Izhaja
vsako sredo in vsak petek.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
«HI , Ji
Glasilo koroških SlooenceD
Velja
za celo leto 4 krone,
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vefrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXX.
Celovec, 10. velikega travna 1911.
St. 20.
Volilne shode
priredi »Osrednji volilni odbor za Koroško«
‘ v nedeljo, dne 14. mejnika:
dopoldne v Šmihelu nad Pliberkom, popoldne v Dobi pri Pliberku (pri LMll).
V nedeljo, dne 21. majnika:
o’ dopoldne v Kazazah, popoldne v Škocijanu.
™ V torek, dne 23. majnika:
s	v Klančah.
» Nemškutar Schumy snubi.
I-
j Zastavonoša »zelene« zastave velikov-škega okraja, potovalni učitelj Schumy, že dalje čaisa snubi. 'Pri deželnozborskih volitvah bi bil rad snubil v Podkloštru, pa ga knfetje niso marali. Potem bi bil rad snubil proti Ellersdorferju, toda grozdje je bilo prekislo. Zato si je pa pripravljal pot do državnozborske kandidature. In res je menil v velikovškem okraju izpodriniti veli-kovškega Nageleta, organiziral je svoje, ožji roma n e m š k on a c?! o n a l n e »Bauernver-eine« in govoril kmetom na srce. Nemšku-i tarske kmete je pridobil zase in veselil se je že^ svojega zmagoslavja. Toda na shodu nemškonacionalnih zaupnikov v Mostiču za volilni okraj Velikovec, Svinec, Stari dvor so nemški kmetje z vso odločnostjo odklonili kandidaturo potovalnega učitelja Schumyja.
Usmilil se je pa nemškutarja Schumyja tudi nemškutar Dobernig, ki je rekel, da naj «e prepusti Schumyju kandidatura i proti Grafenauerju. In Schumy je moral biti s tem zadovoljen. Ker ga nikjer drugod niso marali, so nemški n a c i o naie i menili, da bo do-
Podlistek.
Črtice iz zgodovine koroškega šolstva.
(Piše D.)
II.
Že zadnjič1) smo omenili koroški ijud-skošoiski koledar (Karntnerischer Volks-schulen-Kalender auf das gemeine Jahr 1861. Von Dr. Alois Časar Pavissicb, k. k. Landesschulrath, Real- und Volksschulen-inspektor).
Ta knjižica ni samo radi tega važna, ker nam slika stanje šolstva leta 1859, ampak tudi radi tega, ker najdemo v nji med beraškim berilom tudi slovenski spis, ki ga je spisal naš rojak profesor Anton Janežič. Spisu ,so dodane v nemščini odredbe, ki jih je naučno ministrstvo izdalo dotedaj o slovenskem učnem Jeziku na slovenskih koroških šolah. Ker se Je ta Janežičev članek že pozabil in ker knjige ni več lahko dobiti, naj sledi spis tukaj dobesedno:
Prijazna besedica slovenskim učiteljem.
Ljudska šola je podlaga vse ljudske sreče. To je že davno potrjena resnica. Zato Je bila vedna skrb cerkvi in državi, da se .ludske šole čedalje bolj množijo in zbolj-v "Jejo. Tudi med nami koroškimi Slovenci,
J) Glej »Mir« št. 10.
volj dober za slovenski volilni okraj. Da
se Slovenci ne damo tako žaliti in da nemški nacionalci ne bodo s slovenskimi kmeti norcev brili, bo pokazal 13. junij, dan volitve.
Schumy vleče nemškonacionalni voz.
Nemški nacionalci so svoje dni lovili slovenske kmete si isvojim »Bauernbun-dom«. Dolgo časa je ta »Bauernbund« kvaril katoliške nemške in naše slovenske kmete, dokler ni začel tako smrdeti, da so se ga nemški nacionalci začeli že sami sramovati. Pa tudi vlekel ni več. V slovenskem delu Koroške so kmetje že po velikanski večini izpregledaii, da je »Bauernbund« samo lim za slovensko kmete in far-barija, s katero se kmete lovi. Posledica tega je bila sijajna zmaga poslanca Grafenauerja leta 1907. V slovenskem volilnem okraju smo vrgii nemškutarijo med staro šaro. V velikovškem okraju je prišel naš kandidat poslanec Ellersdorfer v ožjo volitev. V celovški okolici smo nasprotnike pritisnili tako, da so ta okraj prepustili socialnim demokratom. ‘
Zato so nemški nacionalci pustili »Bauernbund« in si izmislili novo farbarijo — »Bauernvereine«. »Bauernvereini« niso nič drugega nego pir.-krščenu »Bauernbund«. Dobro so pa vedeli, da jim slovenski kmetje ne bodb šli na lim, ako se postavijo na čelo tem »Bauernvereinom« stari bauernbundlerji, znani nemškutarji in verski nasprotniki. Zato je prevzel to nalogo slovenski potovalni učitelj Schumy, ki še ni veljal za nemškutarja in verskega nasprotnika.
In Schumy je ustanavljal za nemške nacionalce »Bauernvereine«, namesto da bi poučeval slovenske kmete v slovenskem jeziku, za kar je plačan. Zadnje je storil le tam, kjer še tla za »Bauernverein« niso bila ugodna in jih je bilo treba šele pri-
ki smo žalibog daleč zaostali v omiki za drugimi narodi, raste od leta do leta število ljudskih šol, kar očitno spričuje, da tudi naš narod vedno bolj spoznava potrebo temeljitega poduka v narodnih šolah. V njih se izobražuje in požlahtnuje umi in srce naše mile mladine, po njih se širi prava krščanska omika med prostim ljudstvom in ž njo tudi raste blagostanje narodno. Dobra ljudska šola je v resnici nevsahljiv vir koristnega znanja, brez katerega ni in ga ne more biti napredka v ljudskem življenju.
Koliko so pa doslej ljudske šole našemu narodu koristile? Koliko so doslej storile za pravo izomiko našega naroda in našega jezika? Ali so tudi zanj postale nevsahljiv vir koristnega znanja in podlaga njegovega blagostanja? Z žalostnim srcem mora vsak nepristranski domorodec spoznati, da nam naše ljudske šole še niso donesle tistega žlahtnega sadu, ki ga gre po vsi pravici od njih pričakovati. Izneverile so se svojemu narodu, postale so nenàrodne, zato niso mogle pognati korenin med narodom, da bi mu bile na časno in večno srečo. Kjer zanemarja šola isvoj pravi cilj in konec, ki edino obstoji v izobraževanju in požlahtnovanju uma in srca ljudskega; kjer se potrebna znanja in vednosti malim otročičem v tujim, jim še nerazumljivem jeziku razlagajo; kjer učiteljeva prizadeva za šolsko mladino ne seže dalje kakor do tesnili mej šolske izbe: tam, ljubi moj prijatelj! ne moreš upati blagoslovljene žetve za ljubo mladino; |
pravljati. Schumyja so torej sprejeli nemški nacionalci!
Po čigavi milosti je Schumy potovalni učitelj ?
Na prošnjo bivšega »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« je poljedelski minister grof Faikenhayn dal koroškim Slovencem s 1 o! v e n sì k e g a p o ti o, V a 1 n e g a učitelja. Odlok, ki ga je društveno predstojništvo prejelo, se glasi:
Št. 11.383.
Častitemu predstojništvu Katoliško-politič-nega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem
v Celovcu.
Visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo je z odlokom od dne 9. t. m., št. 10.950, c. kr. kmetijski družbi koroški obljubilo 700 goldinarjev letne podpore, da tista nastavi učitelja za gospodarstvo in planinarstvo na kmetijski šoli v Celovcu pod tem pogojem, da mora biti učitelj popolnoma z možen s 1 o v e! n s k e g a jezika, posebno koroškega narečja, in v stanu predavati o vseh strokah kmetijstva v slovenskih delih Koroške. To se vsled odloka vis. c. kr. deželne vlade od dne 16. t. m., št. 11.281, naznanja čast. društvenemu predstojništvu na njegovo prošnjo do visok. c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 27. maja tega leta.
Magistrat v Celovcu, dne 19. avgusta 1892.
Dr. Posch 1. r., župan.
In to mesto slovenskega učitelja za Slovence je dohil po zaslugi bivšega političnega društva g. Schumy. V zahvalo zato je pa pljunil svoji slovenski materi v ohraz in je postal nemškutar.
Za 5000 K, ki jih dobiva na leto od dežele, dela med Slovenci za nemške nacionalce pod krinko agra r iz m a zgago
v takih šolah se bo malo priredilo pridnih kristjanov, še manj pa pridnih državljanov, katerih srca bi gorela za svoj narod in za svojo domovino. Da bodo postale naše šole v resnici nevsahljiv vir sreče in blagoslova za narod in državo, je pred vsem drugim potrebno, ljubi moj šolnik! da postaneš:
a)	pravi narodni učitelj! Um in srce človeško se more navadno le v domači besedi izobraziti in požlahtniti, v besedi materini, ki ima največ moči nad človeškim srcem. Domača beseda se bo srca naše mladine prijemala in šolski nauk bo šel spešno od rok, da bo veselje za učitelja in za učence. Naj bo torej za slovenske otročiče šolski nauk v ljudski šoli skoz in s k o z slovenski, dokler niso popolnoma trdni v domači knjižni besedi (v slovenski slovnici). Dokler si tvoj učenec ni pridobil popolnega znanja svoje materinščine, ne muči ga s tujim jezikom; šele na tej trdni podlagi moreš spešno, toda počasi dalje zidati in svoje učence v višjem razredu tudi nekaj s tujim jezikom seznaniti, da se ga pozneje v življenju laže priuče: v ljudski šoli se ga še nihče ni izučil. Dosti si opravil in očitne pohvale si vreden, če si naučil svoje učence višjega razreda, da vedo vsakdanje vidne predmete tudi v tujem jeziku imenovati, jim njih lastnosti in potrebna dejanja prilagati ter jih v priproste (enojne) stavke skladati; popolnoma si zadostil višji postavi; za tako-
in jih skuša organizirati v nepolitičnih »Bauernvereinih«, ki so se pa izkazali za ravnotako politične, grdonemškutarske in veri nasprotne kakor »Bauernhund«, ki je bil pravo gnezdo kmečkega in nemšku tarskega liberalizma.
Neznačajnežu brco, pa ne glasu!
Vsak nemškutar, ki ruje proti svojemu narodu, ki sovraži svoj materin jezik, ki s svojim nemškutarstvom dela za nemško-naciolnalni liberalizem in s tem za gibanje »proč od Birna«, je neznačajnež. In Schumy je nemškutar! Takega človeka pa katoliški Slovenci v slovenskem volilnem okraju ni-kdar ne bodo volili! Že to, da se upa v slovenskem volilnem okraju in celo proti možu, kakor je poslanec Grafenauer, kandidirati od nemških nacionalcev z deželnim denarjem plačani nemškutar, je predrznost, ki jo bomo katoliški Slovenci dne 13. junija občutno kaznovali!
Schumy slab gospodar.
