijone ton. Seveda račun še ni dokončen.
% Proslavo dneva vstaje v Crni gori je zmotila žalostna vest o nesreči v nlfcšlčki železarni. Med prenosom tekočega jekla se je odpel nosilec kotla in žareče jeklo' razlilo na skupino delavcev. Zaradi hudih opeklin je doslej umrlo že sedem delavcev.
O V Parizu so letos proslavili narodni praznik 14. jutM z veliko-vojSfflco parado, ki^Je bila v
znamenju graditve francoske armade, da bi bila sposobna za atomsko vojskovanje.
■ Po uradnih podatkih so ZDA dodelile v zadnjih sedemnajstih letih kakih sto milijard dolarjev pomoči tujini. Največ so dobile zahodnoevropske države (45»/i). najmanj pa Latinska Amerika (7V»),
■ Med pristaši bivšega italijanskega premiera Fanlanija ln vodstvom Krščanskodemokratske stranke je prišlo do odkritega razcepa. Fanfanijeva skupina je sklenila zapustiti večinsko skupino v stranki
■ V Ekvadoru Je prišlo do državnega udara, ki ga Je Izvedla armada ln pregnala zakonito izvoljenega predsednika republike Arosemeno. Ta Je zbežal v Panamo. Proti vojaškemu udaru so množično demonstrirali ljudje po mestih. Demonstracije je vojska krvavo zatrla.
■ Jugoslavija je predlagala, da bi prekinili pogajanja z Zvezno republiko Nemčijo, ker ta ne kuže potrebne pripravljenosti za ureditev osnovnih vprašanj gledo trgovino ln odškodnine žrtvam nacističnega preganjanja.
■ V severovzhodnih predelih Jomena so se spet vneli boji mod jomenskiml četami ln rojnlistlčnl-ml oddelki, ki so vdrli iz Sau-dove Arabije v Jemen.
■ Portugalska policija je v zadnjih dneh aretirala 37 oseb. Med njimi Je več znanih zdravnikov, arhitektov, neki atomski fizik i" več drugih Intelektualcev.
■ Vatikan Jo poslal uradna zastopnika na svečanosti, ki so v Moskvi od 14. od 21. Julija ob 50-letnicl arhlorojsko službe ruskega patriarha Aleksoja. Sveti sinod rusko pravoslavne corkvo Jo sporočil papežu Pavlu VI., n«J pošlje delogacljo v Moskvo
Promet na selm.šfu
Na zadnjem sejmu v
nV
vem mestu se je promet ne* koliko zvečal. Kupcem . j° bilo na voljo 002 prašičev, od katerih so bili skorji t v.sl prodani, saj jih |e (g ni nJCT njnlo lastnika. Nekoliko vi* Je pa so bile tudi ceno; *» prašiče so zahtevali' od 8«00 do 10.500 din.
"2   aOLBNJSKl LlvST
Štev. 28 (694)
Gospodarstvo celjskega okraja se giblje na predvideni ravni
Nedavno tega se je drugič sestala novoizvoljena okrajna skupščina v Celju in med drugim obravnavala tudi gibanje gospodarstva v prvih petih mesecih letošnjega leta. Ugotovila je, da je industrija v celoti dosega predvideno proizvodnjo in izvoz ter da ugodna dinamika proizvodnje in izvoza od začetka letošnjega leta kaže prizadevanje in plansko disciplino v gospodarskih organizacijah.
Industrija celjskega okraja je presegla predvideni petmesečni obseg proizvodnje za 0,5 «/o, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa je   povečal   proizvodnjo za
19,9 "/u- Glede na dosedanjo dinamiko proizvodnje in sedanje stanje r.a tržišču pričakujejo, da bo industrija v celoti izpolnila in presegla letošnje predvidene naloge. To pričakovanje je tembolj utemeljeno, ker posamezne industrijske panoge do konca maja še niso dosegle predvidene proizvodnje. Vzroki za takšno stanje v nekaterih podjetjih so nastali zaradi zakasnele nabave strojev in opreme, remontov, težav pri preskrbi z nekaterim reprodukcijskim materialom, ponekod pa tudi zaradi posledic letošnje zime. Tako opekarna v Brežicah," do konca
maja še ni začela s proizvodnjo, ker se je zaradi dolge zime zavlekla montaža novega stroja. Tovarna celuloze in roto paprja v Vidmu-Krškem je sicer izpolnila planske naloge, je pa kakovost proizvodnje nekoliko utrpela zaradi pomanjkanja smrekovega lesa.
Ne glede na posamezne te-ž&ve pa je okrajna skupščina ugotovila, da bi uspehi lahko bili še boljši, če bi se gospodarske organizacije bolj specializirale v proizvodnji in razvijale razne oblike gospodarske integracije ter se otresle zastarelih metod gospodarjenja, ki marsikje zavirajo produktivnost in delitev dela. V zvezi s temi problemi naj bi v komunah razvijali razne integracijske oblike, ki zdaj in v perspektivi zagotavljajo hitrejše naraščanje produktivnosti, proizvodnje   in   osebnih dohodkov.
Slednji že zdaj zaostajajo za rastjo produktivnosti in proizvodnje.
Petmesečne izvozne naloge so \ celjskem okraju presegli za 10,6 Voi najbolje pa izpolnjujejo predvideni izvoz v usnjarski, tekstilni in kovinski industriji ter v barvasti metalurgiji.
Razen industrije so na seji okrajne skupščine obravnavali tudi druge gospodarske dejavnosti. Tako pričakujejo v kmetijstvu srednje dobro letino. Povečale so se prevozne storitve in blagovni promet. Opaziti je tudi, da v vseh občinah — razen v celjski — dobiva trgovina na drobno vse večjo vlogo in da se posredniška vloga trgovine na veliko zmanjšuje. Obrtne storitve so na predvideni ravni, medtem ko se turistični promet popravlja šele v zadnjih mesecih.
Trije občinski sindikalni odbori v Novem mestu
pREMOG, PRKMOG! Koliko strahu je, da ga ni in da ga ne bo! No, strah je opravičen in spet ne: premog vendarle manjka samo vagonov, da bi ga prepeljali tja, kjer nanj nestrpno čakajo. Tudi vagoni, ki smo jih posneli na Postaji Videm-Krško hitijo težko naloženi na vse strani...
Napotnice za delo v tujini
Reorganizaciji sindikatov v zveznem in republiškem merilu, ki jo narekujejo nove naloge in vloga sindikalnih organizacij v sedanjem razvoju, sledijo reorganizacije tudi v občinskem merilu. V novomeški občini so to že izvedli. ,V soboto, 13. julija, je bil ustanovni občni zbor sindikata uslužnostne dejavnosti (prosvete, kulture, zdravstva, javne uprave), na katerem so izvolili devetčlanski občinski sindikalni odbor ter po. izčrpnj razpravi tudi smernice za delo novega sindikata.
V ponedeljek, 15. julija, so imele ustanovni občni zbor sindikalne podružnice storitvene dejavnosti (gostinstvo, trgovina, obrt). V razpravi so zlasti opozorili na neurejene zadeve v trgovini in gostinstvu ter v tem smislu tudi sprejeli zaključke. Devetčlanski občinski odbor bo poslej vodil tudi ta sindikat. Tretji ustanovni sestanek so imeli v torek, 16. julija, delegati sindikalnih podružnic industrije in rudarstva, ki so prav tako izvolili devetčlan-
ski občinski odbor in sprejeli naloge za delo združenega sindikata industrije in rudarstva v občini.
Ko papirni stroj »prebavi« surovino, jo na drugem koncu zvije v veliko balo še toplega papirja. Prvi meter novega papirja za časopise s stroja KOTO II med poskusnim obratovanjem v preteklem tednu
Papirničarjem v Vidmu-Krškem: naše prisrčne čestitke!
Večletno prizadevanje delovnega kolektiva v tovarni celuloze in papirja »DJURO SALAJ« na Vidmu je kronano z novim uspehom: 10. julija so preizkusili nov papirni stroj ROTO II in dobili prvi 2 toni kvalitetnega časopisnega papirja
Te dni bodo koncili osnutke predpisov, ki naj regulirajo zaposlovanje v tujini. Pripravlja jih sekretariat za °clo ZIS v sodelovanju z •hugimi pristojnimi ustanovami in jih bodo najbrž spre-kli že poleti. Predpisi bodo Podrobno urejali, kdo in ob Kakšnih pogojih lahko dobi "»potnico za delo v tujih deklah.
Predpisi, ki jih pripravljajo, predstavljajo v bistvu ene8a izmed aktov, katerega namen je rešiti to problema-0 bolj na splošno in ure-Qltl številna, še nerešena vprašanja.
Brežiški opekarni gre na bolje
Pred kratkim je delovni kolektiv brežiške opekarne slavil pomembno delovno z:na-Bo: končali so rekonslrukcij-ska dela, v katera so vložiti °krog 35 milijonov dinarjev. s tem so odpravili vso ozka Erla v prpizvodnji, zlasti še v strojnem parku, ki je do sdaj dovoljeval, da so l>e(:i lahko delale le s polovično zmogljivostjo, oziroma se je v njih lahko speklo le nekaj nad 4 milijone opečnih kosov. V novih okoliščinah bo opekama delala s polno ^ogljivostjo in proizvedla na leto več kot 1 milijonov opečnih enot.
V začetku novembra lani je bila v Beogradu seja izvršnega odbora Zveznega odbora SZDLJ, na kateri so vsestransko proučili vprašanja s področja zaposlovanja. Ob tej priložnosti so govorili tudi o zaposlovanju v tujini. V zaključkih je bilo rečeno, da so ta vprašanja do sedaj reševali le delno in brez izenačenih kriterijev.
Glede zaposlovanja strokovne sile .v tujini je zvezni odbor zavzel stališče, da je neupravičeno, če takšen kader odhaja iz dežele, da bi se privatno zaposlil. Nc samo zato, ker nima gospodarstvo dovolj strokovnjakov, temveč tudi zato, ker je skupnost vlagala v njihovo šolanje velika sredstva.
Na seji so prav zato govorili tudi o položaju naših državljanov, ki so že na delu v tujini. Tu so ugotovili, da je potreba rešiti zanje nekatera socialna in ekonomska vprašanja.
Po prvih osnutkih predpisa bi bili za izdajo napotnic za delo v tujini pooblaščeni občinski zavodi za zaposlovanje delavcev in to na podlagi zahteve jugoslovanskega državljana. Takšno napotnico bi lahko dali samo tisti osebi, ki predloži dokaze, da je uredila vojaško obveznost ter ostale obveznosti, ki jih predvidevajo pozitivni predpisi, kot »o, na primer, kre-
diti, davki itd. Razen tega bi moral zainteresirani predložiti tudi dokaz o zagotovljeni /;ip»s in i v tujini. Občinskemu zavodu bi bilo po-fredno dostaviti tudi pismeno obveznost, da bo zaposleni v tujini opravljal ostale materialne obveznosti po pozitivnih predpisih naše dežele. Prav tako pa tudi pismeno obveznost, da bo med delom v tujini dajal določeni denarni znesek za vzdrževanje svoje družine. Zahtevo za napotnico za delo v tujini bi lahko predložila tudi oseba, ki je že v delovnem odnosu, toda pod pogojem, da ima pismeno soglasje svoje delovne organizacije, da mu napotnico sploh lahko izdajo. Kar zadeva strokovne kadre pa predvideva osnutek, da je mogoče dati napotnico za delo v tujini samo na podlagi tehnične pomoči ali kakega drugega meddržavnega sporazuma. Izjemno bi lahko strokovni osebi rzdali napotnico za specializacijo, če je takšna specializacija pogodbeno dogovorjena. To vprašanje pa bi reševali republiški zavodi za zaposlovanje.
Osnutek novih predpisov omogoča delovnim organizacijam, da na osnovi pogodb o kooperaciji in drugih oblikah gospodarskega sodelovanja s tujim podjetjem pošiljajo svoje delavce na delo v tujino.
(Po »Borbi«)
V kolektivu, ki je prvi v Jugoslaviji uspel v rekonstrukcijo investirati 100-od-slotno svoja sredstva v višini nad 5 milijard dinarjev, je zavladalo nepopisno veselje, pri tem pa so se mu pridružili tudi izvajalci del — Hi-dromontaža iz Maribora, Elektrosignal iz Ljubljane, Papirna industrija Slovenije in okoliška podjetja, uspehov pa so se veselili tudi domači strokovnjaki. Več kot 200 ljudi je več mesecev delalo pri montaži novega papirnega stroja; popravljali in ugotavljali so. kakn bi šlo najbolje. Z vs.) nestrpnostjo so pričakovali prve kvadratne metre papirja in se omenjenega dne šele pozno v noč odstranili od velikana, ponosni, da so z odličnim uspehom opravili svoj doslej najtežji praktični izpit. Zmaga volje in znanja doma vzgojenega kadra pa bo nedvomno zapisana na vidnem mestu med uspehi naše papirne industrije.
Novi papirni stroj Roto II bo lahko na letvi proizvedel 30.000 ton kvalitetnega časopisnega papirja, ob taki produkciji pa bodo krite ne le domače potrebe, ampak bo možen tudi izvoz. Seveda bo treba tovarni prej zagotoviti potrebno količino surovin. Pomanjkanje surovin, predvsem dobrega celuloznega lesa, že nekaj ča«a, zlasti pa letos občutno zrvira celotno jugoslovansko produkcijo papirja. .
Okrepljena privatna obrtna dejavnost
Po odmeri letošnjih davčnih obveznosti samostojnim obrtnikom so številni obrtniki v Srbiji ponovno odprli svoje delavnice, potem ko so lani odjavili obrt. Tudi nove delavnice so številnejše, medtem ko je število odjavljenih obrti znatno manjše. Samo v prvih štirih mesecih letos so odprli 333 samostojnih obrtnih delavnic. V istem času so privatniki odprli 1544 novih obrtnih delavnic.
V Vidmu-Krškem so izredno zadovoljni z uspehi rekonstruirane tovarne. Nedvomno so vanjo uprte vse oči občanov, ki jim je pri srcu rast in razvoj domače industrije. Vedo, da jim je zdaj dana možnost, da si bodo lahko odrezali večji kos kruha. To-
varna je upravičeno v ponos videmsko-krške komune, ki dosega ravno v papirni industriji največ uspehov. Roto II bo začel definitivno obratovati, brž ko bodo odpravili še drobne pomanjkljivosti, ki so jih opazili pri nedavnem preizkusu. To pa se bo zgodilo v kratkem.
Tri nesreče, tri opozorila!
■ V Zagradu je padla 18-letna delavka zaradi neočiščene podesti z mlatilnice. Pri padcu ji je roka zašla v boben, da so ji jo morali odrezati. Delavka m bila odrejena za tako delovno mesto.
»» V Smarjeti je delavec pri mlatilnici izgubil desno roko. Težka nesreča se je zgodila zaradi ne->   pazljivosti. Bil je pod vplivom alkohola.
*■ Pri prevozu kosilnice na Raki se je zaradi nepravilne vožnje motor prevrnil in pod seboj pokopal človeka. Nesreči je botrovala skrajna neprevidnost pri vožnji.
Tri lanskoletne nesreče pri mlačvi ne spadajo le v kroniko suhoparno napisanih nesreč, temveč predvsem v opozorila za pravilno ravnanje z mlatilnicami. In še kratek podatek: nihče izmed ponesrečencev ni bil zavarovan!
Vsako leto se zgodi več primerov težkih nesreč pri mlačvi z mlatilnicami. Delavci in lastniki zanemarjajo predpisane varnostne ukrepe za tako delo. Največ poškodb je pri vlaganju snopov v boben, ker odprtine niso zavarovane, pri jermenju in kolesju, veliko pa je tudi padcev z mlatilnic. Skoraj vse nesreče se zgodijo v popoldanskih urah, ko je največ delavcev pod vplivom alkohola.
Vse premalo se zavedamo, da morajo biti osebe pri takem delu seznanjene z nevarnostmi, odgovorni delavci pa morajo strogo paziti zlasti na vinjene osebe in jih tudi odstraniti z dela. Zavarovati je treba vse nevarne dele strojev, kot so jermeni, zobata kolesa, boben in drugo ter poskrbeti za pravilno obleko in zaščitna očala pri delu. Delavce je treba tudi obvezno obvestiti o začetku in koncu strojnega dela.
Zavedati bi se morali še. da morajo delati pri mla-tilnicah le zdravi ljudje, vlagač, njegov pomočnik in strojnik pa bi morali biti pri nevarnem delu vsaj v začasnem delovnem razmerju. Žalostno je, da večina delavcev sploh ni zavarovana in tako nimajo pravice do zavarovalnih premij pri nesrečah.
Zaradi pogostnih nesreč pri mlačvi bodo letos delo nadzorovali in krivce za nepravilno ravnanje s stroji tudi kaznovali. — Rešitev problema pa je: temeljito upoštevanje pravilnika o higienskih in tehnično varnostnih ukrepih pri delu s kmetijskimi stroji!
Stev- 28 (694)
DOLENJSKI LISI 3
Čas, v katerem se je porajala naša sreča
(nadaljevanje s 1. str.)
ljudi in v podobo naših krajev.
Naša vojska je zrastla iz ljudstva
Vrstijo se panoji, ki prikazujejo. Ka ko hitro so se nmo^ne partizansse vrste. 1 <tKO nitro je lanuo rastla samo vojska, ki je pognala korenine v ljudstvu, iz katerega je izšla in s katerim je bila včeraj povezana v boju za osvoboditev, danes pa za očuvanje miru. Velike skice prikazujejo, kako so bataljone v začetku povezovali v grupe odredov. Od julija do novembra 1942 so bile oblikovane štiri brigade. Konec leta 1942 so bile formirane operativne cone. Partizanske brigade so kmalu prerastle v divizije. Po italijanski kapitulaciji, ko je slovenska partizanska vojska razorožila šest italijanskih divizij, sta bila ustanovljena dva korpusa.
Vojna vihra je besnela tudi na Dolenjskem, v Suhi krajini, na Kozjanskem, v Beli krajini... Vsak kamen, hiša, drevo hrani spomine na hude boje, zasede, streljanje talcev. Danes ni več sledov, razen tistih, ki smo jih namenoma pustili, da bi še poznejše rodove spominjali na slavno preteklost, ko je iz krvi hrabrih in zvestih zrastla svoboda. Ko se človek pelje po novi avtomobilski cesti, mimo prelestnih dolenjskih gričev, nedaleč od Otočca, ki kar omamlja s svojo lepoto, skozi Novo mesto, ki je kakor prerojeno, si le težko predstavlja, da je tudi tod pustošila vojna. Kamorkoli se človek poda: v spodnjeposavske kraje, v Črnomelj, Metliko, dolino Krke, Mirne, Kolpe ali drugam, povsod sreča novo življenje, le bore malo sledov starega, preživelega.
Rojstvo ljudske oblasti
V naslednjem prostoru sem si ogledal razvoj ljudske oblasti na Slovenskem.
Že maja 1942 je Izvršni odbor OF izdal odlok o postavitvi ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju. Pred dvajsetimi leti, 19. septembra 1943, so bile prve zares svobodne volitve poslancev v zbor odposlancev slovenskega naroda. Na tem resnično vseljudskem parlamentu je bila spet ponovno izražena želja slovenskega ljudstva, da želi živeti skupaj z drugimi bratskimi jugoslovanskimi naroda v novi, demokratski državi, kjer si bo ljudstvo pisalo svojo sodbo samo, kakor je zapisal veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar. Na zboru je bila Izvoljena delegacija, ki je predstavljala slovensko ljudstvo na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu, kjer so bili položeni temelji nove Jugoslavije. Prvi slovenski parlament, čigar 20-letnico bomo proslavljah letos, je povedal vsemu svetu, da slovensko ljudstvo s tem zagrinja svojo žalostno preteklost, ko je bilo ponižano na stopnjo hlapcev, in odpira novo stran svoje zgodovine, ko bo v družini svobodnih in samostojnih jugoslovanskih narodov samo svoje sreče kovač.
Ni bilo zaman
Danes lahko rečemo, da ni bilo zaman. Danes, po vsem tem, kar se je zadnjih nekaj mesecev zgodilo: sprejem nove ustave, v kateri velja skrb predvsem človeku. Volitve novih skupščin, poživljenih z novimi kadri, ki jih je v takem sistemu, kakršen je naš, cela armada, milijonska množica upravljavcev, ponovna izvolitev tovariša Tita za predsednika republike A vse to je le nadaljevanje organske rasti naše skupnosti v vseh osemnajstih povojnih letih, ko smo, kljub težavam, ki jih je bilo treba prebresti, dosegli uspehe, tako čudovite, da ne bi bilo prav, če ne bi bili ponosni nanje, ko pa se jim čudi ves svet. Tudi v krajih, kamor seže naš časnik, so delci teh ve-
likih uspehov, katerih u-trip bi vsakdo moral čutiti, četudi bi bil slep. Še več: vsaka hiša, tudi kmečka, nosi sledove napredka. In tudi ti drobci so vtkani v naš skupen uspeh.
Preden zapustim hišo spominov, ki me bo vedno znova priklepala na bogastvo tega, kar hrani, se radujem skupaj z vsemi, ki pozdravljajo in objemajo osvoboditelje Ljubljane. Po vsem tem, kar sem videl — ubijanje in požiganje naših ljudi in domov — se mora človek na koncu veseliti, kakor bi gledal globok in napet film, v katerem na koncu zmagata dobro in lepo.
Oton Zupančič v imenu svobodoljubne Ljubljane, ki niti za trenutek ni klonila, pozdravlja zmagoslavno partizansko vojsko. Nje-eove besede so kot pesem. Skozi njegov pozdrav se preliva radost Ljubljančanov. Skupaj z njimi utrip-lie v sreči vse ljudstvo, vsa Jugoslavija.
