J   Krška ribica.
Po vodi je ptavata ribica,                     In tiko je vse okrog in okrog,
po vodi, po Krki zeleni                         od nikoder besede nobene;
in bila je stara leta tri ...                 od onega brega le jeki golČe,
* AJ, ribich, ki imaš bistre oči,              od stralia se osi nti v prsih srce...
eno ieljo izpolni menih                         Poglej tta dno Krke zelenel —«
Na bregu, na travi zeleni —                Po vodi je plavala ribica
tam manrica mlada je stala:                 in zrla v globoko daljavo
imela je lice jako bledo,                         in k bregu hitela, kot ptiČka hiti,
imela oko je vse kalnd                          in v tnamico mlado uprla oČi,
in bridko je, bridko jokala . . .            nad vodo je dvignila glavo:
»Poglejmipoglejtjavglobokodno!         »Oj, tamkaj sem videla Ivico,
Glej, Ivica naŠa mala                           kjer sestric se pase mi čreda,
po bregu tod prej-le je skakala.            in njcna Hčka so kakor stteg
In iskala sem jo, sem čakala                in njene rokce so kakor sneg,
'   in klicala: Ivica zala ...                    z očesci pa nič veČ ne gleda . . .« < r
^  Oj\ Ivica zala, ti otrok moj,                 Po vodi je plavala ribica,
ne Čuješ li mamice svoje? —¦                po vodi, po Krki seleni,
Gotovo okregala niČ te ne bo,               in mamici tekle so grenke solse. —-
:l  pritisnila bo te na prsi tesno,                Oj,pridi,krilatec,dolzzvezdesvetlč,
L  poljubljala laske bo tvoje . . .               tolažbe podaj zapuščeni!. . . ,_fc(                                                                                                                                   Ivo Danič