Sicer se nemški nacionalci motijo, če menijo Bog ve kako korifejo so si pridobili s Schumyjem. Stavili so nanj velike upe. Iz sovraštva do Slovencev, iz strahu, da bi postali Slovenci gospodarsko močni, so ustanovili proti zadrugi v Sinčivasi, ki je bila ustanovljena meseca februarja 1899, konkurenčno zadrugo meseca julija ali avgusta istega leta. Ta »Lagerhaus« so izročili Schumyju, a Schumy je kljub vsej osebni agitaciji za »Lagerhaus«, kljub velikanskim deželnim podporam za »Lagerhaus« gospodaril tako, da bi bilo brez velikanskih deželnih podpor — ta Lagerhaus že zdavno šel. »Mir« je že leta 1909 dokazal, da so letni računi tega »Lagerhausa« falzifici-rani, ker imajo vloge vštete med imetje, medtem ko spadajo v — dolgove! In Schumy je na to molčal. Pribili smo: »Lagerhaus« plačuje obresti le 1183 K; ker pa potrebuje več kakor 100.000 K prometnega kapitala, kdo plačuje potem druge obresti, ki znašajo najmanj 3800 K? Schumy je mol-čol. Pribili smo:	»Lagerhaus« ima »Be-
triebskosten« 5008 K in ti niso upostavljeni v konto izgube. Kdo jih torej plačuje?
Pribili smo, da ima »Lagerhaus« v aktivih, to je v računu, ki našteva lastno premoženje, postojanko: »Kreditoren«: 39.635 kron. Kreditor, to ve vsak posojilničar, je približno tisto, kakor vložnik. Torej imajo vloge vštete med imetje, medtem ko spadajo v dolgove! In Schumy je molčal!
Pribili smo, da izkazuje račun »Lager-hauisa« izposojil le 42.124 K, da pa je ta nemška zadruga že na svoji hiši dolžna 31.407 K. In Schumy je molčal. Iz ust najvplivnejše nemškonacionalne osebe vemo, da Schumyjev »Lagerhaus« ne gre naprej!
imenovano »Diktandoschreiben« si pa ne beli glave, ker samo potrebnemu nauku časa jemlje, koristi pa nobene ne donaša. Ves ta nauk, vse to poimenovanje raznih predmetov in zlaganje enojnih stavkov, pa naj se zgodi brez vsakih bukev in naj kmalu zgine iz naših prvih šol berilo »nemško-sloven-sko«, ki je že toliko ran vsekalo našemu ljudskemu poduku; čistoslovensko berilo naj stopi na njegovo mesto. — Kdor v ljudski šoli domačo besedo zanemarja in odriva, ta greši zoper voljo visokega cesarskega ministrstva, ki je o raznih priložnostih zaukazalo, naj se razlaga v narodnih (ljudskih) šolah ves nauk v narodnem (pri nas v slovenskem) jeziku; ta greši pa tudi zoper postave c. kr. deželne vlade, kakor tudi zoper visokovredni knezoškofijski kon-zistorij, katera sta večkrat opominjala, da se natanko izpolnujejo ukazi visokega ministrstva.
Ako hočeš svoje učence s pridom slovenskega jezika učiti, moraš pa:
b)	tudi sam dobro znati slo-
v en sko slovnico in vse lastnije slovenskega jezika. Kako hočeš drugih učiti, česar ne znaš! Kdor nima, ne more kaj dati. Da to popraviš, kar je bilo morda pri tvoji izomiki zanemarjeno, to bodi tvoja prva skrb. V ta namen prebiraj marljivo slovenske šolske bukve in druge dobre slovenske knjige in časopise, zraven pa tudi slovnice ne žabi, v kateri najdeš razloženo vse potrebno slovniško blago. Kmalu
Schumyjeva kmetijska šola.
Tudi s kmetijsko šolo v Velikovcu Schumy ni imel sreče. Kljub temu da je dežela razpisovala štipendije za tiste, ki bi hoteli to šolo obiskovati, je ta šola vedno bolj hirala, dokler ji konečno lani ni popolnoma zmanjkalo materiala, — učencev! Kmetje ne dajejo v to šolo svojih sinov, ker jih Schumyjeva šola ne vzgoji v dobre delavne kmete, kakor šola na Grmu! Učenci iz velikovške šole se od Schumyja in drugih z učenostjo punciranih »profesorjev« navzamejo nemškonacionalnega in gosposkega mišljenja ter postanejo pravi »Her-renbauri«, ki prijemljejo raje za vrčke in cigare v kakem nemškonacionalnem salonu, kakor pa za koso in plug.
Schumy sam vidi, da tako ne bo šlo naprej, zato pa hoče dobiti kako višjo službo na Dunaju. To smo izvedeli iz najzanesljivejšega vira. Otresti hoče koroški prah s svojih čevljev in da bi mu na Dunaju še bolje šlo, bi poleg svoje plače rad vlekel še dijete državnozborskega poslanca.
Na tega konjička pa naj bi mu pomagali slovenski kmetje, zoper katere je bila dosedaj nastavljena ost njegovega delovanja. No, s kolom bi moral biti udarjen, kdor bi Schumyju tako nasedel.
Volilci, oddajte 13. junija glasove za našega vrlega Franca Grafenauerja, Schumy pa naj gre raje zopet iskat kandidature k nemškim kmetom, ki so mu dali »lauf-pos«!
Volilno gibanje.
Ste že pregledali volilne imenike? Zaupniki! Volilci! Ste že pogledali v volilnem imeniku, ako ste sami in naši pristaši v volilnem imeniku? Ste že pogledali, če so v volilnem imeniku nasprotniki, ki nimajo volilne pravice? Storite to takoj in reklamirajte izpuščene naše pristaše noter, nasprotnike pa, ki nimajo volilne pravice, reklamirajte ven! Le par dnj je še čas za reklamacije! Čas za reklamacije je določen samo na 14 dni od tistega dneva, ko je bil volilni imenik v dotični občini razpoložen.
Kdo sme reklamirati?
Samo vclilec!
Nekatera okrajna glavarstva določajo, da smejo volilci reklamirati samo v domači občini. Postava je v tej točki nejasna. Izogibajte se vsakih prepirov in reklamirajte vsak v svoji občini.
Pač pa sme volilni imenik vpogledati vsakdo,
tudi nevolilec, iz domače ali tuje občine.
Volilni imenik mora ležati na vpogled v občinski pisarni, in sicer vsak dan toliko ur, kakor je okrajno glavarstvo določilo. To se mora tudi razglasiti. Berite razglas na občinski deski!
se boš privadil čistega slovenskega govora, da te bo veselje poslušati. Velika sramota je vsakemu učitelju, ki v šoli lepo slovenščino pači in pakedrà, da te po vsem životu zbada in trga; bolj bi se mu prileglo, da bi ga mojstraskaza iz šole spokali ter mu kramp in motiko v roke podali. Vse svoje proste ure obrni in porabi za lastno izobraževanje; kdor hoče druge učiti, se moi’a sam učiti, to je, v svojem znanju vedno napredovati. Samo izobražen učitelj more druge izobraževati. Naj napeljuje tudi svoje učence, da ne bodo samo v šoli, ampak tudi na domu radi prebirali nravnopodučne in druge koristne bukve, in tako v svojem znanju vedno napredovali. Vsakemu mlademu srcu naj se vcepi ljubezen do dobrih bukev; dobre bukve v rokah mladenčevih so gotovo znamenje, da je dober kristjan in zvest državljan. Naj torej učitelji po deželi pogosto opominjajo svoje šolarje družbe sv. Mohorja v Celovcu, ki ima imenitni namen, da izdaja in razširja dobre bukve med slovenskim ljudstvom. Naj bi tudi med malimi šolarji štela prav obilno družnikov, kar bi bilo na veliko čast šolarjem in učitelju ter jim tudi na veliko srečo.
c)	Lepa pesem je žlahtna reč. Več je vredna kakor srebro in zlato. Lepih pesem glas seže v deveto vas. V lepih pesmih kipó naša srca gor v sveto nebo. Kad ostani, kjer pojo: hudobni pesem nimajo. Lepa pesem gre iz srca v srcé in ga gane za dobro vse. Ti in enaki pregovori jasno spri-
Reklamira se za vsakega volilca posebej.
Reklamacije se vlože pri županu, razsodi pa o njih okrajno glavarstvo. Zoper odločbo okrajnega glavarstva je odprta pritožba na deželno vlado.
Če se hoče koga »notri« reklamirati, priložiti je treba listine, na koje se volilna pravica dotičnika opira. Če drugih listin ni dobiti, bodo mnogokrat služile pismene izjave občinskega ali župnega urada, gospodarja, sosedov itd.
Za »ven« reklamiranje ni treba nobenih dokazov navajati, preiskati se mora v tem slučaju vse uradno, kar se v reklamaciji trdi.
Kandidat celovške okolice — gosp. msgr. Podgorc.
V ičetrtek, dne 4. majnika, se je zbralo v mali dvorani hotela Trabesinger lepo število zaupnikov iz volilnega okraja Celovec— okolica. Shod je otvoril v imenu osrednjega volilnega odbora gospod dr. Janko Brejc, ki je poročal o volilnem boju na Koroškem. Čudili smo se enotnemu naziranju gospodov zaupnikov, ki so bili vsi mnenja, da mora slovenska stranka postaviti v celovški okolici svojega lastnega kandidata.
Soglasno in z velikim navdušenjem so se zaupniki, ki so zastopali vse občine volilnega okraja Celovec - okolica, kjerkoli prebivajo Slovenci, izrekli za zopetno kandidaturo gospoda monsignora Valentina Podgorca. Nekateri zaupniki so se vnemali ravno za kandidaturo g. Podgorca kot v protest proti žihpoljskemu Lučovniku, ki živi in umrje z nemškonacionalno »los von Rom«-stranko. Ko «o od Českyja nahujskani in zapeljani kmetje v Št. liju nahrulili škofa dr. Kahna, ki je prišel med nje kot njihov nadpastir, iskat izgubljene ovce, in ga takorekoč s surovo silo odgnali, so menili nenfški nacionalci, da so v Št. liju za »los von Rom«-stranko ugodna tla. Zato so takoj poslali tja hujskat žihpoljskega Lučovnika.
Gospod Podgorc je pa tudi veleugleden mož, ki je že opetovano pokazal izredne gospodarske zmožnosti, da so ga celo nemški nacionalci javno v deželnem zboru morali pohvaliti.