F. Mihalovčan
Božidar Jakac: Na Bazi 20 v Rogu (risba, 1943)
MODNA REVIJA BO AVGUSTA
Komisija za društveno dejavnost pri ObK ZMS Novo mesto bo priredila v začetku avgusta modno revijo z naslovom »Moda, jazz in smeh«. To bo druga prireditev »Iiniciative 63«. Prireditelji se trudijo, da bi Novo-.meščanom zopet prikazali prireditev na dostojni višini. Ker je delo za modno revijo precej zahtevno, se je organizacija tudi nekoliko podalj-
Lep izlet invalidov v partizanske kraje
Precej truda je bilo treba, da je invalidska organizacija v Novem mestu na levem bregu Krke organizirala za dan borca prijeten izlet v • partizanske kraje.
55 članov je odšlo z avtobusom, ki ga je varno vozil šofer Roter, proti Dvoru, Smuki in Staremu logu, kjer smo si ogledali vzorno zadružno kmetijsko posestvo, nato pa nadaljevali pot proti Kočevju. Tam so nas sprejeli tovariši invalidi in člani Zveze borcev, upravnik muzeja tov. Sobar pa nam je pred spomenikom spregovoril nekaj besed o razvoju Kočevja. Ogledali smo si tudi muzej in mesto in odšli po dokaj slabi cesti, ki bo kmalu popravljena, proti Jelenovemu žlebu- Tovariši Božič, Grandič, Sporer in Zoran, ki so preživeli veliko partizansko zmago na Jelenovem žlebu, so nam obujali spomine
Za 22. julij, DAN VSTAJE,
čestita kolektiv
NOVOMEŠKEGA SKLADIŠČA TOBAČNE TOVARNE
V LJUBLJANI
Vsem delovnim ljudem na Dolenjskem: PRISRČNE ČESTITKE ZA 22. JULIJ, DAN VSTAJE
slovenskega ljudstva! Priporoča se
»ŽELEZNIMA«
trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO
Ob naših praznikih se ne oziramo v bližnjo preteklost samo zaradi simbolov in spominov nanje, ki so s svojimi življenji pomagali ustvariti vse to, kar danes imamo. Ne, iz preteklosti črpamo moč in spodbude, da laže premagujemo vse težave, ki so zdaj pred nami; od tu prihajajo jasni načrti in skupna volja za uresničevanje perspektiv, ki so še svetlejši in obetajo še lepše življenje. — Med najlepšimi delovnimi zmagami na našem ožjem področju je prav gotovo uspeh papirničarjev na Vidmu, ki so prejšnji teden po večletnem trudu in napornem delu pognali v poskusno obratovanje drugi najmodernejši stroj za proizvodnjo časopisnega papirja. Kot prvi v Jugoslaviji so iz lastnih sredstev vložili v obnovo tovarne in za novi stroj skoraj 5 milijard dinarjev, hkrati pa je več kot 200 domačih delavcev in strokovnjakov montiralo novi stroj, ki nas bo zdaj rešil uvoza papirja. Kvalitetni časopisni papir bomo tudi izvažali. To pa je ena izmed novih delovnih zmag naših ljudi, s taki-mi uspehi častimo dan vstaje in nadaljujemo to, kar so začeli prvi borci v začetku naše revolucije! — Na sliki: ponos videmskih papirničarjev, ROTO II, novi papirni stroj
Za DAN VSTAJE, 22. julij
čestitamo
vsem delovnim ljudem
In se priporočamo!
»STANDARD«
trgovsko podjetje na debelo in drobno
NOVO MESTO
šala. Do sedaj so že sklenjene pogodbe za sodelovanje z znanimi slovenskimi modnimi podjetji kot so Angora, Modna oblačila, Toko, Beli in Rašica, prav tako pa bodo sodelovala tudi domača podjetja Novoteks, Obrtnik, Krojač, Labod in Industrija obutve. Z nekaterimi ostalimi podjetji se prireditelji za sodelovanje še pogajajo.
Prireditev bo verjetno 3. in 4. avgusta na Loki, če bodo že končali delo na kopališču, v primeru slabega vremena pa bo revija v Prosvetnem domu. Na modni reviji bodo sodelovali kot maneke-
ni in manekenke domačini, ansambel Dizzy combo s pevci in humorist Toni Gašper-šič. Morda bodo povabili na prireditev tudi katerega izmed znanih slovenskih pevcev zabavne glasbe.
Zvedeli smo tudi, da bo verjetno organizirala Dolenjska turistična zveza gostovanje z revijo v nekaterih krajih kot so Črnomelj, Brežice, Videm-Krško in morda še kje. —jk
V vsako našo družino domači tednik Dolenjski list!
na znano borbo, ki je zadala Italijanom strašen poraz.
Med potjo proti Ribnici smo si ogledali bodoči planinski dom, ki bo na visoki razgledni točki zgrajen do leta 1965, po skromni zakuski v mestu in ogledu pa smo odbrzeli proti Sodražici, Velikim Laščam in Rašici, rojstnim krajem zaslužnih slovenskih književnikov. Ogledali smo si tudi vas Krko in izvir reke ter se napotili zopet skozi Žužemberk in Dvor domov. Hvaležni smo za prijeten izlet našemu odboru, prav tako pa tudi podjetjem, ustanovam in organizacijam, ki so podprli izlet in omogočili tudi članom s skromnimi dohodki, da so se ga lahko udeležili.
I. L.
Rosalnice 1941-1945
V Rosalnicah bodo 22. julija 1963 odkrili spomenik padlim borcem, žrtvam in vsem, ki so se borili v vrstah NOB na tem področju. Med imeni padlih se bosta blesteli dve imeni herojev, štiri imena padlih bratov Matjašičev in mnogih drugih, ki so svoja mlada življenja dali za svobodo.
Med prvimi so začeli delati v Rosalnicah Badovinčevi. Tam je bilo tudi prvo zatočišče organizatorjev OF. Ivan Kopinič iz Radovič in Ilija Badovinac, legendarni junak, ki je padel ob pohodu 14. divizije na štajersko, sta zbirala okrog sebe vso napredno mladino. <
Tri žrtve so padle iz področja Rosalnic že v letu 1941: n-etni Franc Obrul iz Rosalnic, Ivan Kopinič iz Radovic in Matjašičev iz Rosalnic. Ti so padli kot borci Prve belokranjske čete leta 1941 na Lazah.
V drugem letu vojne je bil teren že dobro pripravljen za splošno vstajo. Zato so spomladi 1942 množično odhajali s lega področja v partizane. Razen že navedenih organizatorjev in borcev so se pridružila še nova imena borcev Slančevih, Brodaričevih (obeh družin), Pečaričevih iz Curil in drugih. Ni pa manjkalo tudi izdajalcev. Zato so 26. julija 1942 zagorele hiše partizanskih borcev, družine pa so okupatorji odgnali v internacijo in zapore, razen tistih, ki so pravočasno odšli v partizane in se tako rešili. Kdo bi sedaj opisal vse gorje, kar so morali prestajati očetje in matere na poti v internacijo in potem v taborišču! Kako je moralo biti pri srcu sivolasemu Matja-šičevemu očetu, ko so mu italijanski okupatorji na poti v internacijo pred očmi ubili sina in pozneje še tri? In Obrulovi mami, ki je vedela, da je njen mlajši sin že mrtev, starejši pa v borbi? Bolehna Badovinčcva mama je z dvema hčerkama Danico in Anico prenašala vse trpljenje izgnancev. Trije sinovi borci, med njimi šestnajstletni Vlado, so lahko prišli na obisk samo na pogorišče. Tam ni bilo nikogar, ki bi jim ponudil kozarec vode ali košček kruha. Borba pa je šla dalje in zahtevala še nove žrtve.
Jeseni 1943 leta so hotele okupatorjeve horde preplaviti Belo krajino. Med ranjenci in civilisti, ki so se umaknili proti Kordunu, je bil tudi težko ranjeni Janko Brodarič. Nikoli, več se ni vrnil v domači kraj. Bil je eden najboljših borcev in tudi njegovo ime se blesti med imeni herojev. V juliju 1944 so zopet na tem področju divjali boji. Razdivjane in pobesnele okupatorjeve bande so se v svoji. nemoči maščevale tudi nad nedolžnim prebivalstvom. V Radovičih sta padla In zgorela v ognju domače hiše dva Mužarjeva sinova.
Borbe na predelu Rosalnice—Drašiči—Božaknvo so trajale le nekaj dni. V teh bojih so sodelovali .Belokranjski odred, Gubčcva brigada, Car.J;arjcva brigada, 13. brigada, Zumbcručki odred in pripadniki oficirske šole Glavnega štaba Slovenije. Padel je komisar Gubčevc brigade, priljubljeni Vane Groznik. Komandant Belokranjskega odreda Rudi Malešič-čaruga je bil zadet in odpel hm v ujetništvo. Le svoji iznajdljivosti in pretkanostl se ima zahvaliti, da se je lahko po nečloveškem trpljenju vrnil domov. Mladina in organizacija na terenu je pravočasno poskrbela, da je bila tedaj rešena v glavnem vsa žetev in da bilo še večjega pustošenja in škode.
Ponoven vdor okupatorja so preprečile partizanske enote v decembru 1944; tedaj je padlo več borcev iz drugih krajev naše domovine in iz Trsta. Med drugimi Leon Fen-tič iz Trsta, Ivan Marrnčlč Iz Trsta, Ivan Pahor iz Tržiča, Ivan Metalič, Sebastjan »ckero, Renato Senka, Ivan Ver-Sal (Trst), Ivan Sošlč in dmgi. Njihova Imena na spomeniku bodo poleg domačinov, borcev iz Hrvaške in od drugod pričala še poznim rodovom, kako se je v najhujših bojih kovalo bratstvo jugoslovanskih narodov.      It. F.
Simbol dela in ustvarjalnega zanosa
Nizozemskega umetnika Jana Snoecka, ki sodeluje na letošnjem mednarodnem kiparskem simpoziju v Kos tanje vi oi, smo srečali na kiparski razstavi Ivana Napot-nika v kostanjeviškem Domu kulture. Z zanimanjem je ogledoval razstavljene skice in skulpture tega najimenitnejšega mojstra v lesu. Vsako skulpturo posebej si je ogledal in dal Napotniku polno priznanje.
Eoseda jo dala besedo in začeli smo se pogovarjati o Snoeckovi umetniški poti in o njegovem življenju. Jan Snoeck izhaja iz trgovske družine. Doma je v Haagu, kjer se je rodil leta' 1927 ter tamkaj tudi končal svoje umetnostne študije. Zelo zgoda, je izpričal svoj nenavaden talent in že leta 1954 osvojil prvo nizozemsko nagrado za skulpturo. To mu je odprlo vsa pota. 2e takoj naslednje leto je dobil francosko štipendijo ter leto dni delal pri največjem živečem kiparju na svetu — Osipu Zadtinu. Vse to je poleg Snoeckovega ustvarjalnega zanosa pripomoglo, da je dobil vrsto naročil za javne spomenike, ki stoje danes na vidnih mestih v Haagu, Rot-terdamu, Amsterdamu in drugod.
Zanimalo nas je, kakšen vtis je Zadkin naredil na mladega umetnika. Jan Snoeck je odgovoril:
»Zadkin je kot učitelj modrec, kot človek pa velik P°et. Pri njem se zbirajo umetniki vseh dežela. Zadkin Prihaja enkrat na teden v Meljeje in to. med deseto in dvanajsto uro, pregleda dela svojih učencev in prav s filozofsko duhovitostjo in dognanostjo utemeljuje svoje korekture. Pri tem kar vro •z njega citati največjih mislecev, med katerimi uživa Posebno mrctD Platon. Od kiparjev ima posebno rad Fran-
coza Rodina. »Da, da,« večkrat ponovi Zadkin, »skulptura je zakon oblike!«
Toda pri Zadkinu ne moreš dolgo ostati, to je tako edinstvena in velikanska osebnost, da se ji moraš absolutno podrediti. To pa ne sme biti predolgo, ker sicer taka podrejenost in odvisnost lahka okrne tvojo lastno umetniško slo!«
— Kako ste izvedeli za Formo vivo?
»Preko nizozemskega združenja likovnih umetnikov. To
— Kako vam ugaja pri nas?
»Preseneča me, da tu ni tako norega tempa kot zunaj v svetu. Pri vas ljudje vendarle-najdejo toliko časa, da se pogovore med seboj, s čimer bi se ostala Evropa ne mogla pohvaliti. Pogostokrat se pogovarjam z vašimi ljudmi, ki so zanimivi in še polni nepokvarjenega občutka za poezijo. Nadalje sem opazil — in to me tudi preseneča — da pri vas ni take gonje za denarjem kot drugod, kjer je svet do vulgarnosti zmaterializiran in kjer ni nobenega časa več za človeka.«
— Kako se počutite na simpoziju?
»Med umetniki, ki delamo v Kostanjevici, "so kot ste najbrž že sami opazili, čudoviti stiki. Za nas vse je to
nova oblika dela. Razen ostalega nas gotovo povezuje tudi to, da skupaj stanujemo, jemo, delamo, skratka, da živimo skupaj.«
— Ali ste zadovoljni z našim hrastom?
»V lesu že dolgo časa nisem delal in sem se sedaj z velikim veseljem lotil dela. Izbral sem si prav orjaški hrast in mislim, da bo šlo.«
— S kakšnimi vtisi ste prišli v Jugoslavijo?
»Oba z ženo sva si že dolgo želela spoznati vašo domovino. Na Jugoslavijo nas vežejo družinske vezi. Stara mati moje žene je bila Jugoslo-vanka. Razumljivo je, da sva se z ženo še posebej veselila srečanja z vašo deželo in ljudmi.
LADO SMREK AR
Ustanovljen je študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva
Nizozemski kipar Jan Snoeck
združenje je zbralo tri kandidate ter jih poslalo umetniškemu svetu Forme vive. Le-ta je izbral Aarta Riet-brocka in mene.«
— Kaj nameravate ustvariti -ia simpoziju v Kostanjevici?
»Moja skulptura bo predstavljala veliko roko, kot simbol dela in ustvarjalnosti. Naslovil jo bom »Veselje do dela«. Te roke kajpak ne bom oblikoval«, naturalistično, to tudi ne bi bilo težko. Hočem jo dati simbolično, ker tudi bo simbol nečesa, konkretno simbol dela in ustvarjalnega zanosa!«
Pri predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil ustanovljen študijski center za zgodovino slovenskega izseljenstva. Njegova naloga je zbirati in objavljati gradivo za zgodovino slovenskega izseljenstva, znanstveno proučevati izseljen-stvo ter objavljati znanstvena dela in organizirati delo na tem področju. Njegov glavni namen je obdelati zgodovino slovenskega izseljenstva v obdobju približno od sredine 19. veka do leta 1941.
Prva pripravljalna dela, ki so se začela, so usmerjena na obdelavo bibliografije izseljenskega tiska o izseljencih, na obdelavo statističnih virov za zgodovino izseljevanja in evidentiranje arhivskih virov, ki pridejo v poštev za izseljevanje, toda vse to za
zdaj v obsegu, ki je v Sloveniji izvedljiv. Delo centra vodi svet, ki mu predseduje akademik univ. prof. dr. Franc Zwitter.
Park v Leidenu z velikanskim spomenikom Don Kihotu v ozadju. Spomenik je delo udeleženca III. mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici Nizozemca Jana Snoecka.
OB RAZSTAVI STARE GRAFIKE V KOSTANJEVICI •
STARKA S SVEČO
Originalna jedkanica P. Paula Rubensa (slikar in delno grafik, rojen 1577 -*- Sie-gen, umrl 1640. — Antvoerpen) Zelo redki odtis je last celjskega muzeja.
Stara je misel, da se življenje prenaša kot svetloba z generacije na generacijo in da se mladost kot sveča prižge ob starosti.
Večja vloga Svobod
Na zadnji seji Sveta Svo-kod in prosvetnih društev °hčine Novo mesto so pred ftoevi sklenili, da morajo izboljšati svoje delo in pritegni v vrste kulturnih društev ^ mladine. Zato so pri občinskem svetu Imenovali posebne komisije, ki naj bi vpdile delo na svojih področjih in pravilneje usmerjale kulturno življenje med obča-nl- Ustanovili so komisije za »ilrnsko vzgojo, za glasbeno Vz8ojo, dramsko dejavnost, 24 knjižnice, za kadrovska ^Prašanja in' komisijo za za-°avo m razvedrilo, ki bo v tesni povezavi s komisijo za
ZMsVen° dejavnost pri °bK
K« razen v Straži, Šentjerneju in deloma v Novem mestu društva slabo delajo,
bodo skušali v ostalih krajih posvetiti večjo pozornost kulturnemu delu in prireditvam posebna komisija bo skrbela tudi za kvalitetnejše predstave, saj so marsikje take, da le podcenjujejo okus občinstva. Skušali bodo tudi registrirati zabavne ansamble v občini in skrbeti za njihovo vzgojo in izobrazbo. Sklenili so že, da bo moralo postati Novo mesto tudi v kulturnem pogledu center občine, saj je na nekaterih področjih kulture delo v mestu popolnoma zamrlo. V kratkem bodo sklicali posvetovanje z družbeno političnimi organizacijami, na katerih naj bi skupno poiskali smernice za boljše delo.
■jk.
A. P. Rubcns: STARKA S SVEČO
Starka in nedorasli deček: predstavnika dveh različnih življenjski dob. Prva s pretehtano mislijo in umirjeno roko, druga radovedna in zvedava, nemirna in polna najrazličnejših želja.
Mladost si mora čimprej prižgati svečo in potem živeti, iskati srečo in zadovoljstvo vse do konca pozne starosti.
In kakšna je zgubana star-kina glava? Z nasmeškom bi morda rada povedala, da je bilo v vseh letih več težavnih in manj veselih dni, a da je bilo vredno živeti do konca. Svoje bogate izkušnje, ki jih je skozi življenje spravljala v pleteno košarico poleg sebe, bo z vso ljubeznijo in dobroto s poklonila nevedni mladosti. Ob tem bo morda premišljevala o pregovoru: Če bi starost mogla in mladost znala... In potem bo snojo svečo povsem samovoljno ugasnila...
Tako nekako je morda razmišljal o življenju veliki mojster baroka, ko je upodobil v jedkanici nenavadni motiv. Ni mu posvetil običajnega ogromnega formata, in razgibane kompozicije, temveč mali črno-beli list, ki je eno od njegovih najboljših grafičnih del. Spodaj je pripisal: »Ouis vetet apposlto, lumen de lumine tolli? Mille licet capiant, deperit inde nihil« (Je mar prepovedano prižigati človeku luč ob lu-
či? čeprav jo prižigajo tisoči, ne ugasne nikdar.) Tudi podpisal se je: Pet. Paul Rubcns invenit et eicudit (sam si je izmislil in izdelal). To je poudaril zato, ker je znano, da je imel svoj krog umetnikov — grafikov, ki so se imenovali »Rubcnsste-cher«. Ti so njegove predloge vreeovali v les, baker ali pa jih jedkali v kovino. Njegova dela v olju pa'so večkrat reproducirali s pomočjo grafike. Ta krog je dal flandrski grafiki 17. stoletja novo vsebino in izpopolnjeno tehniko.
Sam Rubens je naredil v življenju le 6 jedkanic. listu »Starka s svečo« je posvetil največjo pozornost. Svoje znanje o izžarevanju in mehkem prelivanju svetlobe ter pretehtani kompoziciji je znal mojstrsko uporabiti tudi pri tej, po formatu mali umetnini. Hkrati pa ji je dal globoko, občudovanja in premišljevanja vredno vsebino, pa tudi lepoto, ono umetniško lepoto, ki nas zajame s tako silo, da je ne pozabimo zlepa.   Milena MbSkon
Prešernova družba je v knjižni zbirki Ljudska knjiga izdala nov snopič pisca 3. 3. Jacobsena »Skrivnost z barja«. Naslovno stran romana zelo obogati reprodukcija znane Picassove slike Zona s krokarjem. To je že 49. snopič te znane in priljubljene zbirke.
SVETLOBA
Kajuhovo nagrado za leto «6° - J*nj b risbe pa izdelal dr. tal- D«san Lasi<"
(Odlomek) Nekega februarskega dne J6 Poklical Peter Helo sredi dopoldneva v pisarno.
»Pravkar so telefonirali lz Glavnega štaba, da moraš takoj tja, ln sicer h komandantu.«
»Zakaj pa?« je presenečeno vprašala.
»Ne vem. Nobenega pojas-*"ia niso dali. Bržkone bo *aj važnega, ln niso hoteli teletonično o tem govoriti. pusti zdaj delo in pojdi čim-Prej na pot!«
»Prav. že grem«
Skočila je še v delavnico in hitro pospravila svojo mizo. Nato se je oblekla, vzela puško ln propustnlco ter odšla.
Glavni štab Je bil tedaj v CrmošnJicah, oddaljen dobro uro hoda. Pot se Je rahlo vzpenjala po slikoviti dolini ob potoku. V lepem vremenu bi bil to zanjo prijeten sprehod, zdaj pa Je morala gaziti svež sneg ln leden veter jI je nosil snežinke v obraz. Poleg tega Jo Je še skrbelo, zakaj so Jo tako na hitro poklicali, ne da bi po-
vedali vzrok. Ugibala Je vse mogoče, pa se ničesar pravega ni domislila. Vsa zatopljena v misli Je prispela do prve straže. Pokazala je prepustnico in krenila proti hiši, kjer sta delala komandant in komisar Glavnega štaba. Stražar Je bil že obveščen o njenem prihodu in Jo Je napotil v prvo nadstropje.
Srce JI Je začelo močneje utripati, ko se je vzpenjala po stopnicah, in v zadregi je nekaj trenutkov stala pred vrati Potem se je opogumila.
potrkala in vstopila.
»Smrt fašizmu!« Je pozdravila z dvignjeno pestjo.
»Svobodo narodu!«
V preprosti, skoraj prazni sobi sta sedela za veliko mizo komandant Stane in komisar Glavnega štaba tovariš Janez.
»Stopi bliže in sedi!« sta Jo povabila.
Odložila je puško in sedla njima nasproti.
»Poklicali smo te zaradi radiotelegrafske zveze z Ljubljano. Cas Je že, da bi jo uresničili! Premišljevali smo o tem, komu bi to delo zaupali, in se spomnili nate. Kaj meniš ti?«
Hela se Je oddahnila, ko je slišala, zakaj so jo pozvali, obenem pa jo Je obšla rahla tesnoba, ko je v hipu dojela, kaj jo čaka. Le kako, da se ni tega takoj domislila? Ozr-
la se je na komandanta ln komisarja ter odgovorila:
»Vzpostavitev te zveze Je moja davna želja, čeprav moram priznati, da sem zadnje mesece skoro pozabila nanjo. Ze v Ljubljani sem se na to delo pripravljala, ln če je zdaj napočil čas, ko se je treba te stvari lotiti, bom dolžnost tudi prevzela. Potrebovala bi pa primeren aparat in dokumente za pot v Ljubljano.«
»Razgovarjala sva se že z našimi telegrafisti. Obljubili so, da bodo prav kmalu priskrbeli amerikansko kratkovalovno postajo v kovčku, ki bi bila po njihovem mnenju primerna za to zvezo. Kaj pa misliš o njej ti?«
»Ne poznam tako dobro teh stvari, da bi lahko kaj zanesljivega rekla. Naši tehniki menijo, da bi bila varna In primerna le zveza na ul-
tra kratkih valovih. Takega aparata sicer nimamo, lahko pa bi ga naredili. Ima pa to slabo stran, da bi potrebovali vmesno postajo nekje blizu Ljubljane. Pri delu na običajnih kratkih valovih pa je zelo verjetno, da bi me Nemci kmalu izsledili. Najbolje bo, če se o tehnični plati te zveze pomenite s Petrom in Danilom, potem pa odločite, kaj se da napraviti.«
»Dobro. Pa naj prideta Jutri sem!« je rekel komisar.
»Kako pa bo s potjo v Ljubljano? Ali bom potrebovala kakšne dokumente?«
»To bomo že poizvedel i. Ta čas pa, ko bos čakala na aparat in drugo, lahko vadiš telegrafijo. Kar dogovori se z našimi telegrafisti.«
»Saj bo res treba. Precej dolgo je že, odkar nisem nič vadila.« Vstala Je in se poslovila.
Štev- 28 (694)
DOLENJSKI LIST 5
Oflilan <7ilip6ie:
REICHSTAG V PLAMENIH
27
Množično delo, množična borba, množični odpor, enotna fronta, nobene avanture! To sta alfa in ornega komunistične taktike.
Pri meni so našli tudi proglas Izvršnega komiteja Kominterne. Sodim, da tudi tega lahko prečitam. V tem proglasu sta važni posebno dve točki. Tako govori o demonstracijah v raznih državah v zvezi z dogodki v Nemčiji. Govori tudi o nalogah kompartije v borbi proti nacionalsocialističnemu terorju, prav tako tudi o zaščiti organizacij in tisku delavskega razreda. V tem proglasu poleg ostalega piše:
.Glavna ovira na poti oblikovanja enotne borbene fronte komunističnih in socialno demokratskih delavcev je bila in je politika sodelovanja z buržoazijo, ki jo vodijo socialnodemokratske stranke in ki so sedaj potisnile mednarodni proletariat pod udarce razrednega sovražnika.' Ta politika sodelovanja z buržoazijo, ki jo poznamo kot tako imenovano politiko .manjšega zla,' je privedla pravzaprav v Nemčiji reakcijo do triumfa.
Komunistična internacionala in komunistične partije v vseh državah so večkrat izjavljale svojo pripravljenost za skupno borbo s socialnodemokratskimi delavci proti nastopu kapitala, proti politični reakciji in vojni nevarnosti. Komunistične partije so bile organizatorji skupne borbe komunističnih, socialnodemo-kratskih in nestrankarskih delavcev, kljub voditeljem socialnodemokratskih strank, ki so sistematično rušili enotno fronto delavskih množic.
Se 20. julija preteklega leta, potem ko je von Pa-pen razpustil prusko socialnodcmokratsko vlado, se je kompartija Nemčije obrnila na nemško socialnodcmokratsko stranko in Zvezo vsenemških sindikatov s predlogom o organiziranju skupne stavke proti fašizmu. Toda nemška socialnodemokratska stranka in Zveza vsenemških sindikatov sta s polno odobritvijo Druge internacionale označili predlog o organiziranju skupne stavke kot provokacijo. Svoj predlog za skupne akcije je komunistična partija Nemčije ponovila ob prihodu Hitlerja na oblast, pozivajoč centralni komite socialnodemokratske stranke in vodstvo vsenemških sindikatov, da organizirajo skupen odpor proti fašizmu. Toda tudi tokrat so ta predlog odbili. Celo še nekaj več, Ko so meseca novembra preteklega leta berlinski transportni delavci soglasno proglasili stavko proti znižanju mezd, je socialna demokracija porušila enotno borbeno fronto. Zgodovina mednarodnega delavskega pokreta je polna podobnih primerov.
V proglasu biroja Socialistične delavske internacionale od 19. II. tega leta je objavljena izjava o pripravljenosti socialističnih strank, katere so tvorile to internacionalo, za vzpostavitev enotne fronte skupno s komunisti in za borbo priti fašistični reakciji v Nemčiji. Ta izjava je v ostrem nasprotju z vsem početjem Socialistične internacionale in socialno demokratskih strank doslej. Celotna dosedanja politika in dejavnost Socialistične internacionale povzroča, da Kominterna in komunistične partije ne verjamejo v iskrenost izjave Biroja socialistične delavske internacionale
Kljub temu je Izvršni komite Komunistične hiter nacionale pozval vse komunistične partije, naj zaradi fašizma, ki je nastopil proti nemškemu delavskemu razredu in ki je povezal vse sile svetovne reakcije, še enkrat poskušajo vzpostaviti enotno fronto skupno s socialnodemokratskimi delavskimi množicami s po< sredovanjem socialnodemokratskih strank. Izvršni ko mite Kominterne poskuša to s trdnim prepričanjem, da bi enotna fronta delavskega razreda proti buržoaziji odbila nastop kapitala in fašizma in zelo pospešila neizogiben konec vsakega kapitalističnega iz koriščanja.
Zaradi specifičnih razmer v posameznih državah in razlik pri stvarnih nalogah borbe, ki so pred delavskim razredom v vsaki od teh, so lahko sporazumi med kompartijami in socialnodemokratskimi. strankami za določene akcije proti buržoaziji, najbolj uspešno uresničeni v mejah posameznih držav. Glejte, zakaj je Izvršni komite Kominterne priporočil kom-partijam, naj skupno s komiteji socialnodemokratskih strank, ki tvorijo Socialistično internacionalo, dajo predloge za skupne akcije proti fašizmu in nastopu kapitala. Na osnovi teh predlogov bi morala določiti osnovne pogoje za skupno borbo proti nastopu kapitala in fašizma. Brez konkretnega programa za akcijo proti buržoaziji bi bil vsak sporazum med partijami usmerjen proti koristim delavskega razreda...
Izvršni komite Komunistične internacionale daje te predloge vsemu mednarodnemu delavskemu razredu in poziva vse komunistične partije in v prvi vrsti komunistično partijo Nemčije, da pričakujoč rezultate pogajanj in sporazumov s socialno demokracijo za skupno borbo, neodložljivo prično organizirati akcijske komiteje tako s socialnodemokratskimi delavci kakor tudi z delavci vseh drugih struj.
Komunisti so s svojo dolgoletno borbo dokazali, da so bili in da bodo v prvih vrstah borbe za enotno fronto, in to ne z besedami, temveč z delom, za enotne akcije proti buržoaziji.
Izvršni komite Komunistične internacionale je trdno prepričan, da bodo socialnodemokratski in nestrankarski delavci, neodvisno od tega, kakšno stališče bodo zavzeli voditelji sociulne demokracije do ustvarjanja enotne fronte, prebrodili vse težave in skupno s komunisti ustvarili enotno fronto, in to ne z besedami, temveč z dejanji.
In prav sedaj, ko organizira nemški fašizem z namenom, da bi uničil delavsko gibanje v Nemčiji, nezaslišano provokacijo (požar Reichstaga, lažni dokument o vstaji in drugo), mora vsak delavec spoznati svojo razredno dolžnost v borbi proti napadu kapi i a ta in fašistične reakcije.
Na 6 arih 60 rastlin, taenje in še kaj...
Visoko julijsko sonce mehča asfalt brežiških ulic, pot za avtomobil, s katerim se peljeva proti Crncu, pa je skoraj prazna, brez vozil in ljudi. Lagodnega brnenja motorja je kmalu konec, kajti še zadnji ovinek in izstopiva.
»To je moj dom,« pravi moj gostitelj JOŽE PODGORŠEK. Na tablici preberem, da se kraju pravi Črnec, hiša pa ima številko 36.
Čudovit pogled na hišo sredi vrta, obdanega z ograjo-Pravo skladje žive in mrtve narave, »če bi imel kolor film,« me preganja misel, Jože pa že pojasnjuje: »Prav tale vrt je prava poslastica
za filmarje. Nekega dne se I je neki   reporter dobesedno valjal po prahu, ko je hotel dobiti čim lepši posnetek.«
Vrt je poln sadja, rož, zelenjave. Njegovo pravo bogastvo oziroma lepota se ti odkrije šele, ko odpreš vrata na ograji in vstopiš. Od presenečenja osupneš. Kar ne moreš verjeti očem. Da, velik mojster je moral biti, kdor je uredil grede, polne čudnih in čudovitih rož in drugih rastlin. Takih ne vidiš povsod in ne vsak dan. Ustavljam se med gredicami, sklonim se, da bi videl od blizu. Vprašujoče pogledam gostitelja. Precej me razume, kajti moje znanje o rastlin-
srf.1 tekromno,   da bi
Jpktus sem prinesel z P*,« pripoveduje tova-riS,otkk. »Tule pa negu-jefi'Stolijo; vzgojil sem jo ,lmela bo bel cvet. H«** redkost je oni-le P*um, ki sicer uspeva'^fiki.« Itd. Kaj bi gc : W botanični vrt je »tf* zemlje Jožeta Podgorškoma j 6 arih ima n::vts' rastlin, ki pože-no^e' od 8 do 10 let syfm drevje (hruška
Cerar —višek športne elegance in skromnosti
Vsem ki srao posredno preko televizijskih aparatov « i aH na neposredno i športni dvorani beograjskega sejma u»-vali v vtrmoznosti najboljših evropskih telovadcev, posebno " V-šcsa Cerarja, so večkrat ušli vzdihi presenečenja in na-vdušenjf Vsak pristaš športa, čeprav je doslej ""-a 1, bežno poznal orodno telovadbo in njene epote, se Jb aoaj moral navdušiti za to panogo športa. LrtMur evropsko prvenstvo, na katerem je znova blestel nas Cerar, je prav go.o%o veliko prispevalo k nadaljnji afirmaciji orodne telovadbe, kakor tudi k njeni še hitrejši razširitvi.
Ne. res nj nobenega dvoma: orodna telovadba je brez konkurence »miss športne elegance-. Mogoče bi u skoki v vodo z deske ali s stolpa mogli konkurirati v lepoti, v športni eleganci. Toda pri njih je število variant omejeno, v orodni telovadbi pa zahvaljujoč orodjem skoraj nikdar ni dveh istih elementov. Tudi smučarski ukokj imajo v sebi poseb-, no eleganco (delno bi se jih dalo primerjati — finski slog - z letom svetovnega prvaka v preskoku preko konja Ceho-slovaka Krbca). toda »Oskarja-za lepoto in eleganco pa bi vsekakor morali dodeliti eni najtežjih panog - orodni telovadbi.
V moški orodni telovadbi, ki smo jo mogli pred kratkim občudovali (ženske r,o za- iste naslove nastopile že v Parizu In po Cerarjevi poti je stopila tudi naša Biličeva, ki je portala  evropska   prvakinja), je
•oka postala izvor virtuoznosti. To kar je v normalnem življenju v pogledu statike človeškega organizma kolčni sklep, v portni telovadbi predstavlja roč .1 sklep - zapestje. Naravno ie. da je neobičajno intenzivni ireninR rok in ramenskega dela telesa preoblikoval telovadce v modele, za katerimi vzdihujejo klparii herrvskih skulptur. TI čudovito močni, elastični trikotl mosk h hrbiov. z. ozkimi kolki In vitkimi nogami «e nnm zdilo najviš'1 dosežek estetske deformaelie v smeri likovnega ideala moškega telesa.
VEČNA HVALA IN ČAST PADLIM JUNAKOM NAŠEGA BOJA ZA SVOBODO! Vsem   delovnim ljudem Dolenjske   plamteče pozdrave ob 22. juliju, DNE VU VSTAJE slovenskega ljudstva!
FARMIS
farmacevtsko kemijski kombinat Slovenije obrat
KRKA
NOVO MESTO
Cerar - pravi šampion
Skoraj 40 najboljših telovadcev Evrope je predzadn'o soboto In nedeljo v Beogradu de-monjHriralo ono, kar se v športu smatra kot najviš.i izraz popolnosti gibov. Pri tem 'e bilo za vse nas še posebno prijetno, da r>06 ie nu, evropskem, telovadnem fe<tlvnlu tako uspešno zastopal Miro Cerar. ki' 'e izpolnil vsa pričakovanja. Po sobotnem nastopu na treh orod-tih smo sicer zmlgovali z rameni In dvomil] v n1<>gov končni ispeh v dvoboiu z Rusoma Snklinom In Karrlemeliiern. Toda Cerar nas le znova ugodno orcsenetil. V najtežjih trenutkih je pokazal fantastično borbenost, zbranost ln odločnost. V zadnjem trenutku Je nadoknadil izgubljene desetinke zarad! sobotnega snodrsl a-ja na bnclljl ln znova osvoiil zveneč naslov absolutnena prvaka Evrope v or,ndnl telovadbi Seveda na to ni bilo' vse. Zlasti mednl'i v skupni oceni ie dodal še Irl zlate medalie ter po eno srebrno ln bronasto za uspešne • nrstope na ~wi.mez.nih orodjih.
Zgled vsem špoinikom!
Ctrar je bil ta dva drii cen tralna osebnost v beograjski iportni palači. Osvojil je naše simpatije ne samo kot športnik - evropski prvak, ampak te bolj kot človek. Prav goto-tovo ie osvojil tudi simpatije okoli 50 milijonov evropskih gledalcev televizije oziroma Evrovizije, ki so prav tako napelo kot nij sledili njegovim, podvigom na posameznih orodjih.
Spomnimo se ga, ko je . melanholično miren čakal zadnje dvoboje z najhujšim konkurentom Saklinom — dvoboje, ki so odločali o prvaku starega kontinenta. Čeprav se je zavedal, da mu hočejo gledalci z negodovanjem zoper nizko oceno sodnikov na konju z ročaji pomagati, se je povzpel na oder In prosil za tišino. Za od-loč'len nastop se je namreč pripravljaj njepov konkurent Boriš Sakliri. Cerar nI hotel, da bi konkurenta in priiatel'n karkoli oviralo. Hotel je /.ma-catl v častni, športni borb'. Prav zato nI nič ču Jnegn če mu 'e Saklln tikol ko je zvedel da <e le drinl, priialelis''o stisnil roko. Tudi on 'e športno preno-el poraz: prl»ni'l mu 1c   da lo 7a*lužer»o zmagal
Na Cernriu, kot športn'ku izrednih živcev in samokontrole, smo   mogli   zaslediti tudi
največjo vrlino vseh pravih amplonov '— prirodno skromnost, ki mu daje upanje, da poseže po še višjem naslovu -po naslovu absolutnega svetovnega prvaka. Eden najboljših japonskih telovadcev Ono. ki je dva dni kasneje v Mtinch-nu zmagal v dvoboju Zah. Evropa - Japonska, je beograjski reviji orodne telovadbe prisostvoval kot opazovalec. Ob zaključku je o Cerar.'u dejal naslednje: "Cerar je še v vzponu, ni še dosegel vsega; ni izkoristil vseh svojih možnosti. Občutno je popravil svoji vaji na tleh in v preskoku preko konta tri če bo dosegel še več gibčnosti ter rutine (.slednja se doseže z leti, z nastopi), bo skoraj nepremagljiv. Na Olimpijadi v Tokiu ima lepe mož-noslj za nov triumf,-
To je realna ocena znanega tekmovalca ln strokovnjaka. PonoFni smo lahko, da imamo prav v Sltivepi'i takega šan»-p'ora - športnika, ki le lahko v«em - v vseh šoortnih panogah1 - svetel vzaled. Vzgled Mira Cersrja vleče! To ie razve««)'Ivo in prrv to dHc upanje, da bo nnš šnort (zadn'e mereče ie dosegel nekni res vrhim-kih usoehnv: košarkaši v Rio de Jane'ru. rokoborci VuVdv Horv.-.t in S'inič nn sve-'ovnem prvenstvu na SvcrU-u-err) itd.) dosegel še večje uspehe fm
/"Igoršck iz črr.ca
^iza« mu je eno leto Jfi kg sadov) in še Ji- Niti sam ne ve na-„jMiko je teb redko-
jFa je okrašeno tudi ,i"*anovanje. Tu vzga-•,F*stlirie, ki so manj V   velika tempsratur-
C*i vam moram po-if«®! zbirko tarrv Zte Jo lahko na vrtu s kamni iz t« ,ljPk tlakovana tudi Tiap. Od kod sem i* ■A sel' sprašujete? Ja, j/Kttam povedati, da
jEj1 Pribori pravico di-
3K)?2>K- Ker ie Ivo Ba-
»&. sla samo
ta * ie v zelo «1*'bolje znaseiinzma-
&RS p°J* 'lanskem pr-^  ""»uskern poltinalu.
"%tG* Mest/v
^rnSi Jraopotezno pv-
^a0^,^ba na tur-
: i'Va' Med ,rimli' % ki       ^^iivo zma-
>;t\j 12 točk. Si-
5'Venu ,T* "> Splihal 4. w
ŠAHOVSKE VESTS
MLADINSKO PRVF.KSTVO SLOVENIJE Na mladinskem prvenstvu Slovenije sta nastopila tudi Robert Ceglar s Senovega in Marko Pi-cek iz Novega mesta. Z njunim rezultatom smo lahko zadovoljni, saj sta dosesla kar lepo uvrstitev. Ceglar si je s 4. mestom priboril pravico nastopa na mladinskem državnem prvenstvu, kjer bo imel znova priložnost, da dokaže svojo vrednost. Ceglar bi bi) lahko som •3.. če ne bi v predzadnjem kolu izgubil s Kutinom. Picek Je osvojil 5 točk. Premagal Je Muuerja, Kutina, Mihelca, remlzirul pa s Kovačičein, Golobom, Bratkom in Murovcem.
Vrstni trd: 1. Musil (Maribor) 11 točk, 2. Jelen (Novinar, Ljubljana) 10.5, 3. 2agur (Maribor) 10, 4 CeRlar (Novinar) U.5, 5, Brat':0 (Novinar) 8,5. 6. Murovec (Kranj) 8. 7. Kovačič (Celje) 6, 8. Klemen-či<5 (Maribor) 5.5, 9. In 10. Picek (Novo mesto) in Kutin (Novinar) 5. 11 Gram (Hrastnik) 4.5, 12. Golob (Celje) 3,5, 13. Maurer (Kranj) 2.5 In 14 Mihelc (Maribor) 1,5.
DVOBOJ PENKO : PLAVCAB
Mojstrska kandidata Bajec in Plavčak ter naS prvokalcgorn* Penko so na lanskoletnem prvenstvu Slovenije delili šesto do osmo mesto. Zato bi morali odigrati tro-boj za Šesto mesto, zmagovalec
zelo rad potujem, Jugoslavijo poznam kot svoj dom. (No, v Mariboru sem bil šele lani.) Kjerkoli sem bil, sem vzel za spomin kamen in ga stlačil v torbo. Večkrat sem čevlje pozabil na izletu, kamnov pa ne. — Kar oglejte, si jih! Nad 40 jih je. Iz različnih krajev, kjer sem pač bil. Ta je iz rojstne vasi Pisec, ta z Raba, ta s Krka, to je kos kraškega kamenja jz bližine Postojnske jame, tdstile kos je z Rumanje planine, oni zraven iz Sučurca, poleg njega kamen iz Dubrovnika. Tale kos ostrega kamna sem prinesel s tromeje med Jugoslavijo, Bolgarijo in Romunijo. In še iz Zvornika, Poreča, Gorjancev ja imam, če k temu prištejem še kos bo- • horskega granita, pa je kar lepa zbirka, ne?«
Velika radovednost me žene tudi v njegovo sobo, ne tolikanj zaradi čistosti in urejenosti, ampak predvsem zategadelj, ker pričakujem, da bom tudi v njej videl marsikaj zanimivega. In si ne bi nikoli odpustil, če mi ne bi bilo dano tega videti .. .
Presenečen sem, prijetno presenečen. Tu prebiva mojster, ki se je nekoč ukvarjal z aranžerstvom m dekorater-stvom ter blagoznanstvom. Stene v tem domu so polne najrazličnejših spominkov, od jelenovega rogovja do malih košaric in mmiaturnih s'.amnikov, lončevine in podobnih izdelkov.
»Včasa sem se ukvarjal tudi z umetnim kovaštvom, kro-parstvom, kot temu rečejo. Plod tega dela sta dve svetilki, ki ju vidite nad nama.«
In že sva pri spominih. Tu bi se pravzaprav moral pričeti nov zapis z novim naslovom, kajti življenje Jožeta Podgorška, sedanjega referenta m turizem, blagovni promet in gostinstvo pri občinski skupščin', v Brežicah, je bilo vseskozi pestro in razburljivo, pa vćdno zanirrr-vo. Pravi, da je v bivši jugoslovanski • vojski spoznal kasnejšega narodnega heroja Franca Rozmana — Staneta in da je za njegovo smrt zvedel šele, ko je parti-zanil na Kozjanskem. »Bil je dober in umirjen fant, ta Stane.« — Veliko stvari se je nfiučil, veliko videl in spoznal. Bil je tudi inštruktor za lov na polže. »Ne smejte se.« pravi, »saj smo včasih izvozili na Vagone polžev v Francijo in dobili težke devize.«

PLAVALNA ŠOLA
V Vidmu-Krškem se je v ponedeljek, 8. julija, začela plavalna šola. Pod vodstvom trenerjev Ziberta, Hartmana, Iskre, Jelovška in Šulca se bo precej otrok naučilo plavati. Ko smo bili pri bazenu, so imeli tečaj predšolski otroci. Kakih 30 neplavalcev se je poskušalo obdržati na vodi. Pogumno so čofotali v vodi, ki ima 26 do 28 stopinj in najmlajša — 5-letna Miša — je bila med najpogum-nejšimi. Tečaj traja 10 dni po Z uri na dan. Precej čudno pa je, da se osnovna šola ni zmenila za ugodno priložnost, ko je ObZTK hotela narediti tak tečaj že maja pri telovadbi, kot so to storili v Splitu.