Neki zaupnik je posebno povdarjal njegovo ljubezen do kmeta, ki jo je pokazal g. Podgorc s tem, da se je iz ljubezni do kmetov zavzel za sanacijo nemške centralne kaše, da bi nemški kmetje ne trpeli škode, medtem ko so nemški nacionalci, kojih pristaš je Lučovnik, kričali, da mora centralna kasa v konkurz. Grozno bi bil med nemškimi kmeti pel boben, če bi se bila izpolnila nemškimi nacionalnem ta zlobna namera. Na tisoče kmetov bi bilo prišlo ob vse premoženje — po krivdi nemških nacionalcev. Tudi Lučovnik, ki se hlini prijatelja
čujejo, koliko cene je lepo petje. Ni je reči, ki bi imela več moči nad človeškim srcem, kakor jih ima lepih pesem glas. jZató naj ljudski učitelj nikdar ne žabi, da tudi šolskemu in cerkvenemu petju posveti svojo posebno skrb. Naj pridno vadi v petju svoje učence, ki jim je grlo za petje ustvarjeno, da bodo pri svetih mašah radi popevali in tako že od mladih nog slovesnost cerkvenega opravila poviševali. Lep zgled bodo mladim in starim in svest si moreš biti srca in ljubezni vseh faranov.
d)	Kolikor ti okoliščine pripuščajo, vadi svoje učence tudi s a d j e r e j e in drugih za kmeta koristnih vednosti; vsajaj jim pri vsaki priloižnosti v srce ljubezen do domovine, da prirastejo zvesti domoljubi, in pred vsem drugim se trudi, da bodo vedno rasli v čednostih pred Bogom in pred ljudmi kot pravi nebeščani. Največ boš opravil s svojim lastnim zgledom: bodi torej sam pobožen in kreposten. Sveta vera človeka požlahtnuje in ga časno in večno srečnega stori: naj bo torej podlaga in središče vsega šolskega nauka.
Učitelji! nikdar ne zabite svoje težke, pa imenitne naloge in naj vam bo vedno pred očmi edini cilj in konec ljudskih šol, ki je izobraževanje in požlahtnovanje uma in srca mladostnega: in kmalu bodo jele naše šole na novo cveteti in donašale stoternega sadu narodu in državi.*
Anton Janežič.
(Dalje.)
}Setov, J6 govoril okoli o konkurzu cen-^ kaše in se ga veselil. na	Po d gor c je ob velikanskem
in jrausenju zaupnikov sprejel kandidaturo km zPr6^ov°ril tople besede za slovenskega Da t a' ^' ^an(iidat, ki je v celovški okolici, štov^i drugod po celi deželi znan in spo-Ven n^	Požrtvovalen organizator slo-
lenS- ^ gospodarjev, bo potegnil za sabo snn i S^evil° volilcev. Saj je znano, da je go-žrtv rnonsignor v svoji veliki nesebičnosti gy , °Val vse svoje osebno premoženje v km t° ^osPodarske organizacije slovenskih tal-e^0V'	nasprotniki pokažejo le enega
^ ^°ga moža, ki bi bil kaj takega res storil. L potniki «samo govorijo o ljubezni do ]-a e^> pokažejo je pa ne! Z živio-klici na fidata je bil zaupni shod zaključen.
Števni kandidat za Celovec,
sta r a sll°du slovenskih zaupnikov iz me-v 'n^e^0Vec ^ne naajnika zvečer ob osmih Sopì ^ dvorani hotela Trabesinger je bil v stasno proglašen za števnega kandidata niestu Celovec gospod
ALOJZIJ TERČEK,
knjigovez v Celovcu.
p k sak celovški Slovenec, ki ima volilno dp Vlc°, naj si šteje v dolžnost, da odda $kp innijn svojo glasovnico za sloven-kandidata. Nihče naj se ne boji! Vo-m v le tajna! Nihče ne bo vedel, kako je (> 0 volil. Slovenski volilci, pokažimo, da v %°v.cu še živimo, kljub temu da je dal dr. k, nitz značajne Slovence na celovškem mdvoru zapirati.
jjp Velikovec. (Naš k a n d i d a t ) Srečo
jp aih°, to moramo priznati, v volitvi s^o-kandidata. Naš'deželni poslanec, gosp. p, ' E 11 e r s d o r f e r vsled bolehnosti lip,) °J'el in ni mogel prevzeti kandidature
za
državnozborske volitve. Na zaupnem °du dne 7. t. m. v Velikovcu so si zaup-
t ki velikovškega okraja — 35 jih je bilo 2al’ej izbrali drugega moža, kateremu bodo S}kpali svoje glasove. Ta kandidat ni pri p.ahki, ki deluje za verski odpad, za giba-k.aproč od Rima«, kakoršna je nemško-Tonalna freisino-vska in pročodrimovska jvahka, ki kandidira velikovškega me-p aha Jožefa Nagele. — Da je nemško-. _ cionalna stranka, pročodrimovska stran-p ’ to dokazuje kandidatura verskega od-- fuuka, profesorja Angererja, in pisar j e-
tje
^Ov
N,
hemškonacioinailnih lutrovskih časopi-»Preie Stimmen«, in posurovele »Bau-Zeitung«, ki bi že davno morala biti ime-
^ -a, na indeksu. Naš kandidat ni pri stahki, ki hoče pregnati sloven-
Kr11 ] e in tam naseliti nemške luterance, ■ ■ - - ---------------------------- -
! g a kmeta z njegove r o dne
Vt °r Potuje na to lutrovska »Sudmarka«, iirj ei(o društvo nemški nacionalci in freisi-Ijj.^ci na vse kriplje podpirajo. Nismo si iz-lje^u kandidata nemškonacionalnih učite-jj.in uradnikov, ki bi raje danes, kakor pa požrli slovenskega in katoliškega ^ eta. Temveč na shodu zaupnikov, kjer li^1 je naš neustrašeni voditelj g. dr. J.
ejc, v navdušenih besedah razložil po-s]0a bodočih volitev in dolžnost, ki jo imajo krc 11Rki volilci, smo si izbrali moža kmeta, Slovenca, moža katoliškega prepriča-kn-’ rn°ža, ki je zvest avstrijski podanik, ki ima ugled med ljudstvom, ki je ne-a(leževan, in ta je naš spoštovani gosp.
žu	JURIJ RUTAR,
Ikn in posestnik v Št. Petru na Vašinjah pri Velikovcu.
škeJ^ernu bodo slovenski kmetje velikov-okraja zaupali svoje glasove; nikdar |!}.0gle kandidatu nemške in nemškutarske Y0'J,1 drnovske stranke. Vsi v boj zoper sb
,	V OXVV7 ^5 1-1 cullivi. V	V	CJ-
pke sovražnike, zoper nemški Freisinn, ” basprotnike slovenskega kmeta !
Volilni shod v Libeličah.
tim?.Ponedeljek, dne 1. majnika, se je ob l Rejma vršil tudi volilni shod v Libe->or'i oslanec Grafenauerje ob 12. uri (ibloJ zborovanje pri Buču ter je podal ob-(ktlg b0r°čilo o delovanju državnega in de-bi\0 ka zbora. Opisal je nemško vladno ve-Gki0 ki je prav za prav zakrivila, da je do razpusta državnega zbora, ker ^emci skupaj ni hotela in noče dati ,l	nobenih pravic. Zato so Slovenci
1 stopili v opozicijo proti vladi. Ob-
razložil je državno (vladno) gospodarstvo, ki se odlikuje samo v napredku dolgov, a drugače se vidi povsod, v vseh socialnih vprašanjih, samo nazadovanje. Vlada ne more preboleti stare kurijalne zbornice, zato se tudi ne more vživeti v nove potrebe ljudstva. Morda prinese nova zbornica novega duha v državni zbor, ki bo spodrinil to staro birokratično vlado. — Gospod poslanec opisuje visokost državnih dolgov; govori o novih davkih (rentni davek, davek na dedščino itd.). Govori o državni podpori za kmetijstvo, katero so ravno kmečki poslanci priborili ljudstvu. Govori konečno še o delovanju koroškega deželnega zbora in odbora, ki ima za Nemce vedno polne žepe in polno roko, za Slovence pa nič. Osvetljuje gospodarstvo mestne celovške klike, ki napravlja dolgove na garancijo dežele. Poživlja, da gredo vsi volilci v boj za sveto in pravično stvar. (Živahno pritrjevanje.)
Za poslancem Grafenauerjem je govoril dr. Rožič o narodnosti in veri. Razkril je jasno koruptno politiko koroških nemškonacionalnih liberalcev, ki slovenskemu prebivalstvu na Koroškem ničesa dobrega ne privoščijo. Ravno nemški liberalci so naši naj večji nasprotniki, bodisi v gospodarskem, narodnem ali političnem oziru. Še več! Ravno nemško svobodomiselstvo navaja s svojimi brezverskimi nauki in brošurami ljudstvo do tega, da odpada od katoliške cerkve ter prestopa k protestantizmu. Nemci nas hočejo uničiti gospodarsko in ,s tem tudi narodno, toda to se jim ne bo posrečilo, ker slovensko ljudstvo se je že dobro organiziralo in se bode še bolj, tako da so se nas začeli bati nasprotniki. Govornik poživlja k trdnemu združenju v gospodarski organizaciji, ki je prva podlaga vsakemu narodnemu obstoju. Zadružna gospodarska misel, misel skupne bratske socialne vezi naj nas veže v vseh bojih proti našim sovražnikom. S samopomočjo, s slogo in edinostjo bomo dosegli zmago tudi nad svojim gospodarskim, narodnim in verskim sovražnikom. (Oba govora sta bila z navdušenjem sprejeta.) Gospod poslanec se je potem še razigovarjal z volilci o potrebah in razmerah tamkajšnje okolice.
Na shod so prišli volilci tudi iz Žva-beka in Suhe in iz Strojne. Vsa čast vsem zavednim volilcem, ki so tako vdani svojemu poslancu! ‘
Tako gre pred svoje volilce, ker ima čisto vest, gospod Grafenauer. Drugače pa Schumy!
Schumy je imel volilni shod v soboto zvečer, 6. t. m., pri Punkarju v Potočah. Živ krst od naših ljudi ni prej vedel za shod, ki se je vršil čisto natihoma. Schumy se torej ne upa na dan. Boji se luči. in po vsej pravici! Bog ve, s čem farba pri zaprtih durih svoje izvoljence, ker ga ni mogoče kontrolirati. Schumy niti tukaj med slovenskimi volilci nima korajže. Kaj bi naredil šele na Dunaju, kjer se ne da farbati odličnih poslancev. Tak kandidat naj gre v mišjo luknjo, da ga nihče ne bo videl, in naj snubi pri krtih!
Volilni shod v Bilčovsu.
V nedeljo, 7. t. m., ob pol desetih dopoldne se je vršil volilni shod v Bilčovsu. Shod je otvoril domači gospod župnik Teul, pozdravil došla govornika iz Celovca ter predlagal za predsednika shodu gosp. žjupana Str a j n i k a. Gospod župan sprejme predsedstvo, pozdravi kandidata msgr. Podgorca ter prosi-vse navzoče volilce, da bi mirno in tiho poslušali govornika.