Geslo »Naučimo se plavati!« je torej našlo svoj odmev tudi v Vidmu-Krškem.
čestitka iz Bihača
Jože Kovačič iz Vratnega pri Šentjerneju, ki služi vojaški rok v Bihaču, pozdravlja za dan vstaje starše, vse delovne ljudi iz domačih krajev, vaščane in sorodnike.
Se kratek pogovor o turizmu, o Jožetovih željah, pa sva pri kraju. Siovo krepko zalijeva z domačo slivovko. čestitam mu za njegovo srečanje z Abrahamom (te dni bo slavil 50-letnico) in razi-deva se kot stara prijatelja. Srečanje, ki ga ne bom pozabil, kakor tudi ne besed, ki jih je izrekel o hitrejšem razvoju turizma. Obiščite njegov dom, pa boste videli, da ne boste mogli biti drugačnega mišljenja kot jaz.
Ivan Zoran
Pozdrav za dan vstaje
Vojak   Viktor   Kump, ki
služi vojaški rok v Banja Luki, čestita za dan vstaje vsem Dolenjcem, posebno pa borcem, in jim želi mnogo uspehov..
Pozdrav iz Novega Sada
Zvonko Tkalec, ki je pri vojakih v Novem Sadu, lepo pozdravlja vse bralce Dolenjskega lista m svoje domače.
Pozdravi iz Karlovca
Ivan Uhan iz Lukovka, Jože S; mati iz Selc, Jože Ma-rolt iz Malih Dol a Tone Šteh iz Senpavla, ki služijo vojaški rok v Karlovcu, čestitajo za dan vstaje staršem, sestram, bratom in vsem delovnim ljudem Dolenjske.
r
/Vi A/^?fTflV M ilT^čC
»Da... Ne... Bolj je zapleteno . . . Spominja me na nekaj in ne posreči se mi sprevideti kaj... Ga še niso identificirali?«
Tudi to je bilo čudno, ampak še ne nenavadno, časopisi so začeli izhajati že zjutraj. Seveda je bil obraz poškodovan, vendar ne toliko, da bi bil nespoz-naten za koga njegovih najbližjih, na primer za ženo ali mater. Mož je nekje stanoval, četudi v hotelu. Vso noč se ni vrnil domov. Logično bi bilo, da bi v teh nekaj urah kdo prepoznal njegovo fotografijo ali naznanil, da je izginil.
Maigret pa se ni zanašal na to. Vrnil se je na policijo.
Pogledal je v čakalnico za šipami. Notri je stal njegov gost. Odpeljal ga je v svojo pisarno, mu pokazal stol. si snel klobuk in površnik in pri tem ves čas opazoval obiskovalca v kotu. Na mestu, kjei je bil, je ta Imel tik pred očmi fotografije mrtveca. Možak je bil suh, zelo bled. nekoliko po žensko eleganten: Od časa do časa so se mu stisnile nosnice in razodele človeka, ki je vdan mamilom.
»Ga ne poznaš, Fred?« je vprašal komisar.
»2e ko sem prišel, sem razumel, takoj ko sem opazil fotografije .. Pošteno so ga skazili, kaj!«
»Ga nikoli nisi videl?«
čutilo se je, da Fred vestno spolnjuje svoj ova-duški poklic. Pazljivo si ie ogledal fotografije, se celo približal oknu, da bi jih bolje videl.
»Ne, nisem!..'. Prisegel bi. da ga nikoli nisem videl... četudi me spominja na nekaj... Ni mi jasno ... Vsekakor pa spada v podzemlja.. m
»Na kaj te spominja?«
»Saj ravno to ugibam... Ne poznate njegovega poklica?« »Ne...«
»Tudi ne čet-ti. kjer je stanoval?« »Tudi ne ...«
»Možak tudi ni s podeželja, to se vidi...« »O tem sem prepričan ..«
Maigret si .ie prejšnji dan zapisal, da ima m°* precej izrazit pariški naglas, naglas preprostih ljudi v gostilni ali podzemeljski železnici. Ali — na dirkališčih!
»Vzemi eno teh fotografij. Išči. Vsepov&od jo pokaži,« je naročil Maigret.
»Zanesite se name... Upam, da vam bom v nekaj dneh lahko prinesel dobro novico... Ne o temle, Pa? pa v zvezi z nekim veleprodajalcem mamil.. .Do zdaj ga poznam šele pod imenom jrospod Jcan... Nikoli ga nisem videl... Samo to vem. da stoji za celo tolpo preprodajalcev.. Pri rrjih si redno kupujem, kar ponujajo .. To me drugo stane ... Mogoče i"18' te kaj drobiža odveč ..
Jar.vier v sosednii sobi je še zmerom iskal Pole" novko.
Imeli ste prav, nnčoinik. Vsi mi odgovarjajo, "a imalo polrnovko le ob petkih. In še to rte dostikrat*
»Preousti to TorTn"t>u... Ali je to popoldne KftJ na 7**>skem dirkališču?«
»Počakajte, da po'/ dam v časopis...«
Bilo so kolesarske dirke.
»Vzemi s seboj fotografijo. Obiskal boš prodaJJ*! ce vstopnic, nomaranč in kitajskih oreškov ... OL*-'e0 gostilne v okolici...«
»Mislite, da je bil športnik?«
Maicret tega ni vedel. Tudi on je le nekaj ncj"j sno čutil kot drugi Svojega mrtveca ni imel PrC očmi v kaki pi.sami in tudi ne kot prodajalca v trg vini. Fred ie zatrdil da ni iz oodzemlia. Nasprot" pa je bil kci doma v priljubljenih malih barih. »*"
Po •
jf »«enu Nino. In to žensko je Maigret lasnih nu
i- io ko iščinah? Ali bi se možak s tem hva-t s poiiT^r poznal kot žensko, ki je imela
/.^m' a ,idi v Nravstveni oddelek... Za-
I ui^i y eklet, ki jih imajo vpisana zadnja le-'l °bišči i^ove .vseh Nin, ki jih boš mogel
II ea tW* • • -Razumeš?«
Tra« |a Je poslal v vse kavarnice okrog (Tm ga ; 68 Vosees in Bastilje. 2.eiskavn • prieakoval sodnik Comeliau, ki je Zfc 2i»kai i5' sv°Je delovne sobe. in ni mogel ranila.. 1 Ogreta še ni bilo k njemu, da bi
iii 'K K1LpoWiona opravila. Tudi če ni prav ^Boiiciio 0 treba skriti. Po vseh francoskih so 1^»Sevala vozače rumenih citroe-'mrt utl k°g& tudi v trgovino, v kateri V 12 kater»V?eev Sllknjic. potem v neko drugo
iS°v sla/ 'e izh&jal nepremočljiv plašč. ekfn»» telefonu. vi?trž broz !!nlk- • Cisto majhna podobnost, Atč Vsak r.,» ena • • • Našel sem tako malo, J\n**l lasi .er sPoročam... Kot po navadi fa rt- *        Anali^a odkriva sledove rdečila
l'e bll0 S',50
Ji* Jenlb0' smešno in vendar se ni nihče 5 lase. neka * ,e Maigretovega mrtveca potk- ženska, ki je imela na ustnicah 1 PJa«i, da i
Ja^olasa kLto Poceni rdečilo in da je ženska tln rejšnii da« porabV1a zelo temno rdečilo...« J ma- takrnr\neka ženska poljubila neznan-^» «h ko     ,e vmll ,n si preoniek.el
• f?Pr&v ni
\e'Cf- CloSuUu.e enkrat oditi z doma, če se ie' Vre<lno ohuUr J* vrne domov za eno uro, Dlečl drugo obleko.
Ali pa so ga potem nepričakovano poklicali z doma... Ampak mar je mogoče verjeti, da bi odšel z doma, potem ko se je znočilo, ko je bil že toliko časa preganjan, ko je bil tako zmeden, da je tekal po pariških ulicah, mahal z rokami in brez konca in kraja po telefonu klical policijo?
Komisar je stopil skozi vratca, ki so vezala Sodno policijo s sodiščem.
»Pa poglejmo k staremu gospodu!« je vzdihnil Maigret, ki sodnika Comeliauja nikoli ni mogel trpeti.
TRETJE POGLAVJE
»Zelo me veseli, gospod komisar, da sem vas končno dobil po telefonu.« ,
»Verjemite gospod sodnik, da mi je v največje zadovoljstvo.«
Gospa Maigret je živahno vzdignila glavo. Zmerom ji je bilo neprijetno kadar je njen mož spregovoril s tem spokojnim in preveč dobrohotnim glasom.
»Sele zdaj so mi povedali, da ste bolni.«
»čisto malo, gospod sodnik. Ljudje zmerom pretiravajo. Hud prehlad. In se še sprašujem, ali je sploh tako hud!«
Nemara je bil Maigret tako dobre volje zaradi tega, ker Je bil doma v pižami, v domačem suknjiču, ■ s copatami na nogah, lepo pogreznjen v naslanjač.
»Čudim se, da mi niste sporočili, kdo vas nadomešča.«
»Me nadomešča kje?«
Glas sodnika Comeliauja je bil suh. mrzel, nalašč brezoseben:
»Govorim o zadevi na Trgu de la Concorde. Upam, da nanjo niste pozabili?« »Na to mislim v;s dan.«
»Ali menit-;, gospod Maigret, da bodo vaši uslužbenci, dokler vas ne bo, preiskavo nadaljevali z vso zaželeno marljivostjo?«
»uinio
Karel, Janez 'i je pobegnil
(i C.^rf.- j
— Vsaj noge bi lahko vzdignil!
I   Jadvviga Rutkovska:
Kakor v kinu
V zadnjem trenutku je skočil v naš kupe mlad par, dril žeč se za roke: sedla sta na dva sedeža, ali natančneje na i   sedež in pol, če upoštevamo obseg- njune sopotnice.
— Ali bi mi lahko posodili vaš časopis? — sem vprašala jj sopotnico, ko sem opazila, da je nehala brati in da ga je 1   položila na stran.
Toda kljub temu, da mi je to dovolila, časopisa nisem 1 vzela, ko sem opazila, kako je mladi mož božal dekle po 1 ramenu. To je bilo mnogo zanimivejše od časopisa, pa ne 1 samo zame. Gospod, ki je sedel nasproti, je odložil svoj 1 krvavi kriminalni roman, ker je ravno v tem hipu pričel g   mladi mož božati dekletove lase.
In tako so sčasoma časopisi, kriminalni romani, sendvi-1 či, žemlje, jajca, čokolada in vsa druga popotna oprema jj    ostali nedotaknjeni ' .
Morda boste pomislili, gospoda, da smo občudovali polj krajino, ki se je premikala mimo našega okna? Pokrajine, g skozi katero smo se vozili, še opazili nismo: nihče ni cele 1 tri ure niti pogledal skozi okno niti stopil na hodnik. Vsa 1   pozornost potnikov je bila usmerjena na mladi par.
Ne da bi se zmenil za radovedne poglede sopotnikov, je p   mladi mož polizal pikantni dekletov dekolte.
— Moj bog. — sem pomislila, — kako se imata rada! Očividno nista mogla dočakati trenutka, ko bosta ostala
1 sama. Zdaj sta se dotikala z lici, nato pa je mladi mož poji    ljubil njen vrat.
— Kakor dva golobčka! — mi je šepnila na uho njuna i    debela soseda.
Ne vem zakaj, ampak v tistem trenutku sem pomislila, g da je pri golobčkih vse to videti mnogo bolj privlačno. Ver-1 jetno sem to pomislila iz zavisti in takoj me je postalo 1    sram mojega hladnega kriticizma.
— Draga gospa, takšna omama ne traja dolgo, — mi je I    tedaj šepnila na uho soseda.
Takoj sem se postavila na stran mladih zaljubljencev. V tem trenutku je vlak pričel zavirati. Dekle se je rahlo g    izvilo iz objema svojega partnerja in resno spregovorilo:
— Izstopiti moram!
Mladi mož se je dvignil in z žalostnim obrazom vzel S i    police njen kovček.
—Revčka, ločiti se morata! — sem vzdihnila in se tbla-|    žila, da jo bo gotovo kmalu obiskal. To bo veselo snidenje.
Ogledala sem se po kupeju. Resnično, vsi potniki so kot I jaz z zanimanjem pričakovali, kaj se bo zgodilo, kako se 1    bosta poslovila.
— Kakor v kinu! — mi je šepnila sopotnica vsa vzne-|    mir j ena.
Zavore so zaškripale. Mlada žena je vzela svoje stvari.
— Na svidenje! je pozdravila sopotnike v kupeju z ljub-| kostjo dobro vzgojenega dekleta. — Na svidenje! — se je i obrnila k mlademu možu. — Veselilo me je, da sva se spo-I    znala...
Znameniti srbski skladatelj Stevan Mokranjac je vodil I pevsko vajo svojega zbora. Zaradi nepazljive pevke, ki se 1 je kar naprej motila, je moral petje večkrat prekiniti. Ko i    mu je bilo tega dovolj, je jezno dejal:
»Oprostite, toda vi danes stalno napačno pojete!« I       »Jaz?« je užaljeno odgovorila domišljava pevka, »jaz I    se ne motim, ker imam bolj natančno uho kot mnogi po-I    klicni dirigenti.«
Mokranjac se tedaj pokloni in pevki posmehljivo sve-1 tuje:
»če je tako, gospodična, vas prosim, da bi v bodoče peli z ušesom!«
ZADNJA. MODA
BRK Z BESED...
Katastrofa v Križah in Pečicah
Socialistično zveza organizira pomoč prebivalstva za 21 kmetovalcev, ki jim je toča uničila celoten letni pridelek
Od druge polovice junija do sredine julija nas je toča že tolikokrat naklestila, da bi mogli to enomesečno obdobje v gospodarskih koledarjih Imenovati mesec t o č a r. Vsi ti poletni meseci pa sicer prej spominjajo na april kot na lepo, mirno sončno poletje. Zato tudi kmetovalci skoraj ne verjamejo več vremenskim napovedim, da bo »tega in tega dne tako in tako, sicer pa lepo vreme z delno oblačnostjo«. Ko gredo spat, nič ne vedo, ali bo letina — ta še kar lepo kaže — vsega hudega obvarovana tudi naslednji dan, (In tako naprej...)
Podobno kot kmetovalce hribovskih vasi v severovzhodnem delu trebanjske občine je prebivalce Križ, Pečic in ostalih okoliških vasi v brežiški občini ledeno
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija U rek Iz Trnja — Marinko, Darinka Gerje-vič iz šentlenarta — Bojano, Kar-lina Dolinšek lz Sevnice — Martina, Emilija Rebemik iz Raven —, Vilija, Antonija Grdovič iz Trnja — Vida, Barbara Germovšek iz Dramelj — Marina, Anica Blatnik iz Leskovca — deklico, Jožefa Kostanj šek iz Volčjega — deklico. Pešec Marija z Vinjega vrha — dečka.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Požar, pek. pomočnik lz Slogonskega, si je pri padcu z motorja poškodoval glavo in obe roki; Jože Zakošek, posestnik iz Krike vasi, si je pri padcu poškodoval glavo; Marija Zakšek, prevžit-karica iz Lokev, si je pri padcu na dvorišču zlomila desno nogo; Alojz Zver, uslužbenec iz Šentlenarta, si je pri padcu z motorja poškodoval glavo in obe roki; Martin Krejačič, upokojenec iz Kontnega, si je pri padcu na dvorišču zlomil desno nogo; Anton Kunej, sin posestnika iz Trebč, se je vračal s koso po desni nogi.
■ Letošnji pridelek pšenice bo po mnenju strokovnjakov za 10 do 15 odstotkov večji kot lansko leto. Zato predvidevajo precejšnje težave zaradi shranjevanja, ker bodo Istočasno želi velike površine. Čeprav se Je v zadnjih letih petkrat povečalo število kombajnov, jih bo še vedno premalo, nimamo pa še dovolj skladišč za take količine pšenice.
30 tujskih sob pri zasebnikih v Kostanjevici
Turistično društvo v Kostanjevici je uspelo za čas snemanja filma »Nevesinjska puška« nuditi članom snemalne ekipe pri zasebnikih 30 tujskih sob. Vse sobe so bile ves čas snemanja zasedene. Dobršen del lastnikov ima sobe na razpolago še zdaj, nekateri pa jih bodo v času počitnic nudili svojim sorodnikom. Z oddajo sob so Kosta-njfcvičani zaslužili marsikak dinar, ki ga sicer ne bi. Taksen način oddajanja sob bo v Kostanjevici vedno pomembnejši, saj vse kaže, da se bo razvila v obiskano turistično postojanko.
PREJŠNJI MESEC SO V ,V TOVARNI PAPIRJA svečano odprli družabni klub, namenjen članom kolektiva. ,V klubu bodo imeli sekcije za ženska vprašanja, za mladino, za filmsko ter za likovno vzgojo. Za Izobraževanje bi pospeševanje družabnega življenja v tovarni celuloze ln papirja na Vidmu je novi klub vsekakor pomembna pridobitev.
SREDI PRETEKLEGA MESECA so dobili delavci tovarne papirja na Vidmu 53 dvosedežnlh mopedov T-12; motorizacija torej nezadržno prodira tudi t Spodnje Po-eavje...
neurje iznenadilo 4. julija popoldne. Toča, debela kot kurja jajca, najmanj pa kot orehi, se je vsula na 250 ha njivskih površin, na katerih zorijo pretežno žitarice, rasteta pa še krompir in koruza. 100 ha njiv je popolnoma »zmletih«, 21 kmetovalcev iz Križ in Pečic (oz. 104 prebivalci, od tega je dobra tretjina otrok) pa je ob celoten
BREŽIŠKE VESTI
pridelek. Tu so ocenili 100-od-stotno škodo. Toča je močno poškodovala tudi njive okoliških vasi (Dolenja vas, Ar-nova sela, Gor. Lenart, Brezina, Bukošek), kjer je škoda od 30 do 50 odstotkov. V teh krajih je padala toča tuđi 8. julija, ko se je na terenu ravno mudila občinska komisija za cenitev škode iz Brežic. Neurje pa je bilo tokrat krat-kotrajnejše in manj katastrofalno kot prvič.
Kraji, ki so bili v teh vremenskih nesrečah najhuje skleščeni od toče, leže predvsem na hribovskem območju, ki ima veliko značilnosti
kraškega sveta. Tu malo zraste, pridelek pa je bolj pozen. Ker so nekateri kmetovalci prišli oh vse, bd nastal resen problem preživljanja oškodovanih ljudi, ki jim je zemljo glavni vir dohodka. Z namenom, da bi ublažili posledice ledenega neurja in problem preživljanja sploh, so občinski organi v Brežicah začeli hitro ukrepati. Ta-
ko bodo prizadetim kmetovalcem (predvsem tistim, ki imajo stoodstotno škodo) preskrbeli seme (ajdo in ozimno semen je), odpisali letošnje davčne obveznosti in po možnosti nudili tudi denarno pomoč. V tej akciji je svojo vlogo našla tudi Socialistična zveza, ki bo organizirala prebivalstvo vse občine, da bo prizadetim pomagalo z deležem v pridelkih, prehrambenih predmetih in v drugačni obliki.
M0STEC: Prapor, simbol gasilcev in dejavnosti občanov
Nad 500 domačinov, predstavnikov družbenih in političnih organizacij ta gostov se je 7. julija zbralo v Mo-stecu pri Dobovi, kjer so razvili prapor gasilskega društva, ki bo prihodnje leto praznovalo 40-letnico svojega obstoja ta dela. V imenu občinskega odbora SZDL Je zborovance pozdravil Vlado Deržič iz Brežic, o dejavnosti gasilcev in pomoči občanov kakor tudi o sodelovanju Socialistične zveze pa Je spregovoril tajnik gasilskega odbora Ivan Molan. Ob tej priložnosti so tudi poudarili izredne uspehe, ki so bili doseženi z izgradnjo gasilskega doma, katerega otvoritev so
SVOJEVRSTEN REKORD
so dosegli v tovarni celuloze in papirja letos 28. maja, ko so skuhali 25-tisoči kuhalnik celuloze, odkar obstaja tovarna. Velik uspeh tega rekorda je tudi v tem, ker je bila to hkrati že 1134. kuha celuloze v letošnjem letu.
slavili preteklo leto, nabavo novih gasilskih pripomočkov ta s podobnim. Sodelovanje ta pomoč občanov pa sta najbolje predstavljena z gasilskim praporom, ki nosi 289 zlatih žebljičkov in je s tem dosežen svojevrsten rekord med prapori ostalih slovenskih gasilskih društev. Seveda niso nič manj pomembni stiki s Socialistično zvezo, ki je bila vselej ta Je še vedno organizator najrazličnejših dejavnosti, najsi gre za gasilce ali v druge namene.
Stanovanjske stavbe z balkoni so nedvomno okras slehernega mestnega naselja, zlasti pa se lepo prilegajo predelom, kjer so enonadstropne hiše. Brežiški arhitekti so izdelali nekaj posrečenih variant za take stanovanjske hiše, kot jo vidimo na sliki (posnetek je iz Brežic)
0 dopustih, vročini in...
Brežice, 11. julija ob 13. uri. Sonce silovito pripeka ta Brežice so kot kotel. Vročina je neznosna." »Pišita o dopustih, povprašaj ta ljudi...« so nama rekli. Piši, če moreš! Ljudi skoraj ni, tisti, ki so, skoraj tečejo, da bi čimprej prišli v hladno senco. Midva pa stojiva, komaj drživa svinčnik v rokah in čakava. Tedaj nama sine rešilna misel. Kaj pa če... Tako je! Brž na delo!