Msgr. Podgorc razvije nato svoj program ter govori nekako sledeče:
Bilčovs je skoro skrajna fara v tem volilnem okraju, a vendar je ena najbolj zavednih, kajti volila je vedno dobro ter bila v zgled vsem drugim slovenskim občinam. Tudi zdaj so zopet volitve za državni zbor. In ker so se zadnjič v Celovcu sešli slovenski možje-zaupniki ter sklenili, da bodo zopet oddali vse glasove svojemu slovenskemu kandidatu in ker so njega izbrali ter njemu izkazali to zaupanje, zato je danes prišel med svoje zveste volilce, da se pogovori ž njimi o resnem, kritičnem položaju, v katerem se nahajamo koroški Slovenci, zlasti pa oni Slovenci v celovški okolici. Da se moramo koroški Slovenci, ki so nas naši narodni nasprotniki Nemci razdelili v po-
samezne volilne okraje, vsakokrat pri volitvah bojevati z dvema sovražnikoma, tega so krivi nemški nacionalci. Nemški nacionalci so nam prizadejali to krivico in nemški nacionalci naj zaradi tega tudi občutijo pri vsakih volitvah, da smo še tukaj, da še živimo in da smo pripravljeni tako dolgo se bojevati za našo sveto narodno stvar, dokler ne zmagamo. Mi Slovenci hočemo ravno z volitvami dokazati, kako krivično je delala vlada pri krpanju volilnih okrajev na Koroškem, ko je nemškim nacional-cem na ljubo porazdelila Slovence skoro na osem volilnih okrajev. Ali je to pravična razdelitev? Ne! To je zatiranje ljudstva, to je uničevanje politične in gospodarske svobode. Namesto da bi nam bili dali troje mandatov, so nam dali samo enega, z upanjem, da nam s časom še tistega ugrabijo. Vprašam vas, zborovalci, kdo je potem kriv narodnega prepira in boja na Koroškem? Nihče drugi ko nemški nacionalci sami. Sejali so veter, zato imajo vihar v deželi.
Če bi bila pravična razdelitev volilnih okrajev na Koroškem, bi lahko danes vsi lepo v miru živeli: Nemci in Slovenci. Tako so pa tuhtali, kako bi nas s krivico in zatiranjem uničili, kako bi naredili, da bi Slovenci ne prišli do veljave. A ta namera, ta nakana se jim ne bo posrečila, zato bode skrbelo ’ slovensko ljudstvo na Koroškem. Mi gremo odločno v boj, da pokažemo vladi, kako krivično, kruto je z nami ravnala. Slovenci v celovški okolici hočemo pokazati vladi na Dunaju, da je vlada z nami krivično ravnala in da je sedanja volilna geometrija na Koroškem kriva, če Nemci vpijejo, da Slovenci ne dajo miru. Slovenci se bojujemo za svojo staro narodno in politično posest in za pravice in hočemo vlado prisiliti, da napravi pravični volilni red. Na vse kraje so nas raztrgali, poglejte le posamezne volilne okraje, n. pr. Velikovec, Podklošter, Šmohor, Labudska dolina-Sp. Dravberg. S tem je vlada sama zasejala narodnostni prepir, čemur bi se bila lahko izognila, ako bi bila dala vsakemu svoje, kar mu gre, vsakemu ljudstvu svoje primerno zastopstvo. Volitve bi se bile vršile mirnim potom, narodni boj bi bil izostal in Slovenec bi lahko v miru živel s svojim sosedom Nemcem. Oba bi se bila, dobro zavedala, da imata vsak svoje pravice in ne bilo bi boja, ki sedaj divja po avstrijskih deželah.
Hoteli so nas podjarmiti, hoteli so nas napraviti za hlapce in sužnje, a zmotili so se. Slovenci na Koroškem se bomo borili za svoje sveto pravo toliko časa, dokler ne dosežemo svojih pravic. Ako vlada hoče imeti tudi na jugu avstrijske države narodnostni boj, naj ga ima; mi smo dovolj močni, smo dovolj žilavi, da tudi ta boj izvojujemo, ker zmaga mora biti naša, pravda mora biti dobljena, kajti mi se bojujemo za svoje svete narodne in politične pravice. In od tega boja ne odnehamo do zadnjega zdih-Ijeja. Kakor smo mi pravični vsakomur, tako zahtevamo tudi od vlade, od države, katere enakovredni člani smo, da je tudi ona nam pravična.
Msgr. Podgorc razloži potem polom centralne kaše v Celovcu, katerega so prav za prav zakrivili ljudje, ki se sedaj smejajo svojim žrtvam. Dva neizkušena duhovnika sta se dala zapeljati od drugih špekulantov — in ona sta vse verjela, kar so jim drugi svetovali. Saj je razprava dognala, da tudi razne knjige in knjižice bivšega župana celovškega, bankirja Supana, niso bile v redu. Kdo je kriv tega? Gotovo drugi gospodje, ki so za vse to dobro vedeli. — Sicer pa se je cela zadeva s pomočjo škofov in duhovščine v red spravila in nemški kmetje ne bodo imeli nobene škode, slovenski pa itak niso bili zraven. In sedaj pa pridejo nemški liberalci ter se zgražajo nad tem polomom, a za kmeta niso imeli nič srca, ko se je šlo za sanacijo centralne kaše v deželnem zboru. Niti državne podpore niso privoščili malim vložnikom. To so prijatelji ljudstva, ki hodijo okrog, kadar so volitve, v ovčji obleki, so ponižni, sladki in veliko obetajo, a kadar se gre za potrebe, za koristi kmeta, tedaj pa so pravi volkovi, ki mu trgajo zadnje
ostanke obleke raz njegovo te-1 o. In zakaj niso nič privoščili kmetom, zakaj jim niso hoteli pomagati? Ker so hoteli zabraniti sanacijo »Centralne«, da bi bili tako uničili duhovnike ter rekli: glejte, duhovniki so to storili. Njim ni bilo nič mar za kmeta, samo da bi duhovniku škodovali. Zato pa niti beliča niso dali iz svojega žepa in niso hoteli dovoliti, da bi bila država priskočila napo-m o č. Šele drugi smo to dosegli, da se je stvar uredila in zlasti duhovniki so globoko posegli v žepe, da so rešili in obvarovali kmete pred izgubo in škodo.
Gospod kandidat msgr. Podgorc se bavi nato z osebo nasprotnega kandidata. On nima osebno nič proti Lučovniku; a župan Lučovnik je naš sovražnik prvič zato, ker drži z nemško liberalno stranko, katera nas sovraži, in ker je kot pristaš nemške svobodomiselne stranke tudi naš verski nasprotnik. Lučovnik je naš narodni in verski sovražnik. (On mora iti po paroli njegove stranke in zato mora biti za ločitev zakona in za prosto svobodno šolo. Op. ured.) Zato tak poslanec nikdar ne more biti pravi ljudski zastopnik, ko se veže in brati z ljudmi, ki so najhujši 'sovražniki svete vere in dobre krščanske vzgoje. — Kar ,se tiče mlekarn in drugih zadrug, o katerih se govori, da jih je Lučovnik prvi ustanovil, mora govornik pribiti, da smo imeli mlekarne tudi že preje drugod, kakor pa Lučovnik v svoji vasi.
Kandidat končuje: Mi krščanski Slovenci smo za versko narodno šolo, mi smo za izobrazbo in povzdigo kmetskega stanu in zboljšanje kmetijstva sploh, smo pa tudi pravični obrtnikom in delavcem, ker vsi ti trije stanovi lahko mirno drug poleg drugega živijo. Moj program je: Vse za vero, dom, cesarja! Vse za našo ljubo, lepo slovensko domovino!
Zato se mora kmet strokovno izobraziti, mladina mora že v šoli dobiti veselja do kmetijstva. Treba je preurediti pouk na učiteljiščih, da bodo naši učitelji imeli kaj zmi-sla za našega kmeta, katerega zdaj nimajo. Kmetje morajo skupaj držati, se v kmečkih zvezah organizirati in se boriti za svoje kmetske interese. To so misli, to so vodilne ideje, ki nas morajo navduševati in družiti za skupno delo. Naša slovenska ljudska stranka se bori za pravice vseh stanov, zato, če oddaste glasove moji osebi, jih oddaste stranki, ki ise bori za vas, za vaše koristi in pravice. V imenu stranke vas prosim: stojte trdno kakor en mož, kakor ena stranka in volite mirno kandidata, katerega je vam postavila slovenska krščanska stranka, katerega ste si sami izbrali zadnjič v Celovcu na shodu zaupnikov. Ako bomo šli vsi v boj, vsi do zadnjega na volišče, tedaj mora biti prej ali slej zmaga naša.
Kako iz srca je govoril kandidat msgr. Podgorc svojim volilcem, so bili dokaz prisrčni živio-klici na kandidata Podgorca.
Kot drugi govornik je dr. Rožič razložil veliki pomen poslanske zbornice, v kateri tako rekoč odločuje usoda cele naše države, pa tudi usoda vseh posameznih državljanov. Če je vlada previdna, modra, pametna, zares politična v svojem gospodarstvu, so tudi državljani srečni, zadovoljni, ker vlada red in blagostanje. Govornik razlaga, kako se delajo postave v Avstriji, kaka velika zavornica dobrih postav je stara aristokratična inštitucija, namreč gosposka zbornica, skozi katero mora iti vsaka postava, ki se preje sklene v poslanski zbornici. To je tisti nepotrebni čevelj, v katerem tiči še cela birokratična avstrijska vlada. — Govornik še nato govori o vzrokih razpusta državnega zbora. Državni zbor je bil razpuščen, ker vlada ni imela več potrebne, zadostne večine, da bi še dalje sa-mopašno vladala v korist Nemcem in v škodo Slovanom. Vlada sama ni kazala nobenega zanimanja za ljudsko zbornico, najmanj pa ministrski predsednik Bienerth sam. Pustil je mirno celo zbornico svoji usodi, on pa je na tihem vladal, kakor bi zbornice ne bilo. To smo večkrat občutili zlasti Slovenci. Vendar konečno je uvidel, da tako ne gre in ne bo šlo več naprej, če hočemo še ostati moderna ustavna država, zato je poklical na pomoč volilce. Razpisal je kar čez noč volitve, ne meneč se za to,
da ima ravno sedaj kmet največ dela, in tako se nahajamo v volilnem boju. Na eni strani vlada s svojimi Nemci, na drugi Slovani, oprti na svojo moč, žilavost in razbo-ritost.
Z veseljem, s srčnostjo in zadovoljstvom gremo lahko Slovenci v ta volilni boj. Zakaj? Na eni strani zato, ker smo vladi pokazali, da brez Slovencev, sploh Jugoslovanov, Bienerth ne bo vladal, na drugi strani pa smo lahko samozavestni v tem boju tudi radi tega, ker za nami stoje milijoni Slovanov, kajti Nemcev je v Avstriji samo 9 milijonov, a nas Slovanov je čez 17 milijonov. Zadnjikrat se bore Nemci z vso silo za nadvlado, ki bi jo še radi dalje imeli nad Slovani, a ure nemškega nadvlad ja nad Slovani v Avstriji so štete. Zato gremo lahko z navdušenjem v boj za našo staro pravdo, ker zmagati mora večina, in to so Slovani. Dokler Slovani ne dobe šest zastopnikov na najvišjem mestu, svetovalcev pri kroni, tako dolgo ne bo miru v Avstriji. Enaka mera za vse. Dobri smo pri plačevanju davkov, dobri 'smo za vojake, zvesti smo naši presvetli vladarski hiši, zato pa zahtevamo tudi pravic, ker dolžnosti vestno izpolnjujemo.