V gostišču »Pri pošti« se je začelo najino poročanje. Prva žrtev je bila prijazna natakarica. Kazalci na uri so kazali petnajst minut čez eno, ko je po papirju zaškripal svinčnik. »Vročina je velika, žeja pa nič manjša. Največ prodamo piva. Gostov je precej. Imamo tudi 40—50 stalnih abonentov... Za dopust še ne vem. Verjetno bom ostala doma, kot vsa druga leta doslej. Imamo košček zemlje ta dela nikoli ne zmanjka,« Je povedala. IDA GRAMC iz Brežic je torej prva pripovedovala o dopustu.
Najine oči so iskale — ta
našle pri sosednji mizi JANEZA SINKA iz Laz pri Jesenicah na Dolenjskem. Je na dopustu v Brežicah? Ne. Po poklicu je ključavničar in je delal pri montaži novega roto stroja v Krškem, zdaj pa se vrača domov. Vsako leto gre na morje, letos pa bo dopust preživel doma in se nato v Lazah zaposlil v ključavničarski delavnici.
Nobenega pravega dopustni-ka še nisva dobila. Ne preostane nama nič drugega kot oditi Kam? V kavarno, kjer sva srečala MARIJO DUSAK, učiteljico iz Sevnice z veliko potovalno torbo in majhnim kričačem Borisom. Ker sva ji ga pomagala utišati, je bila hitro pripravljena za pogovor. — »Na morje?« — »Ne, z morja! En teden sva bila z Borisom v Vodicah pri Šibeniku.« — »Kakšno je morje?« — »Toplo in slano,« se je zasmejala. Zdaj pa gresta še v Cerklje za 14 dni.
»Kaj bova delala? 2ela in pa seveda — kopala se bova.« Mali Boris, ki že skoraj sam
hodi, je silil naprej ta pogovora je bilo konec.
»Kako je z dopustom?« sva vprašala tudi EDIJA BlN-KOVSKEGA iz Brežic, ki dela pri Radio-servisu. Letos na dopustu še ni bil in na žalost tudi ne bo šel. — »Zakaj pa ne?« sva bila radovedna. Odgovoril je na kratko: »27. julija grem k vojakom v Skopje.« — »Kaj p» kopanje? Ali Krka ta Sava nista za osvežitev v teh vročih dneh?« — »Kopljem se ne dosti, raje pa lovim ribe v Savi. Pred 10 dnevi serri ujel soma, ki je tehtal 16 kg-Sicer pa najbolj prijemljejo mrene.«
Najin čas je potekel. Kli-' cali so naju še drugi oprav-ki. 'Poslovila sva se od vabeče hladne kavarne in stopil* na žgoče julijsko sonce i° skoraj sva zavidala vsem ti" stim, ki se zdaj kopljejo v slanem morju ali sladkih rekah, in tistim, ki uživaj" gorski zrak.
IVAN ZORAN J02E SPLIHAL
Krajevne poti na območju Loke
V ozkih ulicah med starimi hišami je v dopoldanskih urah še hladno, potlej pa pritisne vročina v vse nove in stare kotičke starodavnega mesta ob sotočju Save In Krke
Na loškem območju je več poti zlasti v gorska naselja. Poti v Okroglico ter na Žirovnico sta še tako dobri, da je mogoč prevoz z vprežno živino. Slabi pa sta poti v Radež in Celovnlk. Pot v Ra-dež je na več krajih strma
Tudi za čokolado je potreben sodoben proizvodni postopek
Tovarna čokolade »Imperial« v Vidmu-Krškem ima letos precej večji proizvodni plan kot lani. V prvih petih mesecih so ga kljub temu presegli ln naredili toliko, kot bi morali šele v polletju. Prodaja je začela v začetku letošnjega leta zaradi casičenosti tržišča ■ čokoladnimi izdelki pešati. Zaloge so prodali, proizvodnjo pa so preusmerili v peciva. Novo peč ca oblate, U Jih potrebujejo pri izdelovanju peelv, so že montirali ln je stekla v zadnjih dneh junija.
Vse kaže, da bo treba proizvodne postopke za izdelavo čokolade modernizirati. O tem dovolj zgovorno priča dejstvo, da potrebujejo v sodobnih inozemskih tovarnah za izdelavo 1 tone čokolade od 27 do
80 delovnih ur, pri nas pa kar 330 delovnih ur... Kolektivu sta na voljo dve možnosti: ali preusmeriti proizvodnjo v sladkorje za diabetike ali pa modernizirati proizvodne postopke za čokolado. V prvem primeru bi potrebovali ta rekonstrukcijo okoli 630 milijonov dinarjev, izdelovali pa bi (luktozo, ksilozo, tri vrste sladkorja, ki ga v Jugoslaviji še ne proizvajamo.
Rekonstrukcija za proizvodnjo čokolade bi zahtevala okoli 720 milijonov dinarjev Investicij. Proizvodnja bi se nato povečala za pet in polkrat, saj bi namesto dosedanjih 400 ton čokolade lahko naredili na leto 2200 ton. Strokovni kadri so že v tovarni, pa tudi kraj je primeren, saj stoji tovarna med tremi velikimi potresnimi središči: Ljubljano, Zagrebom in Celjem.
in tudi skalovita ter Je na nekaterih mestih potrebna popravila, da bi bila sposobna vsaj za lažji prevoz. Najslabša pa Je pot v Celovnlk, ki je speljana po senci ta je po dežju več dni neuporab-
SEVNIŠ.KI VESTNI K
na, ker Je zelo blatna. Razen tega pa je zadnji del poti blizu čelovnika zelo strm, tako da ga živina ne more izpeljati. Na omenjenem mestu bo potrebno urediti serpentine. Ljudje pravijo, da so
včasih že bile, da pa jib J* voda pokvarila. Pot bo treh* nujno usposobiti za vožnjo * vprežno živino. Sami vaščai" tega ne zmorejo, pač P« ^ pripravljeni pomagati s s to voljnim delom. Za ure** tev bo čimprej treba denarna sredstva, saj bi Uu, Je po urejeni poti lahko P"' peljali svoje pridelke in W v dolino.
Vaščanl Radeža in celovška   apelirajo   na občin5* skupščino ta na občinske« odbornika tovariša Tavčari ' naj si ogledajo sedanji P0' žaj ta čim hitreje ukrep«"' da se bo stanje izboljša'0' S. SK.
Kovinsko podjetje Sevnica
je bilo ustanovljeno L Julija 1982. V začetku je imelo le zasilne prostore v Florjanski ulici, kljub temu pa je bilo delavno, saj Jo b S članskim kolektivom ustvarilo do konca lanskega leta kar 6 milijonov dohodka. Podjetje se Je presolilo v prostore bivše sodurske delavnice, ko Je bila leta likvidirana. Tu ima mnogo boljše prostore ln ugodne perspektive za izboljšanje produktivnosti. Kovinsko podjetje opravlja vsa klopur-ska dela, izolacijo streh, strelovode ln ventilacijske naprave, SodaJ lz-
deluje izolacije in ventilacijsko ^ pravo za Kopitarno, izvršilo ^„vi tudi vsa potrebna dela P1' lni» Soli v Šentjanžu. SklenJM" pti pogodbo za vsa kleparska a"1" novi šoli v Sevnici. . tovB' Podjetje vodi strokovnjak » p riS Strlcelj, ki Je izjavil, "»..„no* z 11 delavci v načrtu 12 m'% pl-dohodkov. Skušnjo dobiti i« j«. sarnlSke prostoro nad st"™!!,'„|o ' lovnlco, veliko skrbi P» *.'!» kadri, ker Je za to str"K,"v,t\V-med mladino promnlo 7/l".Lfi>' Slani'«
POROČEVALEC KOMUNE VIDEM KKŠKO
Žetev v polnem razmahu
6. julija so na belokranjskih žitnih poljih zopet zabr-neli kombajni. Na področju Kmetijske zadruge Črnomelj žanjejo žito štirje stroji. Dva kombajna delata v okolici Črnomlja, dva pa v okolici Dragatuša. Kmetijskega tehnika tovariša Kureta sem oprašal, kaj lahko pove za bralce Dolenjskega lista o letošnji žetvi in pridelku pšenice.
— Kako poteka žetev s kombajni?
— Letos ima naša zadruga "a voljo 4 kombajne za že-'ev pšenice privatnikom. Kmetovalce smo obvestili kie in kdaj bomo želi. Tako so bil vsi točno seznanjeni, katerega dne in približno ob ^teri uri bo prišla na vrsto Počela tega ali onega. Nobenih razburjanj ni bilo, kdo bo Prvi na vrsti, kot je bilo to
prejšnja leta, ko je prišlo skoraj do pretepov.
— Katere sorte pšenice so letos najbolje uspevale?
— Na področju naše zadruge je dala nedvomno najboljše pridelke vrsta san pastore. Katera je bila najs.abša? To je bila francoska sorta Etoile de Choisy. Ta je imela namreč največ gluhih ali prestreljenih klasov. Tako pravimo klasom, ki jim manjka zrnje. Računam, da je pri tej sorti manjkalo nad 25 odstotkov zrnja.
— Kakšen bo letošnji pridelek pšenice?
— Kot vse kaže pridelek pšenice v povprečju ne bo večji od 20 do 25 stotov na hektar. Malo, kajne? V sp.oš-nem bo pri nas letos precej slabši pridelek kot prejšnja leta, saj ponekod ni večji od 10 do 15 stotov na hektar.
— Zakaj pšenica letos nI bolje uspe.a?
— Brez dvoma je glavni vzrok letošnja močna zimska pozeba. Pretežno so pšenice zelo redke in močno zapleve-ljene. Prav Letos je prišlo do izraza pravilno gnojenje in škropljenje proti plevelom. Pšenica, ki je bila dovolj pognojena z umetnimi gnoiili in škropljena, je boljše uspela. V takih primeriLi bo pridelek tudi nad 40 stotov na hektar, morda ce.o 50.
— Katere sorte prevladujejo na tem področju?
— Na naših poljih je mešanica raznih sort. Tudi to je vzrok za majhne pridelke. Dobra semenska pšenica ni nikoli predraga! Samo svinčnik in gospodarski račun nam prav letos pokažeta, kako se izplača pravilno gnojenje in škropljenje proti plevelom.
Jože Škof
Strokovni sindikat družbenih dejavnosti
1. Julija Je bil v Črnomlju občni zbor sindikata družbenih dejavnosti, ki so se ga udeležili člani izvršnih odborov podružnic. V glavnem so razpravljali o vlogi tega strokovnega sindikata; skrb za Izboljšanje služb te dejavnosti in pravilno nagrajevanje ter strokovno izpopolnjevanje sta

osnovni nalogi. Pc-udarili so, da je že dovolj besedičenja o statutih gospodarskih organizacij in je treba pričeti z resnejšim delom na tem področju.
Izvolili so 7-članski upravni odbor, ki naj bi v kratkem izdelal delovni program. Za predsednika Je bil izvoljen tov. Janez Kramarič, za tajnika pa France Magister.
J. S.
V vsako hišo: DOLENJSKI LIST!
Zakaj ni rib na trgu
Tako vprašujejo občani v Črnomlju iz dneva v dan. »Včasih je bilo vsaj nekaj rib, sedaj pa nič. Vi, ki ste na občini, uredite tudi to! Dobličica, Lahinja in Kolpa so tako bogate rib, potrošnik jih pa niti ne vidi!« To je le nekaj izjav občanov, ki si včasih za spremembo za-žele rib. Torej mrežo v vodo in problem bo rešen! Napolniti je treba akvarije, ki so že urejeni, m potrošniki si bodo po lastnem okusu izbirali ribe. Precej ljudi, ki imajo dieto, si zaželi te vrste
mesa. V zadnjih letih je bilo v belokranjske vode spuščenih nad 200.000 rib. Te vode so bogate s krapi, kleni, šlajmi in platšcami. Belokranjske vode morajo postati vode za gospodarsko ribarjenje. Prav bi bilo, da bi pristojni svet občinske skupščine razpravljal o tem in zadolžil ribiške družine za gospodarski odlov rib v smislu družbenega plana občine, čemu bi bili potrošniki in gostilne brez rib na jedilnem listu?
J. S.
Spominu padlih junakov
po končani vojni je ostalo "elilco grobov, za katere se ni vedelo, kdo počiva v njih, *a marsikoga pa tega tudi ne bo"W nikoli vedeli. Tudi na območju organizacije Zveze Trška gora sta ostala ^'tdfca gr0b0va: eden na
na    90r' Pri cerkvi< dru9i 0 v 90zdu za Zdinjo vasjo. Mnizacija ZB Trška gora
je sklenila prenesti posmrtne ostanke neznanih padlih bor. cev v skupni grob na pokopališče v Zdinji vasi. Na letošnji dan borca so člani ZB tega terena opravili kratko žalno svečanost in se tako oddolžili neznanim partizanom.
Na sliki: Ob prekopu padlih junakov naše revolucije.
I V nedeljo nikar ne zamudite »Semiške ohceti«
SEMIČ — BELA KRAJINA VABI!
Veliki beli lepaki vabijo po Ljubljani, Novem
■ mestu in drugih dolenjskih krajih na USTNI ČASO-
| PIS in na SEMIŠKO OHCET; oboje bo v Semiču,
m največjem vinogradu sončne Bele krajine, to soboto
B in nedeljo!
Zakaj gre pravzaprav? Turistični delavci 'in S odborniki množičnih organizacij v MetliSd in Seli miču bi radi oživeli stike Ljubljančanov, Novome-S ščanov in drugih delovnih ljudi s prebivalci gosto-g IjHbne Metlike in Semiča. V soboto zvečer ob 20. p uri bodo priredili novinarji Ljubljanskega dnevni-1 ka v kino dvorani prosvetnega društva JOŽE MI-| HELČIČ v Semiču USTNI ČASOPIS, na katerem 1 bodo spregovorili o vseh vprašanjih, ki zanimajo m Semičane.
V nedeljo zjutraj pa naj bi oživela predvojna I tradicija posebnega vlaka iz Ljubljane v Belo krali juro. Ob 6. uri zjutraj bo tak vlak odpeljal iz Ljub-1 ljane in bo prispel v Metliko ob 9. uri. Gostom bo jj. na voljo ogled Belokranjskega muzeja, seznanili se 1 bodo lahko z drugimi zanimivostmi tega starodav-1 nega mesta ob Kolpi, ki bo mnoge izmed njih zvali bila tudi v svoje tople valove. Ob pol dveh popol-i dne bo posebni vlak odpeljal iz Metlike v Semič. I Tu se bo pod 600 let staro lipo v Gorenjcih začela I ob treh popoldan SEMIŠKA OHCET. Predstavila jo 1 bo folklorna skupina PD »Jože Mihelčič«, sodelovali 1 bodo pa tudi plesalci iz Adlešič in metliški tambu-§§ raši. Po prireditvi bo zabavno popoldne, na katerem I bo vsak lahko poskusil tudi na ražnju pečene jj jančke. Za dobro voljo bo poskrbel kvintet Horvat 1 iz Birčhe vasi, da pa ne bo manjkalo odlične se-I miške kapljice, ni menda treba posebej pripovedo-jj vati. če bi bilo slučajno slabo vreme, bo semiška I ohcet v kino dvorani. Iz Semiča se bo vračal poseb-m ni vlak v Ljubljano ob 21. uri.
V Ljubljani prodaja vozovnice za ta vlak Turi-jf stični transportni biro JŽ, Titova 32. Novomeščani 1 lahko pridejo v Semič z opoldanskim vlakom, vrne- j§ I jo pa se z rednim večernim vlakom.
Semičani bodo imeli v nedeljo še posebno slavje: %
1    njihova sekcija Avtometo društva Črnomelj bo pri- jj
g    redila propagandno vožnjo na progi Semič—Tajčbirt §j
jj —Črnomelj—Gradac—Semič. Le če bi deževalo, te 1 1    prireditve ne bo.
Illllllli!lllili!ii!illlllllll!!lll!l!lll!lllll!llll!l!in^
TREBNJE: skrb za ostarele kmete
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Z1jstileltu teden 60 darovali kri na novomeški transfu-Crv i osli'Jl: Jožica Hrovat, Franc Selevšek, Vinko in Fani"^7' udovU,> Alojzija Krageij, Vlado StepiSnik sto- p-. .navs> <"'1:ml kolektiva Uprave ZTP Novo mc-°m'ervi.r."j0 Bo'1eina, Filip Pire, Janez Plut ln Bojan Ida t,, i« ć]anl kolektiva SVP Novo mesto: Jože Sali, čar in, k' Franc Kastellc, Jo4e jakše, Vinko Klnhu-m«sto- iranc Ga'-voda, člani kolektiva Vodovod Novo Rudolf VilC Barto'J '"■ podjetja Kleparstvo Novo mesto; strije nK , nrk ln Ja""; Brudar, člana kolektiva Indu-za vzari v N°vom msetu: Alojz Miklle iz sekcije *ian koii?'3,"-10 Pr"S Novo mesto, ter Jože Pureber, Kolektiva Vodovod Novo mesto.
Kadarkoli razpravljamo o podružbljanju zemljišč, vselej vedno znova naletimo na socialne probleme ostarelih kmetov, ki ostajajo sami na svojih malih, nedonosnih posestvih. Ti ljudje, ki jih ni malo, upravičeno čakajo na pomoč skupnosti, da bi lahko mirno preživeli večer svojega življenja.
Na nedavnem posvetovanju o perspektivah razvoja kmetijstva v občini Trebnje, ki so se ga udeležili tudi republiški in zvezni poslanci, je bil sprejet sklep, da mora bodoči 7-letni gospodarski načrt zajeti tudi podrobno sliko o kmetijskem prebivalstvu z vsemi važnimi podatki. To naj bo podlaga za nadaljnje načrtno podružblja-nje zemljišč. Anketo o tem vprašanju bo speljala kmetijska zadruga s svojim strokovnim kadrom. Zbrala bo
podatke o starosti ljudi, o velikosti zemljišč in njihovih katastrskih dohodkih, o premoženjskih razmerah otrok in o drugih dohodkih, ki vplivajo na socialno stanje kmetov. Ugotoviti bo treba, koliko naj bi prispevala občina v poseben sklad, iz katerega bodo upravičencem iz plačevali primerne preživnine. Po predračunih kmetijske zadruge, ki naj bi do leta 1970 vložila za nakup 2300 hektarov zemljišč 292 milijonov dinarjev, bi odpadlo kakih 80 milijonov za nakup zemlje od socialno ogroženih kmetovalcev. Ta denar naj bi šel v poseben sklad, iz katerega bodo potem vsak mesec izplačevali preživnine. Po prvih ocenah bi v občini zato potrebovali na leto približno 50 milijonov dinarjev. Celotne razlike občina sama ne bi zmogla, če želimo enakome-
ren razvoj v vseh delih naše republike, bi bilo verjetno treba ustanoviti tudi medobčinske sklade, ki bi krili potrebe na manj razvitih področjih, kjer je narodni dolio-
TREBANJSKE NOVICE
uok že tako manjši, socialno prizadetih ostarelih kmetovalcev pa je prav tu več kot drugod.
Treba pa bo omogočiti tudi boljše pogoje mladim ljudem, ki ostajajo na kmetijah. Dobro vemo, da bi mnoga zemljišča tudi v manj u-godnih pogojih dajala še zmerom več za narodno gospodarstvo kot dajejo gozdovi, posebno še, če bi njihovo proizvodnjo pravilno usme-
rili. Dobro vemo,' da dajeta na primer plemenska živinoreja in semenski krompir lepe dohodke, zaradi svojih posebnosti pa zahtevata višje lege. Povečanje zemljišč do zemljiškega maksimuma v hribovitih predelih, morebitna arondacija zemljišč takih kmetovalcev in usmeritev v proizvodno specializacijo z manj kulturami, vse to bi pocenilo strojne usluge zadruge, kmetje pa bi dobili več zanimanja za višje in trdnejše oblike sodelovanja! svojo zadrugo.
an-
Pozdrav Iz Jastrebarskega
Zvonko Kuhelj iz Kočevja, Vili Salmič iz Krškega in Danijel Petje iz Šentjanža, ki služijo vojaški rok v Jastre-barskem, pozdravljajo dolenjske fante in dekleta, Id se jih pogosto spominjajo ln jim pošiljajo tople pozdrave.
GRADAC, njegove skrbi in težave
Na predlog odbornikov občinske skupščine v Metliki so se v posameznih kraj!« metliške občine začeli sestanki z volivci. Prvi taK skupni razgovor voščanov in predstavnikov političnih ter družbenih organizacij, zastopnikov podjetij ter društev je bil pred kratkim v Gradcu. Udeležil se ga je tudi predsednik občinske skupštine Franc Vrvisčar, predsednik ObO SZDL Ivan 2ele, ^inik ln načelnik gospodarstva v občinski skupščini, Predstavci gospodarskih organizacij ln nekateri odborniki občinske skupščine.
Gradac Ima nekaj perečih, ^eresenih vprašanj, ki ljudi 2e dolgo bolijo. Veliko se je o tem te pisalo in govorilo, v<mdar a.0 danes Gradac še "ima vode za pitje ln za kuno. Zdaj se Je treba stvari resno lotiti, saj nI mogoče Puščati tega vedno vnemnrl Prihodnjo leto bodo prav tu Praznovali 20. obletnico usta-
novitve Rdečega križa Slovenije. Prav bi bilo, da bi ta znameniti dogodek počastili s tem-, da bi .dobil Gradac pitno vodo. Republiški odbor RK in okrajni odbor RK soglašata s tako pobudo, ki jo je dala zadnja občinska konferenca Rdečega križa v Metliki. Potrebni so dobri načrti, prizadeven gradbeni odbor in močna pomoč vašča-nov s prispevki ln z delom, pa bi šlo! Od 3 možnosti za napeljavo vode naj bi sprejeli tisto, ki govori o priključku vodovodnih cevi za Gradac na črnomaljski vodovod, če bo ta upravičena prošnja in zahteva Gradčanov našla razumevanje pri pristojnih organih v okraju in republiki, bi lahko do julija 1964 že tekla v Gradac pitna voda.