Zato zahtevamo, da se naši narodni, gospodarski in politični interesi ravno tako varujejo in pospešujejo, kakor nemški. Tudi mi smo že'tisočletni čuvarji in branitelji naše širne domovine, ljube Avstrije, žrtvovali smo zanjo vse, kar smo imeli, zato pa zahtevamo, da se tudi nas upošteva pri skupni mizi, kjer se dele dobrote.
Govornik se nadalje peča z nemško manjšino v Avstriji. Koroški svobodomiselni Nemci so sami razglasili v svojem volilnem oklicu, da je njih posest v veliki nevarnosti in da so v manjšini, zato pa hodijo sedaj sladkih ust in namazanega jezika oki’og slovenskih volilcev v tem okraju ter ,ponujajo svojo nemško in nemškutarsko robo ter jo hvalijo na vse pretege. Toda slovenski volilci bodo že vedeli, kaj jim je storiti. Ali ne bomo in ne smemo podpirati naših največjih verskih in gospodarskih nasprotnikov. In to so nemški liberalci.
Slovenci hočemo dokazati Nemcem, da smo še trdni, močni in da ne odnehamo preje, da dosežčmo svoje enakopravne pravice v šoli, v uradu in na gospodarskem polju. Vse privilegije in vse predpravice so imeli dosedaj Nemci. Mi Slovenci pa ne zahtevamo nobenih predpravic, ampak samo to, kar nam gre. Zato bodo slovenski volilci pokazali pri teh volitvah, da nas še ni volja kloniti tilnika pod nemški jarem, ampak nasprotno, mi hočemo na površje, na dan. Tudi mi hočemo biti sogospodarji čez usodo in premoženje naših sodržavljanov. — Govornik konečno poživlja vse volilce, naj složno zedinijo vse glasove na slovenskega kandidata msgr. Podgorca, ker v slogi je moč.
K besedi se oglasi in jo tudi dobi nem-škonacionalni učitelj Samec. Pravi, da so slovenski klerikalci krivi razpusta državnega zbora, ker so obstruirali. Nadalje pravi, da so Slovenci naložili davke, in da bi Slovenci tudi radi imeli ministrske frake. Zabavlja čez msgr. Podgorca, ker je pomagal pri centralni kaši, kliče portugalske in druge framazone na pomoč, ker drugače bo vse »hin«. (Kmetje mu kličejo: \Ten ž njim!) Samec neha, grozno poparjen.
Na učiteljevo izzivanje je temeljito odgovoril dr. Rožič. Povedal mu je, da učitelj še tega ne ve, da si je vlada sedaj vse potrebe sama dovolila s pomočjo § 14., da se je v delegaciji res temeljito ponesrečil Dobernigu in Nemcem poizkus, da bi bil zopet očrnil Slovence kot kake izdajalce in zarotnike.
Konečno se je poslušalcem sploh nerazumljivo zdelo, kako si upa nemškutar-ski učitelj poživljati na volilnem shodu na verski, kulturni boj proti Slovencem in katoličanom sploh. Res lep tak učitelj, toda nesrečna mladina, ki jo poučuje. Učitelj naj >se briga za šolo in za pouk, ne pa da bi na političnih shodih agitiral za nemškona-cionalno stranko, kakor Samec iz Bilčovsa to dela. Mi mu svetujemo, naj bo drugič bolj previden in pameten, če ne mu bodo koroški Slovenci, od katerih živi, drugače navili ušesa. Seveda Samec bo za svoje razdiralno delo dobil še pohvalo in plačilo od nemškega deželnega odbora in od »Siici-
marke«. Med odgovorom dr. Božiča se K Samec zbal resnice, ki v oči bode, ter je H pobegnil z zborovališča. Sicer pa so bil*! zborovalci tako razburjeni in hudi na nje'* ga, da bi ga bili kmalu sami postavili n3 veter.
Konečno predlaga še gospod župnik da naj tisti, ki je za msgr. Podgorca, vzdir' ne roko. Vsi zb orovalci so dvignili roke iet soglasno zaklicali:	Podgorca bom9
volili! — samo neki »rdeči« »Landbrieij trager« je rekel, da bo Lukasa volil, da V> nič nima proti Podgorcu, ker so »en fajj* gospod«. Gospod župan je nato zakljuŽ** shod s pozivom na vse zborovalce, naj i*8 dan volitve vsi gredo volit msgr. Podgorc11 Shod v Bilčovsu je bil dobro obiskan in ž*' vahen, in vsa čast našim zavednim možen* da se ne dajo komandirati od takega učik Ija, kakor je brezverski nacionalec Saune9
Zeleni agrarci proti Nageletu.
Iz Velikovca se nam poroča: Za našel'8 karteliranega pivovarnarja, gospoda Nage; leta, za katerega so šli pred štirimi leti naš* /zeleni kuščarji s takim navdušujem v boi1 sedaj ni posebnega navdušenja. Kuščarji s1* si želeli svojega organizatorja, nemškoiP' cionalnega grandfarbarja, potovalnega uč*' telja Schumyja; toda Slovencem prijazni (•[ Nemci tega kandidata nočejo privošči'* »Nemcem prijaznim Slovencem«. V Vo^' brah, kjer je trdnjava zelenih kuščarjev, se vse huduje nad kandidaturo velikovškefl8 pivovarnarja šternbirta; in nadkuščai' Mežnarjev Žepi, že baje propagira med svO' jimi zelenjaki »Wahlenthaltungo«. Če bo k imel toliko' moči? Če se ne bodo morebi** ravno sedaj uresničile njegove besede, ki j il* je govoril na b auernvereinskem shodu v Vovbrah, »da ne more garantirati za to, d® bi mogel držati svoje ljudi, da bi ne govoril* »po portugalsko«. Vovberska občina je gosp* Nageleta pred dobrim letom izvolila častnega občana. In sedaj?
Sladki Lučovnik na shodih.
Žihpoljski bauernbundovec že hodi p0 shodih, seveda gre samo med pristaše netU' ških nacionalcev. V soboto je bil v Grab' štanju, kjer je razlagal evangelij, ki s« ga je naučil iz lutrovske »Bauernzeitung«' Shod ni bil posebno dobro obiskan, »FreE Stimmen« poročajo, da je bilo na shodu k a' kih 50 volivcev. Ker se »Freie Stimmen'* rade za polovico zlažejo, potem si lahko iZ' računamo, koliko da jih je moglo biti. KG je menda; Lučovnik kandidat učiteljev, zat° sta na shodu govorila tudi slaboznani nad' učitelj Lex in njegov stanovski tovarn Kropf. Lex je stavil »baje« (na to besedo Lek namreč polaga veliko važnost) na kandi' data več vprašanj, na katere je isti na zado* voljnost vseh odgovoril. To je stara kome' dija, ki jo uganjajo nemški nacionalci, d0 mečejo ljudem pesek v oči. Povsod na nji' hovih shodih dobi kak njihov pristaš na' lego, da stavi taka vprašanja, o katerih n e ni' škonacionalni kandidati že prej izvejo in se naučijo, kaj naj nanje odgovarjajo. Seveda je govoril Lučovnik sladko, kakor zna. Pč metni volilci pa ne bodo nasedli njegoR sladkosti, ampak bodo šli volit slovenske# knadidata, ki ne govori tako sladko* pač pa bolj m o ž at o in se po s v o ' j i h m o ž a t i h besedah tudi ravna Lučovnika je spremljal v Grabštanj urednik losvooromovih »Freie Stimmen«, Frisi# g e r, ki ljudem laže o nemški centrali1' kaši, kakor mu je »Karntner Tagblatt« d°' kazal. Lučovnik gotovo zopet farba dobr°' misleče, katoliške kmete, da je dober kat°' ličan, a voditi se da po shodih od uredni# lutrovskih »Freie Stimmen«, ki pozivajo i**1 odpad od katoliške cerkve h krivoversker# luteranstvu. Možu pa, ki se udinja taM »losvonromovski« stranki, noben katolič^j* ne bo dal svojega glasu. Kar ima Lučovih5* na sebi dobrega, to je na njem slovenske!!3’ kar pa je na njem slabega, in tega je veliuj več, to je na njem nemškonacionalnega! ^ najslabše na njem je, da služi nemškoO3^ cionalni stranki, ki slovenskemu kmetu ^ privošči niti počenega groša, in da se za stranko, koje ideal je brezverstvo in vera lutrovska!
št. Peter pri Velikovcu. (Nage-# Štern bi rt) je zboroval. Pa klaverno L bilo to zborovanje. Kakor se sliši, ni bilo # zborovalcev, kakor 20. G. Nagele, v Št. Petl
ne l'aste za Vas pšenica. Št. Peter je p a a> Pa slovenska in k a t o 1 i š k ,a.
lav seVam godi! Zakaj pa kandidirate na Program stranke, ki je največja sovražnica . ovencev, ki hoče uničiti slovenskega kme-a, stranke, ki ne zna gospodariti, ki hoče vstrijo poluteraniti in jo izročiti Nemčiji? e zeleni a g r a r ci ne m a r a j o v e č f.a \a s, kaj šele potem zvesti slovenski anetje ! Volilci, dne 13. junija vsi v hoj za jasega uglednega slovenskega kmeta, naše-»a domačina in župana, g. Jurija Rutarja, , Iaet naj voli kmeta, ne pa meščana in aterliranega pivovarnarja!
^ , Bistrica v Rožu. Vsi smo mislili, da hode 11 nas volilni hoj precej miren in brez hru--p . Toda temu ni tako ! Nasprotniki so za-. Ì1. ih mi ne bodemo tiho požirali njihovih t,.Zl- Kakor čujemo začel se je volilni boj na strici z napadi na domačega kaplana, ki \j~vh gospodom trn v peti. Mi, iz Sveč, iz a; c ih Bistrice, pa bomo tudi brez kaplana n 0vali na to, da bo gospodom na Bistrici ^jalo vroče.
toj-O^itno je namreč, da gospodom letos ni 0j v. 0 za volitve v državni zbor, kakor za j chlske, katerih se po pravici lahko boje. občinske volitve! Z 18. majnikom bi končane, pa še sedaj ni ime-a- Kaj pa pomeni to? l 'Seveda letos se ne bodo mogli hvaliti, ■i ,0 dobro znajo gospodariti. 70.000 kron
Ooll,	JOJ-
s. 8a in še več! kmetje in posestniki na Bi-ČeJci in tudi v Svečah, to boste sedaj pla-vi! iPoglejte, kako skrbijo za vas! S(phtetujte*se vendar enkrat in ne pustite areti do nagega ! Tovarna plača na vrh Prazen nič, vi pa boste plačevali vse! Kaj t) ’ če bi tovarna prenehala? Smilite se t]41*1! toda ,sami ste krivi! Ali je bila po-taka šolska palača, ko je vsako leto fj^hj otrok? O tem se bo še malo več govo-pi0v' Kdor je hotel imeti palačo, naj jo tudi . aca! Kako pa pridejo do tega ubogi kaj-luÌ, ki so skoraj že na beraški palici? Po-že sedaj tem gospodom vrata, po-
kS
M
pa potem pri
občinskih volitvah! J01’ plačuje krvavo prisluženi denar, ta
x«k;
;uPan
0 komandiral. Ne pa kakor se sedaj godi! g ^ s o še r a j n i U c a r živeli i n b i 1 i
4	__7 tedaj je imela občina
ke P ar, danes pa plača ravno j. * i posestnik 2 0 k r a t več d a v -in občina ima kljub temu •t)O0 kron dolga! Kmetje, posestniki, glavo p0, konci in volite prav ! Sedaj že volite obče pzpanega Grafenauerja, pozneje pa v ob-pko može, ki bodo skrbeli tudi za vas, ne a samo za nemškutarske učitelje.