Drugo vprašanje, ki so ga vnščanl tokrat načeli, Je ureditev prosvetnega doma. Stavbo je treba preurediti,
prcpleskatl in jI pomagati do
odra. Lani so uredili in popravili elektriko, še prej streho, letos pa je treba dela dokončati in imenovati upravitelja doma, da bo skrbel za vzdrževanje. Zdaj nimajo ljudje v Gradcu ne kina in ne kulturnih prireditev, čeprav obstaja prosvetno društvo, ki je znano po aktivnosti. Podjetja in organizacije so za to že prispevale precej denarja, svoj delež pa naj bi dali tudi prebivalci, da bo konec večnih skrbi o domu. Do krajevnega praznika nameravajo dokončati pleskarska dela, potem pa se bodo lotili še odra.
Letos namerava Splošno trgovsko podjetje Metlika preurediti lokal in izboljšati notranjo opremo v Gradcu. Dela bodo veljala približno
METLIŠKI TEDNIK
3,5 milijona dinarjev, gotova pa bodo do 26. novembra, občinskega praznika Metlike. Prebivalci bi radi tudi stalno oskrbo s kruhom; to pa bo mogoče šele, ko bo v Metliki začela obratovati nova parna pekarna. Ljudje so pograjali delo v trgovskem lokalu KZ Metlika, kjer ima »Janez« večkrat zaprto kot odprto med delovnim časom, izven delovnega časa pa spet odprto! Tudi ljudje naj bi u-poštevali obratovalni čas in hodili v trgovino takrat, ko je po urniku odprta!
Težave imajo tudi z mesom. Dobivajo ga dvakrat na teden, vendar tako pozno, da j- včasih vsled vročine prav neužitno. Mesarija, ki dobavlja v Gradac meso, naj bi poskrbela, da bo blago pravi čas v mesnici in da gospodinje ne bodo zamujale časa z nepotrebnim čakanjem.
Ko bo dograjena gorjan-ska cesta, bo zboljšana tudi povezava Metlike s Črnomljem; tudi Gradac bo zaradi tega moral razmisliti o turizmu. Gradaški grad bo treba nekolikanj   popraviti in
urediti vsaj nekaj sob za tujce. Grad je zgodovinska zanimivost, njegov park pa je nekoliko zapuščen. Posebno znamenita je grobnica — mavzolej, pred uničenjem pa bo treba zavarovati tudi grajske rove in klet. Iz republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti je zagotovljenih 200.000 dinarjev, ta znesek pa naj bi prispevali tudi občinska skupščina in vaščani z materialom in delom. Vaščani bi radi asfaltirali tudi pot iz vasi do železniške postaje, dolgo kakih 300 m. če bo denar, bodo to lahko uresničili.
Na posvetovanju so se pomenili tudi o morebitni združitvi podjetij MARMOR in PEČARIJA Gradac, saj sta obe v gradbeni stroki. Razširili naj bi svojo dejavnost še na teracerstvo, saj take stroke ni daleč naokoli. Skupna uprava bi pocenila stroške, primerno vodstvo, dobra komerciala in tekoče računovodstvo pa bi lahko omogočili dobro poslovanje. Seveda morajo o tem razpravljati delavci obeh kolektivov sami
in skupno s svojima upravama najti najboljšo rešitev. Kraj potrebuje tudi kovačijo in še kakšno drugo delavnico. Kazalo bi tudi urediti žago za rezanje lesa, kritizirali pa so, da so novi prostori pri Pečariji predolgo čakali na streho.
Za zaključek sestanka so se pomenili še o proslavi za krajevni praznik Gradca, ki bo 26. julija. Po krajšem' kulturnem sporedu bodo na proslavi razdelili odlikovanja borcem NOB.
Odprtih vprašanj torej ne manjka; da bodo prej ali slej rešena, bo potrebno prizadevno delo vseh vaščanov in pomoč občinske skupščine v Metliki. Prav zdaj, ko se že pripravljamo na 20. obletnico II. zasedanja SNOS in na ustanovitev Rdečega križa Slovenije, pa bi bilo zares primerno, da dobi Gradao trajen spomenik na leta naše revolucije. Ljudje bodo najbolj zadovoljni, če bi bil tak spomenik vodovod, dokaz resnične skrbi za blagostanje tega kraja.
IVO LIKAVEC

Veselo vzdušje v Žužem berku
Po poteh udeležencev II. zasedanja AVNOJ
V počastitev II. zasedanja AVNOJ, na katerem so bili položeni temelji nove Jugoslavije, prirejajo taborniki vse Jugoslavije letošnjo največjo taborniško akcijo -Po poteh udeležencev II. zasedanja AVNOJ«*.
Na tej zvezni taborniški prireditvi sodelujejo tudi taborniki novomeškega odreda. Akcija sestoji iz rednih letnih taborenj taborniških enot iz vse domovine. Tabori so v okolici Jajca, Mrkonjič Grada in Sipova.
Novomeški taborniki so postavili svoje platneno naselje v okolici Sipova, ki je 18 km oddaljeno od Jajca. Taborjenje je od IS. do 30. julija. Osrednja prireditev akcije bo 27. julija v Jajcu, kjer se bodo zbrali vsi taborniki. Na to centralno proslavo bodo prišli iz svojih taborov v partizanskih kolonah, podobnih tistim, ko so prihajali v njih pred 2* leti udeleženci II. zasedanja AVNOJ. Na proslavi, ki je hkrati posvečena dnevu vstaje naroda Bosne in Hercegovine in Hrvaške, bodo taborniki razen kulturnozabavnega programa priredili spominsko II. zasedanje AVNOJ.
Namen akcije je, da se čim več tabornikov na najprimernejši način seznani z dogodki, ki so potekali na II. zasedanju AVNOJ. Prav tako pa ima .akcija namen pričarati udeležencem vso veličino in pomen dogodka za sedanje in nadaljnje življenje nove Jugoslavije in njenih narodov.
. Taborniki iz vseh krajev Jugoslavije se bodo med seboj spet spoznali ln izmenjali izkušnje taborniških veščin. Prav tako bodo spoznali prirodne lepote teh krajev in se srečali z ljudmi, ki so imeli pred 20 leti v gosteh odposlance vseh naših narodov. Akcija bo hkrati spodbudna za nadaljnje delo v taborniški organizaciji in za še večje vključevanje mladine v to priljubljeno organizacijo.
Udeležbo novomeških tabornikov na tej akciji je podprla občinska skupščin« Novo mesto, za kar se jI taborniki najlepše zahvaljujejo!
Srečanje z Abrahamom
Nedavno je slavil 50-letni-co življenja kulturno-prosvet-ni in družbeni delavec ter vodja izobraževalnega centra v »Farmisovem« obra. tu »Krka« v Novem mestu tovariš BOGOMIL LILIJA. Rodil se je na Dolenjskem, življenjska pot pa ga je vodila iia Primorsko, kjer je delal na mnogih področjih in bil med drugim soustanovitelj muzeja in študijske knjižnice t) Novi Gorici m Postojni, rasen tega pa vnet sodelavec
pri Svobodah in PD. Ko se je vrnil v Novo mesto, je bil dalj časa referent za prosveto in šolstvo pri ObLO, zgodaj pa se je vključil tudi v dejavnost Ljudske tehnike, kjer je bil član raznih odborov in komisij. Prijatelji ga predvsem poznajo kot navdušenega fotoamaterja in organizatorja številnih razstav v novomeški občini. Ob njegovem jubileju mu želimo, da bi dočakal še mnogo zdravih in u-spešnih let. — mtr —
Novomešjka kronik
• Sprehajališče za kopališčem na Loki se že dolgo ne more več tako imenovati. Brezobzirni kolesar.'i In mope-diBtl ulvjajo po njem ob vsakem času, da si skrajšajo pot lz Bršllna v mesto. Starejši ljudje in matere z otroki, ki pridejo na sprehod, se upravičeno bojijo, da se ne bi kdo zaletel v njih. Ali je pot zopet odprta za promet, ki je bil po njej že prepovedan? Dobro bi bilo, da bi miličniki obiskovali tudi ta predel Novega mesta ln kršitelje prepovedi primerno kaznovali.
• Pot z Grma v Smlhel je V zelS slabem stanju in ponoči brez prave razsvetljave. Ker ,'e po poti precej prometa, bi morali poskrbeti za boljšo ureditev, saj Je v deževnem vremenu na nekaterih predelih skoraj neprehodna.
• Na cesti proti Bršllnu stoji na pločniku že dalj časa precej velika skala, za katero se
Kaj je bilo z vodo?
V nedelja dopoldne je v Novem mmlu nenadoma prenehala teči voda. Gospodinje so pravkar pripravljale kosilo, ko so »aprli vodo brez predhodnega obvestila, Zato ni čudno, da je bilo prrcej negodovanja. Po približno treh urah so vodo zopet odprli, vendar le bila precej časa umazano rjave barve. ,
Pozanimali smo ar na podjetju Vodovod, kjer so nam povedali, da je zaradi tresljajev na mostu prišlo do premikanja cevi in je odpadla svinčena obloga. Zato to bili prisiljeni vodo zapreti, da so lahko napako popravili.
V torek m cesto pred mostom copet prekopavali, ker a vodo še vedno nekaj ni v redu, vendar napake takrat še niso našli. Skušali ja bod« najti je ta teden in boda ■april vade le x» toliko čas«, da •odo cev} zopet popravili.
Letošnja proslava Krajevnega praznika v Žužemberku je bila prav svečana. Razen domačega praznika smo počastili tudi 20-letnico ustanovitve prve motorizirane enote narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji. Srečanje domačinov z borci in gosti — predstavniki združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije, folklorno skupino iz Mojstrane in kvintetom iz Tržiča bo ostalo nepozabno.
Proslava, na kateri se je v soboto, 13. julija, po 15. uri v Žužemberku zbralo več sto ljudi, je obudila spomine na slavne dni narodnoosvobodilnega boja; počastili smo spomin padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja, pregledali smo gospodarske in druge uspehe Žužemberka ter Suhe krajine, hkrati pa
smo manifestirali naše tovarištvo in enotnost za nadaljnji boj- in naš bodoči gospodarski, kulturni in vsestranski ostali napredek. Se posebej nam bosta ostala v trajnem spominu srečanje in skupno proslavljanje s predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije, najlepše vtise pa je zapustil tudi kulturni spored gostov iz Mojstrane in Tržiča.
Proslavo je začel predsednik domače krajevne organizacije Zveze borcev Franc Gorinšek. O pomenu krajevnega praznika je govoril odbornik občinske skupščine Jože Gosenca, ki je med drugim omenil delež Žužemberka v NOV ter gospodarski in politični napredek Suhe krajine v socialistični graditvi. O vlogi šoferjev v NOV
Odlikovani borci in aktivisti
7. julija je bila v šmarjeti večja proslava. Najprej so na pokopališču ob navzočnosti domačinov in zastopnikov vseh organizacij počastili spomin vseh padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja; več žalostink je zapel pevski zbor, bilo pa je tudi nekaj recitacij. Govornikom se je pridružil tudi tovariš Jože Martinčič, naš rojak iz Fran-4*je» ki je tudd letos spet obiskal prelepe šmarješke Toplice. Med drugim je omenil, da so jugoslovanski narodi upravičeno ponosni na svoje velike pridobitve. Po govorih so položili na grobove vence, tak venec pa so odnesli zastopniki organizacij tudi na grobnico v Slape pri Klevevžu. Popoldne je bila slavnostna akademija, na kateri je govoril predsednik Franc Prusič o pomenu dne-va borca in dneva vstaje. Tudi na to proslavo so povabili tovariša Martinčiča, ki je med  drugim  omenil velike
uspehe naše rasti, za kar se moramo zahvaliti predvsem naši enotnosti in dobremu vodstvu. Predsednik krajevnega odbora ZB NOV je nato razdelil 41 tovarišem in tova-rišicam z našega področja odlikovanja za njihove zasluge v narodnoosvobodilni vojni. Predstavniki organizacij so toplo čestitali odlikovan-cem, ki so bili primanja zelo veseli.
P.
Žužemberk: več kot Ioni
Kljub letošnjemu pomanjkanju umetnih gnojil so v Zužemberškd zadrugi presegla lansko prodajo umetnih gnojil. Interes za nakup umetnih gnojil je bil letos izreden, ker je zaradi pomanjkanja stelje zmanjkalo tudi hlevskega gnoja. Razen tega so se kmetovalci prepričali o koristnosti umetnih gnojil.
M. S.
in o programu Združenja šoferjev in avtomehanikov Slovenije je nato govoril predsednik okrajnega združenja šoferjev Ljubljana, med njegovim govorom pa so člani organizacije odnesli vence na grobnico in spomenik padlih junakom, borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja na Cviblju. Sledil je program žužemberških mladincev in pionirjev, folklorna skupina iz Mojstrane pa je nastopila s pestrimi točkami in zelo poživela ves spored. Nastopil je tudi priznani tržiški kvintet; goste smo navdušeno pozdravili in bili zares veseli krepkega deleža, ki so ga prispevali proslavi s kakovostnim sporedom.
Slavje se je ob veselem sreuanju starih znancev in dragih gostov ob obujanju spominov in s petjem in v sproščenem tovariškem veselju zavleklo pozno v noč.
M. S.
Spominu Ivana Robka
<S. julija so v Skocjanu pokopali aktivista in borca NOV, tovariša Ivana Robka, rezervnega kapetana, ki je nenadoma umrl zaradi kapi. Pokojni Ivan je živel pri svojem bratu heroju Vinku, umrl pa je star šele 53 let. Na zadnji poti so ga spremili sorodniki, sol^orci in aktivisti OF, predstavniki krajevnih organizacij ZB iz Straže, Skocjana, šmarjete in Novega mesta, kakor tudi predstavniki množičnih organizacij in številni domačini. Za-lostinke je igrala novomeška godba na pihala, govorniki pa so poudarili zasluge pokojnega aktivista OF in NOB. Ivana Robka so pokopali poleg pokojne matere, ki je bila prav tako'zaslužna slovenska žena.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
Iz Soteske in Polja
— Krajevni organizaciji Soteska — Polje priredita 21. julija proslavo v počastitev dneva vstaje. Proslava bo združena s partizanskim rriitingom, na katerem bodo sodelovali bivši borci tega kraja in osnovna šola.
— Gradnje novega J-ele-zobetonskega mostu čez Krko v Soteski se je pričela. V prvi fazi gradnje sodeluje podjetje Elektro-sond iz Zagreba. Pričakovati je, da bo ta zelo potrebni objekt končan še letos.
— Na zadnji seji KO je bilo sklenjeno, da se na Dol. Polju zgradi za potrebe vasi perišče. Popravili bodo tudi vsa pota. Tudi prosvetni dom v Soteski je
treba popraviti, za kar pije treba dobiti denar.
— Trgovsko podjetje »Merkator« ima za adaptacijo nove trgovine v Soteski zagotovljena finančna sredstva. Za trgovino bi preuredili spodnje prostore stanovanjske stavbe N<> volesa. Ti prostori so.bili 15 let neizkoriščeni. Nova prostorna trgovina bi zelo koristila okoliškemu prebivalstvu in delavstvu.
— Na žagi v Soteski bi še bolj uspešno izpolnjeva; li delovne naloge, če ne bj imeli tolikšnih okvar pri strojih, ki so že deloma vsi izrabljeni. Za to poslovno enoto bi moralo matično podjetje bolj skrbeti, saj je žaga dala že na tisoče kubikov lesa naši družbi
V. A.
ZA DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA POŠILJAMO ČESTITKE VSEM VODITELJEM, BORCEM IN AKTIVISTOM NAŠEGA BOJA ZA SVOBODO IN POZDRAVLJAMO
VSE DELOVNE LJUDI NAŠE DOMOVINE!
OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO
ipWlM
Odred z mulo in kotlom ...
Krajevna organizacija SZDL Soteska-Polje vabi
1 prebivalstvo bližnje in daljnje okolice na proslavo
p v počastitev dneva vstaje, ki bo v nedeljo popoldne
jj ob 15. uri. Slavja se bo udeležil tudi partizanski
E odred z orožjem, mulo in kotlom, kar ho posebej
1 za mladino in otroke zelo privlačno. Prav tako bo
J nudil kulturni spred lepo zabavo vsem, ki bodo
S v 'nedeljo popoldne prišli na proslavo rineva vstaje
I KO SZDL Soteska-Polje!
nihče ne zanima, da bi jo odstranil. Skala bi bila lahko usodna pri morebitni prometni nesreči. Zaradi stalnega vsl-panja zemlje na pločnik bi bilo dobro, če bi pločnik primerno zavarovali.
i .ot v Ragov log pod Gro-sovo vilo je precej zaraščena ln tudi klopi na tem predelu sprehajališča so v slabem sla-n.'u. Ker hodi precej Novome-ščanov tud, s te strani v gozd, bi ga morali prav tako urejevati kot pri dohodu z mestne strani.
• Vodnjak na Glavnem trgu
je še vedno zanemarjen in je okoli njega vse mokro. Skrajni čas je že, da bi ga nekoliko uredili. Sam vodnjak je bdi zgrajen za okras Glavnega trga, kar pa v trenutnem stanju
.'sekakor nI. Najlaže bi se ga dalo tako popraviti, da bi voda
ekla vanj ln ne okoli njega t
• Gibanj« prebivalstva: rodili sta Anica Kobe lz Novega mesta, Cesta komandanta Staneta 9 - Tatjano, in Frančiška Sega iz Novega mesta, Kandlj-ska 2 - Igorja. - Porok nI bilo. - Umrl Je Viktor Kozina, upokojenec iz. Novega mesta. Prešernov trg 5, 82 let.
Komu je to podobno
V pozni nočni url je šla ii nekega gostišča v mestu skupina moških. Precej okajeni so se ustavili pred nizko pritlično pIJo ln pod okni spustili odveč zaužito tekočina ...
Knake prizore nudijo vsako nedeljska jutro tudi posebne vrste sledovi v čitalniški ulici. Človek se nehote. vpraša čemu to, ko imajo gostišča vendar tudi stranišča. In komu je to sploh podobno?
Seveda ne velja to le za nedeljsko jutro ln naštele kraje, temveč lahko opazimo podobne make »visoke kulture« pijancev marsikje v mestu ...
V »delavnici" bodočih vojakov
Dolenjski vlak je že počasi sopihal po velikem ovinku proti Ljubljani, ko sem se se v podobnem stilu vzpenjal po hribu nad postajo Veliki Gaber. Starka, ki je počivala ob poti, je z roko pokazala na sosednji hrib: »Tamle gor so tisti mladi vojaki.« Na visokem jamboru sem zagledal plapolajočo zastavo in nad grmovjem vrsto belih šotorov, osvetljenih od sonca. Tabor pripadnikov predvojaške vzgoje, v katerem se urijo mladinci iz občin Trebnje in Novo mesto, je bil le nekaj deset metrov stran.
Puška je osnovno orožje...
Ob prihodu v tabor se mi je zdelo, da sem prišel v popolnoma zapuščeno naselje. Pogledal sem v šotore. Vsi so bili lepo urejeni, le v enem ali dveh so bile na postelji brisače mladincev, ki jih je pri pospravljanju prehitel dnevni red.
Z jase pod taborom so prihajali glasovi. Dva voda sta praktično spoznavala tistih nekaj stavkov, katere dobro poznajo vsi pripadniki predvojaške vzgoje in vojaki in ki
se začerfjajo s »puška je osnovno orožje, Ei...« in tako naprej. Nekaj mladincev je ležalo s puškami za izkopa, nimi grudami zemlje in merilo v tarčo, drugi pa so se zamaknjeno ukvarjali z gle-dačami, s tablami za pravilno merjenje in z univerzalnimi mušicami, pripomočki za učenje pravilnega streljanja s puško.
Komandant tabora, rezervni kapetan I. klase Ivan Av-bar je ležal z mladinci v travi in jih nadzoroval z ortosko-pom, posebno pripravo za oceno merjenja. Kmalu sva bila sredi živahnega razgovora.
V taboru je nad 200 mladih delavcev, vajencev in kmetov iz občine Novo mesto, starih 17 in 18 let. Tu bodo preživeli 14 dni in se seznanili z osnovami predvojaške vzgoje. Razdeljeni so v dve četi, v prvi in drugi letnik, poseben vod pa sestavljajo bodoči vojaški šoferji, ki bodo na taboru nekaj dni manj kot drugi.
Samoupravo ni le beseda!
Cele sa razdeljene na vode, ki jim poveljujejo komandirji ali po-vrljnl t i vodnv, rezervni podoficir ji
I! \. Vsak komandir sproti ocenjuje svoje mladince.
Naša družlirna ureditev ima svoj odmev tudi na taboru prrdvojaškc vzeojc. Štirje mladinci iz vsake čete s komandantom tabora sestavljajo upravni odbor tubora, ki razpravlja o vseli važnejših proble. m I h in o ureditvi življenja. Trav tako imajo tudi četne svete, v katerih sta po dva članu vsakega voda, in vodne svete, v katerih sodelujejo vsi mladinci. Samouprava ni le liesrdieenje. temveč izredno važna resničnost, Naj nino^i mladinci prvič sodelujejo v samoupravnih organih in tako spoznavajo temelje skupnega reševanja določenih problemov.
Dnevni red je precej obširen, saj potrka nd pol petih zjutraj do devetih zvečer. Od šestih do enih
popolunc so učne ure, po kosilu P* je dvruriU počitek. 1'opolilm- -rezervirano za dodatne učne u"*! šport in predavanja, po veči-rJ pa imajo mladinci dve uri P1"" stepa časa.
Pogovori med odmorom
Vsaka učna ura traja 50 min"'; sledi pa Ji desetminutni odmor »' »čik pavza«, kot se reče °»'in. j po  vojaško. Takrut.  se mladi1* zberejo v senci droves ln se P°^g varjajo o življenju v taboru, spominih na dogodke v >'c'vJ,"i. in si pripovedujejo smešnice- "% več pikrih je moral pospravit' dan Cigan Vinko Brajdič, ki -Jj ob vsakem odmoru zaneslo P' meji tabora. Za grmovjem J« namreč njegova mlada »boljša Pjj, lovica«, ki ji Je v Prečni p«"" dolgčas  po  možu,  bodočem j, jaku. Prišla Je za nJim in P°ing» IJivo čakala. Vse prigovarjanj6 tj nt moglo zadržati med sovrsin in tako je opoldne komandant u
fie enkrat dobro pnmerl, smer ni dobra!
Ribiški naraščaj pri Strugi
Čeprav sta brata Marjan in Jaka Favčnik ostra konkurenta športnem polju, vendarle nikoli ne pride do družinskih prepirčkov zaradi ribištva...
Na jasi ob Krki blizu Struge je zlaslo pred dnevi platneno naselje, v katerem domuje nad 60 mladih športnih ribičev iz cele Slovenije. Navadno tiha jasa se je spremenila v živahen taborni prostor, na katerem po ves dan Švigajo ribiške vrvice v daljavo in proti ciljem. Bodoči športni ribiči in trenerji skušajo pod vodstvom starejših vzgojiteljev pridobiti čim več znanja, da bi na zaključnem tekmovanju pokazali svoj napredek.
Tekmujejo v šesteroboju, v metih obtežilnika in umetne muhe v dalavo, v cilj arnberg in v skishu, posebni disciplini, pri kateri je treba zadeti pet tarč Iz različnih razdtalj. Vsako dopoldne imajo treninge, popoldne pa se kopljejo, igrajo in lovijo ribe. Mislili bi si, da je njihovo glavno delo lov, vendar Je na tem taboru malo drugače. Ker se izpopolnjujejo v
Brežiški rokomet in še kaj
Lani je v Brežicah ustanovil ObLO s podporo družbenih in političnih organizacij sklad za teles-oo kulturo in šport z namenom, đa bi se razvili vsi športi v ob-Sini. ObŽTK je začela na koncu teta še intenzivnejše delati, ko je dobila profesionalnega tajnika.. Občinska zveza ima pod okriljem »sa društva Partizan, SSD, šahov, aka društva, nogometaše, tabornike in planince. Od tedaj pa do danes Je čutiti močaD porast v razvoju športa in še posebej rokometa. Največje zanimanje je za rokomet, saj je v občini okrog 700 aktivnih rokometašev. Letos je dosegla velik uspeh ženska ekipa, " se je plasirala v slovensko ligo. Vsi ljubitelji rokometa pa so močno razočarani po dogodkih v .Mariboru, saj so vsi smatrali, da bo RZS ostreje nastopila proti., krivcem in omogočila brežiškemu moštvu še nadaljnji obstoj v Ugi. Na Pritožbo ObZTK je RZS poslala v Maribor posebno komisijo, da bi zaslišala posamezne igralce in vodstvo Branika. Ce bi zveza zasli-
šala vse ljudi, ki so bili priče dogodkom, bi lahko prišla do pravilnega zaključka, tega pa nI storila. Zato športna javnost ostro obsoja polovičen ukrep RZS. šport naj ostane šport, ne pa trgovina za točke! Občinske forume čudi tudi to, da je zveza objavila odgovor na pritožbo v časopisju, ni pa odgovorila Ob ETK kljub temu, da je od sklepa minilo že več kot 14 dni.
Zaradi uspehov rokometašev je ObZTK ob podpori političnih organizacij začela graditi primerno asfaltno igrišče. Ta invesUcija vse-kakor ne bo zaman. Z novim ob jektom bodo zainteresirali mladino še za košarko ln kotalkanje.
■ Košarka se v Brežicah ne more razviti; sedaj, ko bo na voljo asfaltno igrišče, pa bodo tudi za košarko verjetno nastopili boljši časi.
■ Nogomet je šport z dolgoletno tradicijo. Klub pa nima pravega vodstva, ki bi delalo z mladimi. Razen tega gre večina mladine ra-
je v rokomet. Nogometaši Igrajo v celjski podzvezi.
■ Kegljači imajo dva kluba: Razlag in Zadružnik. Dobro bi bilo pritegniti še mladino, saj je zanimanje za ta šport le med starejšimi. /
■ Šahisti so delavni ln Igrajo veliko dvobojev z bližnjimi klubi.
■ Šolska športna društva imajo razvite vse športe, podpira pa jih O ZTK z dotacijami. :
■ Delavske športne Igre so letos že tretje po vrsti. Tekmujejo v odbojki, namiznem tenisu, šahu, streljanju in kegljanju.
Bcalinarjf ne mirujejo
, V nedeljo, 14. T., je bilo v Ko-r*vJu prvenstvo Delenjske za dvo-•)*• Tekmovanja se je udeležilo •seh osem ekip, ki so se uvrstile „a tekmovanje na občinskem prvenstvu. Najtežjo pot so imeli za vp>J balinarji novomeške občine, Jz *> nastopali na turnirju, ki se tki* "deležilo šestnajst novome-wS,dvojic, od katerih pa so se sarnn na prvenstvo Dolenjske -~ p naslednje: dvojici Pionirja pn»oarM«, vovko in Plantan, Ra-lo'«,đv°Jici ONZ — Cvar, SkrlJ 2el»«ittm- Zupančič ter dvojica BrvmT^Ja - Legi**. Stalcar. Na Jlcl i 0 sta se plasirali še dvoran i KoSevja — Pušnar, Henig-tekn, ta zilevski, Krže ter znana Iterti ■** KrSke8» Ge'0 ln fiu"
Pof^ovanje se je dobro pričelo, ni ?a ie začel padati dež, ki Je ¥?ehal niti za trenutek. Sledil **v ti Posvet vseh tekmoval-teali t. 80 56 odločili, da bodo skra« di v dežja, vendar na "jsani način oziroma na direkt-
ni izpad po izguhljeni igri. Pohvaliti Je treba vse nastopajoče, ki niso odnehali kljub dežju, pa tudi marljivi organizatorji iz Kočevja so poskrbeli, da so sproti odstranjevali vodo z igrišča.
V prvi igri sta zelo dobra tekmovalca Krškega Gelb ln Sušterič izločila domačo dvojico ZilevskJ-Krže s 13:7. Sledila je igra med Pionirjevo ekipo Barbič, Vovko ln ONZ — Sturm, Zupančič, v kateri sta Pionirjevca zmagala s 13:1.
Druga dvojica ONZ — Cvar, Skerlj Je nato gladko premagala najboljšo domačo ekipo Pušnar, Henigman s 13:2. Tudi druga ekipa Pionirja — Plantan, Rapuž se je uvrstila v nadaljnje tekmovanje z zmago 13:4 nad ekipo Železničarja — Legiša, Stalcar.
Zmagovite štiri ekipe so se nato sporazumele, da bo nadaljevanje tekmovanja med tednom v Novem mestu, zato da bi se vsaj finalne igre odigrale pod normalnimi pogoji. (en)
Pozdrav vsem borcem ih aktivistom laše revolucije!
MAJ ŽIVI SPOMIN MA DAN VSTAJE!
Kolektiv
PEKARNE
IN SLAŠČIČARNE
v Novem mesta
Ob prazniku DNEVA VSTAJE slovenskega ljudstva uprava
KMETIJSKO GOZDARSKEGA PREDELOVALNEGA KOMBINATA
v Novem mestu
s svojimi ekonomskimi
enotami
čestita prebivalstvu Dolenjske ter želi veliko uspehov pri graditvi socializma!
kaj h?*1*1- da naj Ji nesejo ne-zapu,,!??16' Potem pa mora takoj « rw °>">llco tabora in se vrnl-ftoia   07 ter tam počakati na
Jože Grivec in Jože Zupan-.sta'doma iz Mirne peči. »Hi P^orom sta izkoristila rna™ 0st in zaprosila ko-^oanta, da bi ju predlagal
slu*o  0rne enote' k0 bosta
^ 91 jima. je povedal, da so in r? Potrebni posebni testi roisiii    obljubil, da bo raz-111 0 njuni prošnji.
Po'laflaVa doma m sva brez terja0?' Rada bl Postala šo-^ožnrT«imava 28 t0 naivefi <kla in V arma<ii,« sta poverita Priznala, da prvič Pod kofod Platneno streho, bto hrifro Je b"o še kar do-v dežju.
Slta^^eSčana   Mišo Sell-stara?.Jože Plankar sta kot »ja v^Dornika že vajena spa-naravi.
^ dovoli okus«» ln tu"
sPiofr' j^.J? 'mamo, da vsega
!?aJo'tlekT,01^0 P°iest1' ker »nace »ai*atMl s seboj sVdo-
vadiu ri ee in se M niso na-n«ga asfa enolončnice. Jedil-
^""•takt** 200 >J"dl vendar
riih-Ct'W J0 kut Pri voiR-w6b'Jo or?'-V k'^H-Tfahko ir,0kt°. Pivnnžaffo' »rnonadb;
»Oddelek za želodce« ie v redu
Od posebnega oddelka tabora, ki ga vodita kuhar Franc Bojane in ekonom Prano Počrvina, Je precej odvisno razpoloženje v taboru. 2e prvo srečanje z okusno enolončnico Je pohvala tabornemu kuharju. Franc Je bil kuhar že pri vojakih in tudi doma rad prime za kuhalnico. S kotli za dvesto lačnih želodcev ima zelo veliko dela. Kuhinja je čista ln v redu.
»Malo dolgčas bl mi bilo, če ne bl imel toliko dela. Rad sem med mladimi, saj se tako kar pomladim,« je omenil ekonom tabora tovariš Počrvina. Pripomnil Je, da mu marsikdaj priskočijo na po-
lio dovolj? Fantje pridejo lačni z vaj ... ..
moč kmetje lz sosednje vasi, pa tudi vse drugo v redu dobiva. Posebno se trudi pek z Mirne, ki vsak dan pripelje kruh ln ostale potrebščine v tabor. V družbeni pekarni v Trebnjem so namreč postavili predrago ceno za dovoz kruha in so dejali, da se jim to ne splača. Nekoliko čuden primer, saj Je Mirna precej bolj oddaljena kot Trebnje . ..
Medtem se je nabrala že dolga vrsta mladincev, ki so čakali na kosilo. Pogovora Je bilo konec, dolga vrsta se Je počasi krajšala.
Počitek, pisanje in delo
Prvi mladinci so že odhajali na počitek v šotore, ki so jim dvignili stranice, da bi bilo bolj hladno. Nekateri so sedeli v senci in pisali pisma. Staršem, prijateljem, morda dekletom. Tabor se je pogrezal v molk, le pri kantini so se pogovarjali tisti, ki so še želeli kaj popiti ali pokaditi nekaj dimov pred popoldanskim spanjem.
Cez dve uri bodo morali zopet na delo ali pa bodo po slušali predavanje o naši družbeno politični ureditvi, o zgodovini NOBT ali o aktualnih dogodkih doma in po svetu. Sledila bo odbojka, mali nogomet ali pa igra »med dvema ognjema«.
Ob vhodih tabor so se spra hajall stražarji, ki so sem ln tja pogledali po okolici ali po taboru, če je vse v redu. Pri kuhinji pa je dežurni vod lupil krompir in pomival po sodo za Večerni obrok.
Janes Korošec
športnih ribiških disciplinah, imajo lov le za zabavo. Seveda se tudi v tej disciplini razvija neuradno tekmovanje, ker si lahko za nagrado vsak sam speče ribe, ki Jih ulovi.
V petek in soboto je bilo še posebno živahno. Na sporedu so imeli končna tekmovanja, ki naj bi pokazala, kdo je na taboru pridobil največ znanja.
Trener ljubljanskega ribiškega naraščaja Lado Tinta je za trenutek prekinil tekmovanje pri metu v daljavo ln povedal, da sodeluje na tekmah 42 mladincev in mladink.
»Prijetno je opazovati velik napredek mladih članov, ki dosegajo zelo lepe rezultate. Največ napredka so pokazali mladinci iz Murske Sobote, ki so bili pravi začetniki. Mnenja sem, da je prav ta tabor dokazal pravilno smer naše vzgoje. Struga je zelo primeren kraj za taborjenje, lov in učenje, vendar moramo paziti na mlajše, ker je Krka precej nevarna za kopalce, ki ne znajo najbolje plavati,« je še povedal.
Resna obraza komandanta tabora Karla Tekauca in funkcionarja ribiške zveze Slovenije Janeza Marinka sta me za trenutek zadržala, vendar le za trenutek. Ze prve besede so ju odtegnile od resnosti pri ocenjevanju metov v cilj tarče arnberg in bili smo sredi živahnega razgovora:
»To je prvi mladinski tabor ln prepričan sem, da bomo s sredstvi, ki smo jih vanj vložili, dosegli lepe uspehe. Res je veliko dela s takim taborom m tudi veliko skrbi, vendar že prvi uspehi kažejo, da naš trud ni bil zaman. Veseli smo, da so nam razne organizacije priskočile na pomoč, veliko pa so nam pomagali tudi tovariši iz Ribiške zveze v Novem mestu. Vse nam gre dobro: organizacija, hrana, ambulanta, ki jo vodi podpolkovnik dr. Derganc in Življenje na taboru, ki je zelo pestro,« Je še dejal tovariš komandant, na katerega so že čakali nestrpni tekmovalci, da ol nadaljevali z ocenjevanjem.
Tovariš Janez Marinko me je povabil na sprehod po taboru in pogovarjala sva se' naprej. Povedal je, da je s taborom zelo zadovoljen in tudi mladi so navdušeni. Včasih je seveda malo negodovanja nad strogo disciplino in nadzorstvom, vendar brez tega ne gre. Potem mi je ves navdušen povedal, da sta na taboru tudi dva člana mladinske reprezentance Slovenije in članica državne ženske reprezentance. Odtrgali smo jih od tekmovanja in pričeli z razgovorom.
Marjan in Jaka Pavčhik sta brata in oba navdušena tekmovalca v ribiških disciplinah. Tekmovalasta že na državnem prvenstvu lani v Novem Sadu in letos v Banjaluki. Marjan je nekoliko boljši in je drugi najboljši Slovenec, na državnem prvenstvu pa je dosegel deveto mesto. Najboljše rezultate imata v . metu v tarčo arnberg, kjer je Marjan dosegel od 100 možnih točk že 96, Jaka pa 88. Marjan Je že izenačil na treningu
Trebanjski šport na trdnih nogah?
Pred leti Je bil šport v Trebnjem zelo razgiban (moška odbojkarska vrsta je tekmovala celo v republiški ligi), ko pa je bila marljivim športnikom odvzeta telovadnica, so Izgubili voljo in tako rekoč čez noč prenehali z rednimi vadbami. Ponovno je šport zaživel šele pred kratkim. Uspešno se uveljavljata zlasti odbojka in košarka. Vadbeno nadzorstvo sta prevzela Tone Glogovšek in inž. Marjan Legan. Vestno delo na začetku Je lepo zagotovilo za nadaljnji razvoj športa.
Vestne priprave trebanjskih odbojkarjev
V počastitev 20-letnice Kočevskega zbora bodo trebanjski mladinci kočevski mladini napovedali športno tekmovanje v odbojki. Tekmovali bodo moški in ženske. Za tekmovanje, ki bo pred praznikom v Kočevju, se v Trebnjem vestno pripravljajo.
Jamarji na strokovnem izpopolnjevanju
Zbora slovenskih Jamarjev, ki ga bo priredilo Društvo za razlskavanje jam Slovenije od 5. do 10. avgusta v Postojni, se bodo udeležili tudi trije predstavniki jamarskega društva iz Novega mesta. 'V času zbora bodo imeli Udeleženci več ekskurzij, razen tega pa se bodo na posebnih tečajih, ki bodo v tem času, tudi strokovno Izpopolnjevali. Marijivi predstavniki novomeških jamarjev se bodo morali tega zbora žal udeležiti s pomanjkljivo opremo, ker zanjo nimajo sredstev.
absolutni rezultat, vendar tega na tekmovanjih še nikoli ni ponovil.
Posebno pozornost zasluži simpatična mladinka Iča Lužar, ki je članica državne ženske reprezentance. Na letošnjem državnem prvenstvu je bila druga ln za nagrado jo čaka sodelovanje na letošnjem evropskem ribiškem prvenstvu, ki bo septembra v Švici.
»Z ribištvom sem se prvič srečala pred tremi leti na Savi v Ljubljani,« ml je povedala, ko sem jo vprašal o njenem »ribiškem življenju«.
»Z bratoma smo skrivaj lovili ribe in zasačil nas je sedanji trener in svetovalec Lado Tinta. Pregovoril nas je in vpisali smo se v ribiško društvo ter začeli z vajami. Skoraj redno vadimo vsaj trikrat na teden, saj je resno delo pogoj za dobre uspehe. Najraje imam metanje v daljavo ln met v tarčo; skish, ki je najtežja disciplina, mi ni toliko pri srcu. Tudi brata Marjan in Tine sta dobra tekmovalca in kandidata za državno reprezentanco. Rada bi videla, da bi odšel v Švico vsaj eden od njiju, ker me drugače doma ne bodo pustili na tako dolgo pot,« je Se skromno pripomnila na koncu.
Morali smo prekiniti naš razgovor, ker so jih pravkar klicali na kosilo. To je bilo zopet hrupa! Popoldne so nekateri nadaljevali s tekmovanjem, drugi pa so odšli proti brzicam Krke na lov. Mlajši so lovili manjše ribe, zelenike, rdečeočke in druge, starejši pa so metali vabo za večje, za katere .pa je treba več potrpljenja pri lovu.
Prav ti mladi člani ribiške organizacije bodo morda že čez leto ali dve posegali po najboljših mestih na ribiških tekmovanjih v Sloveniji, v državi in morda celo v tujini. Janez Korošec
Državna reprezentantka Iča še vedno hvaležno sprejema navodila trenerja Lada Tiiite ta komandanta tabora Karla Tekavca (na sliki)
Plodna sezona kegljačev
Od januarja do julija traja sezona kegljanja, ki je bila letos izpolnjena z raznovrstnimi tekmovanji. V maju so tekmovali starejši člani nad 50 let na 100 lučajev; Udeležencev je bilo 10. Prvo mesto je osvojil Franc Barbič, član Luknje, z odličnim rezultatom 400 kegljev, drugi je bil Jože Knap, član Pionirja, s 352 ln tretji Alojz Pavlin, član Luknje, s 330 keglji.
Članice so tekmovale na 2x100 lučajev: Rezultati: 1. Vida Osolnik (Pionir) s 697 keglje, 2. Valči 2e-leznikar (681) in 3. Slavka Jerman (676).
V tekmovanju za jugo-cup se je prijavilo kar. 10 ekip; zmagalo je moštvo Pionirja, ki je na republiškem tekmovanju zasedlo odlično četrto mesto.
V borbenih igrah ekip za leto 1963 se je prijavilo 8 ekip, iz neznanih vzrokov pa se Črnomelj in Metlika tekmovanja nista Udeležila. Prvo mesto je zasedlo moštvo. Pionirja, drugo Železničar. Obe moštvi bosta tekmovali septembra na republiškem prvenstvu v Celju.
Železničar je osvojil prehodni pokal v počastitev dneva mladosti z odličnim rezultatom — 433 keglji.
Za počastitev dneva mladosti sta se srečali tudi ekipi aktivnih in rezervnih oficirjev ln podoficirjev; zmagali so »rezervisti« ln s to zmago vodijo 4:2.
Najzanimivejše tekmovanje se odvija v občinski ligi. Tekmuje 10 ekip, ki so razdeljene v dve skupini. V A skupini po spomladanskem delu vodi Pionir pred večnim rivalom Železničarjem, v dru-
gi skupini pa Venček (Šentjernej) pred Partizanom iz Novega mesta. Tekmovanje se bo nadaljevalo v jesenskem delu. Izidi:
1. Pionir + 417, 2. Železničar + 312, 3. Pionir II. —195, 4. Vseh devet —209, 5. Luknja —325.
B skupina: 1. Venček + 124, 2. Partizan + 59, 3. Novoteks + 175, 4. Kremen —166, 5. Pionir III. —302.
Na vzoma ln športna tekmovanja pa mečejo slabo luč neurejena kegljišča. Pri gostišču Vrhovnik za drago uslugo ne nudijo prav ničesar. Kegljišče je skrajno neurejeno, da ne omenjamo vzdrževanja in čiščenja stez. V Dol. Toplicah je direktor hotela kratko malo zaprl kegljišče, ekipa Dol. Toplic pa je morala prenehati z nadaljnjim športnim tekmovanjem. Prav bi bilo, da bi občinska zveza za telesno vzgojo Novo mesto storila potrebne ukrepe. jm
športne igre papirničarjev
Na novem stadionu v Radečah so bUe 11., 12, in 13. julija 12. športne Igre kolektivov papirne industrije Slovenije.
Sodelovali so kolektivi VI-dem-Krško, Vevče, Količevo, Industrijski biro in Radeče. Pomerili so se v lahki, atletiki, nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju, šahu in plavanju.
Letošnji zmagovalec Je postala ekipa iz Vldma-Krškega. Sledijo ji Vevče, Količevo, Radeče in Industrijski biro.
NESREČE
Z motorja v smrt
^•28 (6941
15. julija se Je prevrnil na cesti in. reda v Čatežu ob Savi motorist Gligorije Stoja-nović, ki je imel s seboj tudi sopotnika Sretaria Radosavlje-dča. Motorist 6e je z veliko hitrostjo peajai od gostilne »Grič« proti Čatežu, zaradi tega in zaradi vinjenosti pa Je izgubil ravnotežje in padel. Stojanbvič je obležal na cesti, Raddsavl/evića pa Je vrglo po nasipu, kjer je obležal nezavesten. Ponesrečencema so kmalu nudili pomoč v brežiški bolnišnici, vendar je sopotnik zaraui prehudih poškodb kmalu umrL
Padec na sredi ceste
14 Julija se je po cesti I. reda skozi Bršlin prj Novem •nestu v poznih urah peljal motorist Anton Uhernlk. Ko Je vozU po eredini ceste mimo Osolnikove gostilne, Je iz nepojasnjenega vzroka zavrl, izgubil ravnotežje ih padel. Pri padcu Je dobil pretres možganov in so ga tako) prepeljali v novomeško bolnišnico.