Kaj pa delavci? Koga boste volili? Ali p j® Če? Ta volitev je zastonj in vam ne bo s^.esar pomagala! Ali z gospodi na Bi-hci? Gotovo tudi ne, vsaj so vendar ti l)( jh vedno nasprotni ter ste vi ravno naj-jjj Ì slabo plačani! Volite brez strahu može, tp vas zastopijo ter poznajo vaše želje in ■jkljenje. Saj tudi na Jesenicah g. direktor
a P pen pusti vsakemu delavcu prosto jo, in ravno on je tudi gospod na Bi-
voj
st'S:
K Volite vsi, delavci in kmetje, moža, ki « zares imel voljo delati za vas, Slovenca, \T.vas zastopi, ki pa je tudi pošten in veren! Jega bodemo volili!
..Zato pa vsi za Franca Grafenauerja!
Dnevne novice in dopisi.
j. Občinske volitve v Bekštanju je uprav-s°dišče razveljavilo.
jj konfiskacija »Mira«. Državni pravdnik je zadnjo številko zaplenil zaradi prav heh zno reKlarane notice, ki jo je »Mir« že djfetokrat prej objavil, ne da bi se bilo oko q Zavhega pravdnika nad njo izpodtaknilo. jjojJhhim čitateljem bo še v spominu ne-p izni inserat »Kolinske cikorije«; državni ^^dnik se je torej spravil nad — sloven-
sko cikorijo. Ne rekli pa; bi še nič, če bi konfiskacije ne bili izvršili šele tri ure potem, ko je bil list predložen državnemu pravdni-štvu. Državnemu pravdniku bodi povedano, da takega ravnanja z nami ne bomo vtaknili mirno v žep! Ga nismo vajeni!
Aprilovo električno železnico v Celovcu so vendar enkrat o tvor ili. V soboto, 6. t. m. ob osmi uri zjutraj, so se vsedli na, dva, s koroškimi zastavami ozaljšana in s frankfur-taricami omadeževana voza, župan dr. Met-nitz in drugi, skoro sami mestni očetje, ki so Celovčane cel mesec pošiljali po aprila. Nato so izročili aprilovo, od Celovčanov in tujcev že tako željno pričakovano električno železnico prometu. Redni sedeminpolminutni promet se vrši med glavnim kolodvorom in gledališčem in vsled tega nima, mnogo pomena. Vozijo se le bolj za, zabavo, dokler se je ne bodo naveličali.
V kavarni zadet od kapi. Kap je zadela
6.	t. m. v Mo ser j evj kavarni v Celovcu ob 7. uri zvečer vpokojenega deželnosodnega svetnika Viktorja Haslingerja. Drugo jutro je umrl, star 68 let.
Porotno zasedanje v Celovcu. Začetek letošnjega drugega rednega porotnega zasedanja pri celovškem c. kr. deželnem sodišču je preložen od 19. na 26. junija.
Aretiran je bil v soboto, 6. t. m., ISletni dninar Vincenc Aichholzer iz Vetrini a pri Celovcu. Priznal je, da je ukradel posestniku Antonu Oraschu v Št. Rupertu, svinjine v vrednosti 80 K in obleke v vrednosti 4Ó K. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Nabiralnik ukradel. Nabiralnik rešilnega oddelka celovške prostovoljne požarne hrambe z zneskom 50 K je ukradel dne 6. t. m. pri »Belem volu« na Beljaški cesti v Celovcu neki mlad fant; nabiralnik je skril pod havelok in zbežal. Ker ga je nekdo opazil, so šli takoj za njim in ga ujeli pri želez-nični progi pri Otočah. Fant pravi, da je star šele 18 let in se piše Grazer. — »Pri tigru« je isti dan nekdo pobasal nabiralnik — »Sudmarke«.
Nadomestne deželnozborske volitve v Ljubljani se vršijo 16. majnika. S. L. S.
kandidira dr. Vinko Gregoriča, liberalna pa profesorja Reisnerja.
Kandidat za županski stol v Ljubljani
je dr. Tavčar, županov namestnik pa bo dr. Triller. O dr. Tavčarju vedo povedati nekateri listi, da ne bo od cesarja potrjen za župana.
št. Rupert pri Velikovcu. Dodatno za božičnico naše »Narodne šole« je še darovala Eva Murko, kmečka hči p. d. Vranko-va, Nad Dravo, 5 K. Bog plati stoterno!
Dobrlavas, (B 1 a g o s 1 o v 1 j e n j e novega zvon a.) Prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. ob pol deseti uri, se vrši v vasi Kokij pri Dobrlivasl blagoslovljenje novega zvona, ki so si ga vaščani namesto starega razpokanega nabavili. Vlit je zvon pri livarni Sa,massa v Ljubljani.
Od Žile. (Požar.) Pred kratkim je pogorelo posestvo g. Fišerja v Labjenčah pri Oberheharju. Mož je kupil to posestvo pred nekaterimi leti za 4000 K. Posestvo meri z gozdom vred 70 oralov,. Pohištvo je bilo majhno, kakor so stara gorska stanovanja, zavarovano pa je imel za 17.000 K. Tisti dan je bila gospa Fišerjeva sama na planinskem posestvu. Goreti je začelo popoldan, menda na dveh koncih. Neki občan je vprašal čaj-niškega Mihorja, ali že ve, da je Fišer pogorel? Ta pa se mu je posmehljivo odrezal: »No, pa kakšno škodo ima!«
Bekštanj. Ker smo brali v »Miru« o aro-gantnem postopanju nekega postajnega uradnika na postaji v Mlinarjah, bi bilo za nas tudi še posebne vrednosti, da izvemo, kateri uradnik je to bil. Ne moremo si pa misliti, da bi bil to gospod Fina, postajena-čelnik tam, ki sicer rad ustreza stran-
kam bodisi slovensko ali nemško. Najbrž je moral biti to tisti Kek, mlajši uradniček, ki je hotel z enim voznim listkom prodati tudi vsenemško aroganco. Tistemu uradničku priporočamo, naj se prejkoslej priuči od gospoda postajenačelnika Fina, kako da se postopa s slovenskimi strankami. Gospod Fina pravi namreč: »Jaz sem za vse stranke tukaj«. Razumljivo pa je, da takim gospodčkom slovenščina ne gre v glavo, ker še za nemščino nimajo kraja v njej. Oboje: slovensko in nemško, pojte se učit k — Slovencem.
Spodnja Zilska dolina. V Čajni je pri »Dobraču« slovenski oštir, ki postreže Slovencem v vsakem oziru prav ulj"dno. Domačini in potujoči Slovenci, podpirajte tega moža, karkoli mogoče, da bo njegov obstanek zasiguran.
Žabnice, dne 6. majnika 1911. V Žabni-cah in tudi drugod po Kanalski dolini nazaduje živinoreja. Polja in travnikov pri nas ni veliko. Dolina je ozka in povodenj je še tega polja, kar ga je, precej podsula ali odnesla. Kraji so gorati in zato se tu najbolj obnese drobna živina, ovce in koze. Ampak pred 10 do 20 leti je tu bilo kakih 1000 ovac, zdaj jih je le še 500. Glavni vzrok tega je, ker so pastirji predragi .Nazaduje pa hudo tudi goveja živina. V vsaki kmečki hiši je bilo par krav in par drugih goved. 'Pri nas se pa najbolj obnese domače malo pleme. Naše krave so lahke, majhne, brhke. Težkih krav pri nas ni mogoče rediti. Prvič ne morejo hoditi na pašo, ker so steze strme in slabe; drugič pa kmeta taka krava uniči. Krme je malo in posebno, ako mora krava poleti doma ostati, ne ve kmet s čim naj jo krmi. Naravnost veliko škodo pa se napravi našemu kmetu s tem, da se nam vsilijo biki, ki so veliki in težki. Živina, kot se nahaja v melniški dolini (Mollthaler Rasse) ni za naše krave. Ljudje so hudi in jako nevoljni, ker se jim ne pusti rabiti domačih, malih juncev. V vasi je zdaj par takih bikov, a noben ni za nič. Krave iz cele vasi se pojajo vsake tri tedne; nobena ne ostane breja. Nadalje z novimi, tujimi biki je prišla med našo živino neka bolezen (ScheidenkataiTh), katere prej ljudje še poznali niso. Veliko krav je poginilo, ker niso mogle povreči. Za vse te dobrote se imate, Žabničani, zahvaliti kmetijski družbi, ki pošilja kakih 24 iztisov svojih caj-teng v našo vas. Kaj pomagajo njeni časniki, ako kmetijska družba tako skrbi za našo živinorejo!
Društveno gibanje.
Vogrče. Ustanovni shod podružnice deželnega kulturnega sveta se zaradi volilnega shoda v Dobu preloži na poznejši čas.
Pliberk. Odbor katoliškega slovenskega izobraževalnega društva, uljudno vabi vse ude in somišljenike na svoj II. letni občni zbor, ki se vrši dne 14. majnika predpoldne po prvi sveti maši v »Narodnem Domu«. Spored: Odborovo poročilo in volitev novega odbora.
Cerkvene vesti.
Izpit za pouk veronauka v srednjih šolah se vrši 5. in 6. septembra t. 1. v knezo-škofijski palači. Spored: Dne 5. septembra dopoldne od 8. do 10. ure pismena naloga iz apologetike (vštevši vire svete vere); popoldne od 2. do 5. ure pismena naloga iz cerkvene zgodovine. — Dne 6. septembra od 8. ure zjutraj se vrši ustmena izkušnja v obliki prostega predavanja. Predmet bo vzet iz moralke in se vsakemu gosp. kandidatu pove pol ure pred nastopom.
Umrl je 5. t. m. č. gosp. L a vre nei j W a 1 d e r, dekan in župnik v Volšpergu. Pogreb je bil v nedeljo, 7. t. m. N. v m. p.!
Spominjajte se obmejnih bratou!
Elevai in Unite uri
Ciril in Metodove vžisnlice
Hi so priznano :: naiOoliše ::

Tovorno poUedebkih strojev C. Proscta, Celovec
Ustanovljena 1875
Odlikovana z zlat. in sreb. kolajnami
priporoča po brezkonkurencnih nizkih cenah svoje izdelke: gepeljne, patentovane mlatilnice in rezalnice za ročni obrat in na silo, nože za repo, parnice krmil, čistilne mline, sesalke za gnojnico,
cirkularne žage, črne in cinkovane vodovodne cevi.
Specialiteta
stalni in vozni, na vse konjske sile.
Bencin - moforii
pocasosci tekoči.
Specialiteta


Original amerikanski stroji za žetev
Lastna inženirska pisarna. Inženirski poseti in prospekti brezplačno. Ilustrovani ceniki zastonj in franko na vse kraje.
popolna obratna sigurnost.
Preprosto oskrbovanje.
kakor raženj in grablje za seno, senosèk, gare za redi, ročne vlačne grablje.
Zamenjava starih strojev po najvišjih cenah. Zastopniki v vseh večjih krajih Koroške.
L^ ’ ‘' v.:"
Loterijske številke dne 6. majnika 1911:
Trst	42	84	45	16	78
Line	61	23	18	11	5
Varno naložen denar!
Kupujte narodni kolek!!
l?v“4r- mezga
z zaprego in vozom sta za primerno ceno naprodaj. Naslov pove uredništvo „Mira“.
Reia pria za vpÈieie (penzionislej ! ! !
Hranilne in posojilna društvo v Celovcu
U1!	0, 2 1	^0	Pavličeva ulica štev. 7 uraduje ob četrtkih od 9. do 12. ure predpoldnem, » '/22. »	1/2 4.	» popoldne, ob sobotah » 10. »	12. » predpoldnem, ob nedeljah » 10. »	12. » predpoldnem.	4Ì		
i Kmetje zavodil	in kmetice, vlagajte svoje prihranke v svojih zavodih, 1 i ne dobi začasnih posojil, in če jih kje dobi, jih mora pred			ker kmet v tujih trago obrestovati.		
V lepem kraju, kjer je veliko delavcev premogoko-pov, blizu trga in kolodvora, na najlepšem prostoru je
lepa hiša
z gostilno, vrtom in obokanim hlevom tik šole za samo 6000 kron takoj naprodaj.
Nese 10% dobička najemnine. Treba samo polovico denarja. Pripravna je tudi za trgovino, lesotržce, krojače, šivilje itd.
Pojasnila daje posestnili Hnion Renko, trgom v Celovcu.
Namesto 40 kron, samo 6 kron.
Gamsoua brada
krasotni izvod
pristna, zelo lepa, 16 cm dolga dlaka, s starosrebrrro Hubert-cevko, s premikajočim oklepom in vijakom, skupaj samo 6 kron. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna. Jelenova brada, pristna, 19 cm dolga, K 4-— Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju in pod jamstvom izdelovalec gamsovih brad
L. Fenichel, Dllltai, M JltmilUjasSfi 3/011.
Proda se
Dularjevo posestvo, ki obsega 20 birnov posetve, 2 orala travnika, 3 orale lepega mladega in 2 orala novozasaj enega gozda. Pri hiši je mlin za domačo rabo. Vse je skupaj v eni parceli v ravnini. Lep betoniran živinski in svinjski hlev z betonirano jamo za gnojnico in gnojišče. Poslopje je zidano in v dobrem stanju. Cena je s setvijo in mrtvim inventarjem vred 7000 kron. Več pove lastnik Ivan Petrič pd. Dular, št. Peter, pošta Velikovec, Koroško.
T1ÌČfi ITI	je naprodaj v Dobravi pri Bo-
JTHiSCl lil Vil rovljah. Pripravna je posebno za kakega delavca, ker je ravno vštric tovarne. Proda jo Jakob Ogris, zraven vile Čauko.
,ISlir je pravo glasilo horoških Slovencev !
i^g~=Bs^SjtSII=lUlžS

Prosim
za obilen
obisk.
J. B. HHH1ER
; frggsuEC z železnino IZ
„Pri zlati koslM v Celovcu
ParÉisenB štev. I zraven gostilne jigef
priporoča veliko zalogo vsakovrstne železnine, hišno in kuhinjsko orodje, sloveče Bistriške kose, srpe, osla (kamena), motike, žage, pile, trpežno pozlačene nagrobne križe itd. Vse po ::	najnižjih cenah.
JI
Hotel Trabesinger o Celoucu
Na'k ol o|d v orn pričakuje /gostov domači omnibus.
Veiikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočuieio vlCeiovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	£> tffiìiì SZ g* £>	pozimi
služi	y l|li3tLt£j zakurjeno.
senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Jlelike dvorane za shode In veselice.
Lastnik: IVAN MILLONIG.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000.
0
o
on M vloge do dne vzdiga.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Mn\i v LiiiWiiiiii. PoMice v smislu. Trstu, Sarajevu in Gorici
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K S-— za komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Josip Gostinčar v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.
Volilni katekizem
za volitve v državni zbor
po novi volilni postavi.
1.	Koliko poslanceT voli Koroška v državni zbor?
Deset.
2.	Kako so razdeljeni volilni okraji ?
Sledeči okraji volijo vsak po enega poslanca, sicer:
1. mesto Celovec ;
‘2. sodni okraj Celovec (brez mesta) ; _
3.	sodni okraji Borovlje, Dobrlavas, Železna Kapla in Pliberk ;
4.	sodni okraji Velikovec, Svinec, Stari dvor;
5.	sodni okraji Wolfsberg, Št. Pavel. Šent-Kenart ;
6.	sodni okraji Št. Vid, Breže, Krka ;
7.	sodni okraji Trg, Rožek, Milštat ;
8.	sodni okraj Beljak ;
^	9. sodni okraji Šmohor, Paternion, Podklošter,
"rbiž, Kotiče;
,	K), sodni okraji Spittai, Greifenburg, Wink-
ern, Obervellach, Gmiind.
3.	Kdo sme voliti?
Vsak 24 let stari moški avstrijski državljan, v dotični občini že vsaj eno leto stanuje.
To leto se računa od tistega dneva nazaj, ko je bila volitev razpisana.
Vendar pa sledeče osebe nimajo volilne pravice :
a)	v aktivni vojaški službi se nahajajoče osebe, tudi žandarji;
b)	kdor je še pod očetovsko oblastjo, ali ima variba ali kuratorja;
c)	kdor od javne miloščine živi ;
d)	kdor je v konkurzu ;
e)	kdor je bil radi kakega hudodelstva ah Pa radi prestopka tatvine, poneveijenja, goljufije, kovarstva, oderuštva, vlacugarstva-obrezuspešenja eksekucije kaznovan, volilnu pravico za čas, dokler ni kazni pr stal in pri nekaterih hudodelstvih se za nadaljnjih 5 let, in če je bila kazen nad 5 let, pa za nadaljnjih 10 let; kaznovan]« radi zgoraj omenjenih prestopkov tatvin itd. pa ima za posledico izgubo volilne pravice še za 3 leta po prestani kazni;
/) kdor je bil radi pregreška volilnih slepari.! kaznovan, izgubi volilno pravico za 6 1« po prestani kazni.
4.	Kako se volil
Vsak volilec mora svoj glas oddati osebno^ s pooblastili se ne sme voliti.
5.	Kje in kdaj se volil
Voli vsaka občina za se. Razpis novih V litev se mora po vseh občinah tudi z lepa (plakati) naznaniti. Kraj in cas volitve v P . sameznih občinah je razviden iz legitimacije, t jo vsak volilec dobi.
<5. Kaj je «volilni imenik"?
^uPan vsake občine sestavi po abecednem zaPlsni^ vseh opravičenih volilcev ni ege ve ^cme s pristavkom, kaj da so in kje da starnilo; ta zapisnik se imenuje «volilni imenik41.
'• Kakšen pomen ima volilni imenik?
Volilni imenik je podlaga cele volitve. Kdor Folihio°pravicoimenikU’ 116 Sme VOlÌtÌ’ četUdi ima
8.	Kdo sme volilni imenik pregledati? občineSak<^0’ tUC^ nevo^lec» ™ domače ali tuje
9.	Kdaj se ga sme pregledati in kje?
. Volilni imenik mora biti celih 14 dni v ob-. nskem uradnem prostoru na pregled položen
stvn m°ira, -0 j1av1n,° ra^asiti; okrajno glavar-vo pa določi, koliko ur in katere ure vsak dan c ?a sme pregledovati.
ljinJ0* .ZakaJ j® tvoba paziti na sestavo vo-unega imenika?
Uenn,Zat°’ da se °Pravičeili volilci ne izpuste, opravičeni pa van] ne vtihotapijo.
Uh,n11' • Ka^° se zabranijo nepravilnosti vo-,riega imenika?
Pašr7Sak ^,oliIec ima P1-avico zahtevati, da se iz-iz ^ene vohlce v imenik sprejme, neopravičene pa J cenika izbriše. To se imenuje reklamacija.
12. Kdaj je čas za reklamacije?
Ideii	14 ^nb k0 jo volilni imenik na pre
bQ razpoložen.
13. Kje in kako se reklamira?
Reklamira se pri županu, in sicer ustmeno ali pismeno. Reklamirati je treba za vsak slučaj posebej; združenje dveh ali več reklamacij v eni vlogi ni dopustno, če se reklamira radi tega, ker se je kakega volilca izpustilo, mora se reklamaciji priložiti tudi listine, ki dokazujejo opravičenost dotičnega volilca, to je, da je 24 let star in avstrijski državljan, kar se dokaže » krstnim listom, z domovnico, delavsko knjižico itd. Vse reklamacije s prilogami vred so koleka proste.
Vzorec reklamacije:
Gospodu županu
v Šmihelu.
Iz priloženega krstnega in domovinskega lista (delavske, poselske knjižice) se razvidi, da sem več kot 24 let star in avstrijski državljan-Znano je tudi, da v tej občim že vec kot eno
leto stanujem.	,v	:
Zahtevam tedaj, da se me vpise v volilo imenik za volitev državnega poslanca m v t namen to mojo pritožbo predloži c. kr. okrajnem glavarstvu v Velikovcu.
V Šmihelu,............
Kaj se mora v reklamaciji dokazati
Kdor za se ali za koga drugega volilno pr»; vico reklamira, mora samo dokazati, da je tičnik 24 let star, in da je v našo državo pristoje • to je, da je avstrijski državljan. \ se drugo S mora uradno poizvedeti. Seveda pa je dobro, se reklamacija tudi v drugih točkah kolikor m goče vsaj s trditvami podpre; potrebno pa ni.