Kolesar je izsiljeval ~ prednost
11 julija ob 14.30 uri. je kolesar Janez Potočar trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Vlktcfr Pfaff. Kolesar se <e pripeljal'' po cesti TV. reda e Trške gore in je na priključku te ceste na avtomobilsko ce-
sto izsilljeval prednost. Laže poškodovanega kolesarja so prepeljali v novomeško bolnišnico.
Vozel nesreč pri Šmarju-Sap
1J. julija ob 18.35 je na avtomobilski cesti blizu Smarja-Sa.p stal neki tovornjak, ki ga je voznik popravljal. Prometna miličnika sta vozilo zavarovala, dokler m bilo popravljeno. Tedaj se Je iz Novega mesta z osebnim avtomobilom pripeljal Franc Trinkaus, katerega je miličnik ustavil tile za tovornjakom. Iz Ljubljane se je v tem času pripeljal tovornjak  z voznikom Jožetom
avllčem in počasi sreča val stoječi vozili. V tem hipu je iz Novega mesta z veliko hitrostjo pridrvel z osebnim avtomo-bUom itaMjanski državjjan Fulvlo Doz ln na ta način prišel v škarje teh vozil. Italijanko vozilo Je najprej trčilo v z»1 .je levo kolo tovornjaka, od tu ""a Je odbilo v osebni avtomobil, nakar se Je z "vzvratno vožnjo zapeljalo' 11 metrov po nasipu na travnik. Na vseh vo-
Jh je blizu 1,5 milijona dinarjev škode. Laže se Je poškodovala, še sopotnica v avtomobilu italijanskega voznika v-arjeta Vrhunc
Okrog 19. ure pa je lz Nove-ra mesta pripeljal še motorist Jože Pavlic Spregledal je osebni avtomobil L,-l7i-25 in se s polno hitrostjo zaletel vanj. N; motorju le sedela tudi pot-nlca ^EavlfL.felnžJp, ,kl.,je..dobita pri padcu' pretres moSgnnoy>t Laže 6e Je poškodoval tudi motorist Pavlic.
DOLENJSKI LIST
U

V TEM TEDNU VAS ZANIMA
TOVARNA PERILA
»LABOD«
NOVO-MESTO
razpisuje delovni mesti:
ELEKTROMEHANIKA
za obrat NOvo mesto
STROJNEGA TEHNIKA
za obrat Kostanjevica
POGOJ: Srednja tehnična šola ali višja strokovna izobrazba s prakso. Nastop službe možen takoj.
Ponudbe poslati na upravo podjetja do 25. julija 1963.

OLEANDRE, nageljne in horten-zije prodam. V Ragov log 4, Novo mesto.
MOPED »Colibri« nujno prodam za 80.000 din. Naslov v upravi lista (586-63).
RABLJENO spalnico in jedilnico ugodno proda Zupančič, Smi-hel 49. Novo mesto.
DVOSEDEZNI moped NSU in moško kolo proda Kastelic, Vrh pri Pahi 5, Otočec ob Krki.
ZARADI   SELITVE   ugodno pro-
OBVESTILO ŽIVINOREJCEM
Obveščamo vse živinorejce, da v ponedeljek, 22. julija 1963, NE BO SEJMA zaradi praznika dneva vstaje.
VETERINARSKA POSTAJA
NOVO MESTO
OBJAVE - RUZFISI
Razpis štipendij novomeške občinske skupščine
RAZPIS DOPISNE ŠOLE V LJUBLJANI
Dopisna šola, Ljubljana, Parmova 39 (telefon 36-043, 32-141) razpisuje vpis v naslednje šolske oddelke:
1. I. — III. letnik tehniške šole strojne, elektrike, lesnoindustrijske ali kemijske smeri
2. I. — IV. letnik ekonomske šole
3. dvoletna administrativna šola
4. strojepisni tečaj
5. jezikovni tečaj za nemški in italijanski jezik
(v štirih stopnjah) Prospekt, prijavo in pojasnila dobite na šoli (prospekt 100 din). Prav tako se obračajte za pojasnila glede vpisa na občinske odbore ZB NOV in sindikalne podružnice. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1963.
Svet za prosveto pri občinski skupščini v Novem mestu razpisuje naslednje štipendije:
4 štipendije za študij matematike in fizike na višji pedagoški šoli,
štipendijo za študij matematike in fizike na univerzi,
štipendijo za študij angleškega jezika na višji pedagoški šoli,
štipendijo za študij ruskega jezika na višji pedagoški šoli,
3 štipendije za študij tehnične vzgoje na višji pedagoški soli.
K prošnjam naj kandidati pri-
ložijo: zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo fakultetne uprave o opravljenih izpitih in srednji oceni; kratek življenjepis in priporočilo mladinske oziroma študentovske organizacije.
Prednost pri podelitvi štipendije imajo tisti kandidati, ki so opravili že več izpitov na omenjenih šolah.
Prošnje je treba vložiti na naslov:  Občinska skupščina v Novem mestu, referat za šolstvo. Razpis velja do 31. julija 1963. Svet za prosveto pri občinski skupščini v Novem mestu
Razpis delovnih mest v KZ Žužemberk
dam: sobne omare za obleke, kuhinjsko mizo s štirimi stoli in moško kolo. Novo mesto. Šolska 6.
KLHINJSKO ter sobno pohištvo, emajliran štedilnik in radioaparat proda Flek, Semič 49. — Ogled ob nedeljah.
RABLJENO spalnico ugodno prodam. — Naslov v upravi lista. (3211-63)
FIAT 500 v dobrem stanju proda Hadl, Novo mesto, Zagrebška 10.
ZARADI PRESELITVE ugodno prodam takoj vseljivo, skoraj novo hišo s šupo in lepim vrtom. Izidom Dražumerič, Dragatuš 27 pri Črnomlju.
UPOKOJENKA, ki želi stanovanje, dobi sobo za pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v upravi Dolenjskega lista (3208-63). GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmem. — Inž. Cegnar, Ljubljana, Prijateljeva 17.
GOSPODINJSKO POMOČNICO k 4-članski. družini sprejmem. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi lista (3205-63).
GOSPODINJSKO POMOČNICO k 2-članski družini takoj sprejmem. Pozneje možnost zaposlitve v tovarni. — Naslov v upravi lista. (3206-63)
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA,
hitrega, sposobnega za vsa dela, sprejmem takoj. Plača dobra. Samsko stanovanje preskrbljeno. Levovnik, Slovenj Gradec. PODJETJE »KI.A«, Partizanska 5, Novo mesto, sprejme 2 kvalificirana ali priučena strugarja in 3 priučene ključavničarje ali nekvalificirane delavce z urejeno vojaško obveznostjo. — Nastop službe možen takoj.
Za DAN VSTAJE, 22. JULIJ,
čestita kolektiv podjetja
VODOVOD
NOVO MESTO
Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij kmetijske zadruge Žužemberk
razpisuje delovna mesta:
1. trgovskega pomočnika za odkupno prodajno postajo Žužemberk,
2. lesnega skladiščnika v Straži. Pogoji: Pod točko l.i trgovski
pomočnik, sposoben za odkup kmetijskih pridelkov, gozdnih sadežev in zdravilnih rastlin ter za prodajo reprodukcijskega materiala za kmetijstvo in gradbenega materiala, kmetijskih strojev in orodja. Imeti mora odslužen kadrovski rok in biti sposoben za vodstvo ccikup-no-prodajne postaje.
Pod točko 2.: interesent mora poznati standarde vseh gozdnih sortimentov in mora biti vešč vodenja 'skladišča in skladiščne materialne kartoteke. Osebni dohodki za obe razpisani delovni mesti so zagotovljeni po pravilniku zadruge.
Nastop službe pod točko 1. .je možen takoj, pod točko 2. pa 1. oktobra 1963. Za delovno mesto pod točko 1. je zagotovljeno samsko stanovanje.
Ponudbe pošljite na komisijo za sklepanje in1 odpovedovanje delovnih razmerij kmetijske zadruge Žužemberk do 10. avgusta 1963.
Bazpis velja do zasedbe delovnih mest.
Kmetijska zadruga Žužemberk
Razpis delovnega mesta
Po 55. členu Pravilnika o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave razpisuje komisija za kadrovske zadeve občinske skupščine Trebnje delovno mesto,
REFERENTA ZA SOCIALNO SKRBSTVO. VARSTVO DRUŽINE IN SKRBNIŠTVO
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nam je v 83. letu starosti umrl naš ljubljeni oče, stari oče, brat, tast, stric in svak
VIKTOR KOZINA
upokojenec
Dragega pokojnika smo pokopali v soboto, 13. julija
na novomeškem pokopališču. Žalujoči: sin Bogdan z družino in hči Majda z družino, sestra Pavla, brat Ante in ostalo sorodstvo.
Novo mesto, Buenos Aires, Zagreb, Ljubljana, VVaukegan, Šentjernej.
OBVESTILO
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v novi lokal v Citalniško ulico, nasproti Delavske menze.
Priporoča se frizerski salon »Adam«, Novo mesto.
POPRAVEK
V članek »Doslej daroval že 3750 cem krvi«,' se je pretekli teden na tej strani vrinila tiskarska napaka: tovariš Aleksandar Dragic iz Beograda je dal prvikrat kri v Beogradu pozimi 1956 in ne leta 1946, kot je bilo po pomoti tiskano!
UREDNIŠTVO
Kostanjevica: 20, julija ameriški  barvni  film  »Prijatelj Joecc,
21. julija francoski barvni film »Karmen iz Granade«, 24. julija francoski barvni film »Ona, on in šef«.
Metlika: 20. in 21. julija jugoslovanski film »Balada o trobenti in oblaku«, 24. julija ameriški film »Nemirna leta«.
Novo mesto — Krka: od 19. do
22. julija ameriški barvni film »Oko za oko«, od 23. do 25. julija jugoslovanski film »Moški danes, jutri in . . .«.
Semič: 21. julija ameriški barvni film »Zbogom orožje«.
Sevnica: 20. in 21. julija ameriški barvni »Sedmo Sinbadovo potovanje«.
Smarjcta": 21. julija švedski film »Nasmeh poletne noči«.
Straža: 20. in 21. julija ameriški barvni film »Jaguar, gospodar džungle«.
Trebnje: 20. in 21. julija ameriški barvni film »Ovčar«.
Žužemberk: 21. julija ameriški barvni film »Kavboj«.
Pogoji: višja šola za socialne delavce in 3-letna praksa.
Prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja je poslati komisiji za kadrovske zadeve ObS Trebnje, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
Obvestilo dijaškega doma v Novem mestu
Dijaški dom strokovnih šol v Novem mestu sprejema prošnje (vprašalna pola za sprejem gojenca obrazec DZS 1,74 s kolkom za 50 din) za sprejem v dom, in sicer: za vajence raznih strok stalno; za dijake in dijakinje srednjih šol do 20. avgusta 1963. Prošnja naj bo overovljena na krajevnem uradu. Število sprejetih dijakov bo omejeno.

Brestanica: 20. in 21. julija fran-cosko-španski barvni film »Prodajalka vijolic«, 24. julija italijanski film »Moralist«.
Črnomelj: 19. in 21. julija italijanski film »Uzda na vratu«, 23. in 24. julija »Ko je kraljevala komedija«.
Dol. Toplice: 20. in 21. Julija slovenski film »Tistega lepega dne«.

Petek, 19. julija: Vincenc Sobota, 20. julija: Marjeta Nedelja, 21. julija: Zorka Ponedeljek, 22. julija: Dan vstaje
slovenskega ljudstva Torek, 23. julija: Branislav Sreda, 24. julija: Kristina Četrtek, 25. julija: Jakob
Toplo se zahvaljujem vsem, ki so mi stali ob strani ob bridki izgubi mojega brata
IVANA ROBKA
Se posebno zahvalo izrekam družini zabkar, družini Hočevar iz Dobruške vasi 30, družini Hočevar iz Grmovlja 1, pa tudi Zupančiču ter vsem drugim za izrečene poslovilne besede in vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami.
Brat Vinko Robek z ženo, hčerko Ljubico in sinom Zdrav-kom.
fmmmmmm
MATIČNI URAD BREZICE
Rojstev izven bolnišnice v juniju ni bilo. — Poročila sta se: Dže-
mal Plavulj, oficir JLA iz Brežic, in Rozalija Meznarič, uslužbenka iz Gaberja. — Umrli so: Jožefa Novak, gospodinja iz Sentlenarta, 65 let; Vinko Kramberger, upokojenec iz Crnc, 86 let; Albina Rud-man. bolničarka iz Brežic, 42 let; Ana Novak, preužitkarica iz Gor Lenarta, 90 let.
MATIČNI URAD DOL. TOPLICE
V juniju ni bilo rojstev izven bolnišnice. — Poročila sla se: Peter Durjava, nabavni referent iz Šentjerneja, in Kristina Novak, uslužbenka iz Orehovice. — Umrli sta: Marija Aš, preužitkarica iz Drenj, 82 let; Amalija Blatnik, gospodinja iz Podhoste, 53 let.
MATIČNI URAD STRAŽA
Rojstev ln porok v Juniju ni bilo. — Umrli so: Nepomučena Mrvič, preužitkarica iz Drganjih sel, 78 let; Marija Avsenik, gospodinja iz Drganjih sel, 72 let; Viljem Košir, delavec iz Dol. Straže, 18 let; Ignac Vovk, upokojenec iz-Gor. Straže, 62 let.
MATIČNI URAD NOVO MESTO
V času od*, do 15. julija je bilo rojenih 19 dečkov in 26 deklic.
Poročila sta se: Jože Muhič, kurjač iz Vel. Kala, in Antonija Doblehar, delavka iz Huda.
Umrla sta: Terezija Gerdcšič, občinska podpiranka iz Orkljevca pri Mirni peči, 63 let; Franc Medle, zidarski pomočnik iz Ragova, 24 let.
RADIO LJUBLJANA
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJA 1KLJ1: občinski odbori 3ZDL Brežice, Črnomelj. Metlika, Novo mesto. Sevnica, Trebnje ln Vldam-Krško
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oošnlk (glav-" nI ln odgovorni urednik), Rla Bačer. Miloš Jakopec. Drago Kastelic ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 20 (fin
- Letna naročnina 900 din. polletna <50 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo lipo din - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: 108-11-808-8 - NASLOV UREDNIŠTVA tN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg I
- Poštni predal SJ - Telefon 21-227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje •DELO- v Ljubi lani
VSAK DAN: poročila ob 4.05, 5.05 , 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 1930, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00.
PETEK, "l9. JULIJA: 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Petkovo koncertno dopoldne z Georgom Friodri-chom ~ 10.15 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 KN: inž. Lojze Hrček: Kako potrjujemo ir.m sadilni material — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 »V poletnem - vrtu ...«• — 14.05 Plošča v ploščo — 15.15 Napotki za turiste — 16.00 Vsak dan za Vus — 17.D.) Drobni dragulji iz oper — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene .razglednice — 20.00 Majhen koncert mladinskih pevskih zborov — 21.00 Vesela godala.
SOBOTA, 20. JULIJA: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redukciji — 9.10 Duet pianistov lz desetih dežel — 10.15 Pojo zabavni zbori — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 KN: Jožo Kre-gar: Pouk letošnje zime glede sadnih in okrasnih rastlin — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Plošča v ploščo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljujo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Po domače ... — 21.00 Za konec tedna — ples.
NEDELJA, 11. JULIJA: 8.00 Mladinska igra: Mllivoj Matošcc:
Po sledi ladijskega dnevnika — 0.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, I. — 10.00 Se pomnite, tovariši . . .: Janez Govc: Ne, ln stokrat ne — 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in po/.druv-ljujo, II. — 13.30 Za našo vas — 14.15 Operni koncert — 15.15 Tri krat pet — 19.05 Mali koncert zabavne glasbe — 20.00 »V sonce bo hosta zapela« — 21.00 lz naših na-rodno zabavnih mutlnoj.
PONEDELJEK, 22. JULIJA: 8.30 Pesmi mladino (pojo mladinski pevski zbori) — 9.45 Revija naših pevcev zabavne glasbe, zabavnih orkestrov — 10.40 Radovan Gobec: Svobodna zemlja, kantatu — 11.00 Mladi ob tabornem ognju -t 12.05 Zapojno in zaplešimo . . — 13.30 Kaj so Izvajali na mitingu in na koncertu — 14.00 čestitke ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Kočevje pred praznikom — 16.20 Z veselimi zvoki ob radijskem sprejemniku — 17.50 Godala ln tipke — 18.00 Tri dni na Bledu - 19.05 Mali koncert zabavne glusto — 20.00 Partizansko gledališče — 21.05 Skupni program JRT, studio Ljub. Ijana — 22.15 8kupnl program JRT, studio LJubljana.
TOREK, 23. JULIJA: 8.05 Dva prizora lz »Veronike DosenlSke« Danila Svare -- 9.10 Mojstri simfonije — 10.15 Dopoldanski plesni koktujl — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači impevi za
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Danica Koza-mernik iz Sevnice — Mojco, Ana Komat iz Mačkovca — Sonjo, Metka Malus iz Sevnice — Lidijo, Johžefa Povše iz Raven — Cirila, Ivica Koklič iz Velike Lahlnje — Dušana, Marija Rajsman iz Otočca — Alenko, Angela Spehar lz Damlja — Martino, Marija Stafl-ha iz Črnomlja — Aleša, Rezka Kolar iz Gornje Bušinje vasi — Zvonka, Marija Slobodnik iz .slanim- vasi — Antona, Mihaela Bar-toij iz Irce vasi — Roberta, Marija Jakljevič lz Radovičev — Marjeto, Ema Majerle z Griča —
prijetno opoldne — 13.30 Za razvedrilo in oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.10 Planinska oddaja — Odmevi z gora... — 19.05 Glasbene razglodnice — . 20.00 Zabavna orkestra Joe Bush-kin ln Stanley Black — 20.20 Radijska Igra: Mirko Božič: Pravičnik — 21.43 Zabavni Intermozzo.
SREDA. 24. JULIJA: 8.55 Otroške razglednice — 9.25 Popevke v sredo dopoldne — 10.40 Slovenske narodno pesmi — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nusvetl — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldno — 13.30 Francoska opera v 19. stoletju — M ?5 Ob plesu in pesmi — 15.10 Amaterji pred našim mikrofonom — 16.00 Vsak dun za vas — 17.05 Pro-inenadni koncert — 18.45 Ljudski purlument — 19.05 Glasbene uz-glednice — 20.00 Gaetono Doni. zelti: Don Pasquale — 22.15 Nekaj razpoloženjske glasbe.
ČETRTEK, 25. JULIJA: 8.25 Zveneče kaskade — 9.10 Vesele počitnice ln pozdravi za mlade risarje — 10.15 četrtkov dopoldanski oporni spored — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Za luz-vedrllo in oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — .15.15 Zabuvna ghisba — 16.00 Vadi dtuv za vos --- 17.05 Sovjetsai violinisti, S. odaja — 18.10 Turilična oddaja - 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — ;>1.00 Literarni večer.
Darjo, Izidora Tomlje iz Planine
— Leona, Štefka Debevc z Rihpov-ca — - Darka, • Marica Longar iz Stranske vasi — Albino, Ivanka Stojkovič iz Metlike — Zdenko, Tončka Suklje iz Dolnje Lokvice
— Stanka, Jelka Sabič iz Kočevja
— Katico, Stvefanija Požes iz Breze — dečka, Jožica Bojane iz Ra-govega -i- dečka, Danica Milic iz Vovko iz žalovič — deklico, Alojzija Plut iz Crešnjevca — dečka.
KRONIKriClNESRCC
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Jože Neipanič, delavec iz Metlike, je padel s kolesom in si poškodoval desno roko; Jože Zor-ko, sin posestnika iz Grobelj, j® stopil na gnojne vile in si poškodoval desno nogo; Stane Pelko, sin posestnika iz Obrha, je padel s kolesom in si poškodoval desni komolec.
MOKRI INTERVJU
Naj vam predstavim dekle s slike: Vesna Bre-skvar, rojena 29. maja 1944, živi v Vidmu-Kr-škem, letos je končala gimnazijo.
Prejšnji teden je Vesna doživela svoj največji uspeh: izbrana je bila v državno mladinsko reprezentanco, ki je v Sofiji ^premagala Bolgarijo. Vesna je odplavala svoj delež na 200 m prsno v doslej najboljšem času 3.03,7 in zasedla drugo mesto.
Najin intervju se je odvijal v bazenu, kjer je re-prezentantka trenirala 100 m metuljček. .
»Kako je bilo v Bolgariji?«
»Res lepo! Tega tekmovanja se bom še dolgo spominjala. Ognjeni krst v državni reprezentanci je uspešno za mano in še vedno sem polna • vtisov iz Sofije.«
»Kaj pa plavanje?«
»Plavati sem začela, ko sem bila stara štiri ali pet let. Videla sem, kako drugi plavajo, pa sem se še sama naučila. Redno treniram že 6 let pod budnim očesom trenerja Nika Ziberta. Dnevno preplavam do 6 km, pozimi pa telovadim ali pa hodim na trening v Zagreb.«
19-letna Vesna Breskvaf si je že utrla pot v mladinsko državno reprezentanco v plavanju
»Kako je s plavalnim1 željami?«
»Nisem pričakovala, me bodo uvrstili v mladinsko ekipo. To je bU» zame pravu presenečenje-Zdaj pa si želim, da hl ostala v državni reprezentanci, za kar bo treb* dosti treninga.«
»Imaš morda kakeK* konjička?«
»Zelo rada potujem 'I1 berem dobre knjige. N»J" raje berem Dostojevski **a, od domačih pa Prešerna.«
Odmor je bil končan »° morul sem se poslovi*}« kajti trener Je s štopar1' c<> v roki že ncntrp»° čakal.
JOZK SPLI UA1,