^en«5reSamira1 k0ga ÌZ V0,iInesa illu,llilia
ki	V v.olilnem imeniku kaka oseba,
samo n jS-ne prfVICe’, se raora v reklamaciji Pravinp y-estl vzrok’ zakaJ da d etični k volilne
Sil1---’ raaPr^da Še Ui 24 letstar’ ali da
čini !r JT’ a 1 fa, S? ne stanuie eno leto v ob-teh’ a , a 1? bl1 kaznovan itd. Dokazati
Preiskati*^ n' treba' kei’ 86 'lih mora uradno
volu16, K!lko Perico ima tisti, ki se na iz dinega imenika „ven<£ reklamira ?
tičnikn6'1110 se 0 taki reklamaciji odloči, se do-izjavi " rra. datl pnllka’ da se « reklamaciji k0 Sp • a,lzlava se mora v teku 24 ur potem, 'aeim ;-e d°t]enika o reklamaciji obvestilo, ust-
»C:!:,upg,"raXdati ali žu,,“u aii i”1 c-iir-
c- krlJrldl0Žitl 10 r"ora v treh dneli pristojnemu Kr- okrajnemu glavarstvu, ki o njej razsodi.
se smePefDHdlnčb0 C’ ^ okr^ne^ glavarstva Se ga Jkii ’ k!- le rekiamiral, in pa tisti, ki
že'no vSn mmC1Ja pntožiti na c- kr- de-te>n kn Ì • Ta° P.rit0,Žb0 Je v tekn treh dni po-^avarsfv dostavila odločba c. kr. okrajnega
^varstvu Vl°Žltl naravnost Pri c. kr. okrajnem b“ c' tr' deM“e ''M« P« »i
Vzorec pritožbe na c. kr. deželno vlado:
C. kr. okrajno glavarstvo	v Velikovcu.
Z odločbo z dne . . . 1911, št. . . ., se moj' pritožbi, da naj se me vpiše v volilni imenik srni belske občine za državnozborsko volitev, m ugodilo.
Zoper to odločbo vlagam sledeči priziv
na c. kr. deželno vlado v Celovcu.	.
(Tu se na kratko navedejo razlogi priziva.)
Ker je torej dokazano, da imam volilno pravico, prosim, da se prizivu ugodi in potrebno ukrene, da se me pravočasno vpiše v volilni imenik sm ske občine za državnozborsko volitev 1. 19U-
V Šmihelu............. Podpis.
18.	Ali je reklamacije in prizive treba kolekovati Ì
Ne. Reklamacije in prizivi so s prilogam1 vred koleka prosti.
19.	Ali se sme po preteku reklamacijskega roka v volilnem imeniku še kaj popravljati-
Novih volilcev po preteku 14 dnevnega roP za reklamacije ne sme nihče več v volilni imeni J vpisati. Pač pa ima c. kr. okrajno glavarstP pravico in dolžnost do 24 ur pred molitvijo1 imenika izbrisati take osebe, ki sploh volilo pravice nimajo, ali pa so jo po preteku rekP macijskega roka izgubili.
20.	Kaj se zgodi, ko je čas za reklam»' cije potekel ?
Potem napravi c. kr. okrajno glavarstvo^ vsakega volilca izkaznico ali legitimacij
^med“s0traaviVtiakeinU volilcu na njegov
-1. Kaj mora vsaka izkaznica obsegati?
a)	številko, pod katero je dotični volilec v volilnem imeniku vpisan;
b)	kraj, dan in uro začetka volitve;
y ^ro- kateri se konča oddaja glasov •
«1 ime in bivališče volilca.
,22- Kaj je storiti, če kak volilec še 24 ur l'reu volitvijo ni dobil izkaznice?
Isti mora iti sam po njo. Kraj, kjer se jo dobi, ‘c mora že poprej na običajen način razglasiti.
2,3. Kdo pa dostavlja izkaznice?
sma Favadno .c' kr' okrajno glavarstvo, ki pa ta posel izročiti tudi županu.
Ki24; ^aJ Je storiti, če je kdo dostavljeno Laznico izgubil?
terjati sme od c. kr. okrajnega glavarstva novo,-25. Kako se voli?
?!asovnicami> ki se morajo volilcem do-J ti hkrati z izkaznicami. Glasovnice ki Jmajo uradnega pečata c. kr. okrajnega avarstva, so neveljavne.
guhii^*' Je storiti, če se je glasovnica iz-sabila ah pokvarila?
ljtvi..Teiiati sme drugo, in sicer ali že pred vo-ali r° nara;vnos^ 9^ c* ^r* okrajnega glavarstva. Pa na dan volitve od volilnega komisarja.
27.	Kdo vodi volitev?
ima Pllnna komisija, ki obstoji iz 5 članov, če ^ obema manj kakor 1000 prebivalcev; če pa
ima občina več kakor 1000 prebivalcev, pa je volilna komisija sestavljena iz 7 članov.
28.	Kdo sestavi volilno komisijo?
Dva, oziroma tri člane imenuje občinski odbor, ravno toliko pa volilni komisar iz srede volilcev. Ti štirje, oziroma šesti člani izvolijo petega, oziroma sedmega člana in vsi skupaj pa izmed sebe predsednika volilne komisije.
29.	Kakšne pravice ima volilna komisija !
Volilna komisija odločuje:
a)	če se pri oddaji glasov pokažejo pomisleki, če je oseba, ki koče glas oddati, res opravičeni volilec sam, ali pa se le kdo drug' izdaja za njega;
b)	o veljavnosti oddanih glasov;
c)	če se zoper volilno pravico kake v volilni imenik vpisane osebe ugovarja, razsodi takoj volilna komisija, če sme dotični svoj glas oddati ali ne.
30.	Kdaj in kdo sme ..ugovarjati" ?
Proti oddaji kakega glasu se sme samo toliko časa ugovarjati, dokler glas še ni oddan, in vrhu tega samo tedaj, če' se kdo drugi za pravega velika izdaja, ali pa če je volilec šele po ugotovitvi volilnega imenika svojo pravico izgubil.
Ne more se pa ugovarjati zoper glasovanj takih oseb, ki so vkljub temu. da nimajo volilne pravice, vendar prišle v volilni imenik in se jm ni pravočasno „ven1< reklamiralo.
31.	Kdo sme biti na volišču navzoč?
Na volišče (volilni prostor) se smejo pustiti samo volilci, ki imajo izkaznice. Ko volilec odd»
pV°j 8'las, mora volilni prostor takoj zapustiti.
ki. okrajno glavarstvo, pa tudi volilni komisar, bme odrediti, da se volilci le posamezno v volilni Prostor spuste, če je to potrebno, da se volitev nemoteno izvrši.
Na željo strank, ki se poganjajo za kandidate, pa mora c. kr. okraj no glavarstvo dovoliti, da je pri celem volilnem nejanju od začetka do konca (tedaj tudi lJri štetju glasov) v volilnem prostoru navzočih nekaj (2 do 5) strankinih zaupnikov. Te zaupnike morajo stranke pravočasno pred volitvijo c. kr. okrajnemu glavarstvu naznaniti, ki izmed njih izbere za vsako stranko Primerno število.
32.	Kake pravice imajo zaupniki !
. Ti zaupniki so samo priče volilnega delanja; kakor drugi volilci, imajo pa tudi oni pravico ugovarjati (glej točki 29, 30), drugih po-onih pravic pa nimajo. Seveda pa smejo, kakor , sak drugi volilec, volilno komisijo in volilnega fomisarja opozarjati na morebitne nepravilnosti, j zahtevati, da se volitev po postavi vrši. Ako 31 se njihovim pritožbam ne ugodilo, smejo ter-bele " ^ 86 te pritožbe v volilnem zapisniku za-
33. Ali se sme na volišču agitirati l
Med volitvijo so prepovedani nagovori *a volilce in vsaka drugačna agitacija v ol 11 n e m prostoru samem, kakor tudi v poslopju, Jer. se volitev vrši, in v bližnji okolici tega po-°m, ki jo c. kr. okrajno glavarstvo določi, lil • ^ ndi se mora za to skrbeti, da morajo vo-Cl nemoteno hoditi v volilni prostor in nazaj.
M. Kako se volitev vršil
Najprej se sestavi volilna komisija^ ki se mora, predno se glasovanje prične, prepričati, da je za vlaganje glasovnic določena posoda prazna. Potem oddajo najprej člani volilne komisije svoje glasovnice, za njimi pa drugi volilci po vrsti, kakor pridejo. Vsak volilec mora pokazati najprej svojo izkaznico, in potem odda predsedniku komisije svojo skupaj zvito glasovnico, ki jo predsednik skupaj zvito, kakor se mu je izročila, v volilno posodo položi.
Komisija mora ime vsakega volilca, ki je že volil, zapisati v poseben zapisnik.
,35. Kdaj se volitev končal
Oddajanje glasovnic se konča ob določeni uri. Vendar se ne sme izključiti od glasovanja tistih volilcev, ki so prišli na volišče, še predno je potekla določena končna ura in se takrat že nahajajo ali v volilnem prostoru ali v čakalnici, ki jo je določila komisija, ali pa neposredno pred voliščem.
36.	Kaj pa, če bi se volitev v določenem času ne mogla vršiti ali končati!
Prestavi se na drugi dan in to na običajen način razglasi.
37.	Kaj se zgodi, ko je glasovanje končano!
Predsednik izjavi, da je oddaja glasov končana, volilni prostor se zapre in prične se štetje glasov v navzočnosti volilnega komisarja, volilne komisije, zapisnikarja in zaupnikov.
Preden se prične šteti glasove, mora predsednik glasovnice v volilni posodi premešati, nato jih vzeti iz posode in prešteti.
Pri štetju glasov, ki se nato prične, razgrne en član komisije vsako glasovnico posebej, jo najprej sam pregleda, potem pa izroči predsedniku, ki jo na glas prebere, nato pa drugim članom komisije poda, da jo pregledajo. Pri tem pa pijeta dva člana komisije vsak na svojem listu šte-.. 0 glasov vsakega kadidata. Oba ta glasovna ista (Stimmenlisten) se morata med seboj ujemati m Ju morajo na koncu podpisati vsi člani komisije.
38.	Kateri glasovi so neveljavni?
a)	listi, ki padejo na osebo, ki sama nima volilne pravice ;
h)- glasovi, ki se oddajo pod kakimi pogoji, ali ki so jim pristavljena naročila za kandidata ;
c)	glasovi, iz katerih ni razločno povzeti, kateri osebi veljajo;
d)	prazne glasovnice.
Vsi taki glasovi in glasovnice se ne štejejo, kakor bi ne bili oddani.
Če je na eni glasovnici zapisanih več imen, J6 glasovnica veljavna, toda šteje se samo prvo ZaPisano ime.
39.	Kdo je izvoljen?
I isti kandidat, ki je dobil več kakor po-10vico vseh veljavnih oddanih glasov.
ni
V tem slučaju pride do ožje volitve. V ^Jo volitev prideta tista dva kandidata, ki sta mi prvi volitvi največ glasov dobila. Za ožjo 'ontev veljajo vse tiste določbe, kakor za prvo
40. Kaj se zgodi, če noben ,0bil nadpolovične večine glasov?
kandidat

volitev ; veljavni so pa le tisti glasovi, ki se oddajo enemu izmed tistih dveh kandidatov, ki sta v ožjo volitev prišla. Glas, ki se odda za kako drugo osebo, se ne šteje.
41.	Kdaj se vrši ožja volitev?
Dan morebitne ožje volitve se določi in razglasi že pred prvo volitvijo.
42.	Kdo sme v ožji volitvi voliti?
Vsak volilec ne glede nato, ali je pri prvi volitvi volil ali ne.
-tsaeG
Glavne določbe za varstvo volilne svobode.
1.	Podkupovanja
je tisti kriv, kdor kakemu volilen ali pa tudi kaki tretji osebi namenoma kak premoženjski dobiček ponudi, da ali obljubi, da bi s tem volilen podkupil, da se ali volitve ne udeleži, ali pa da v gotovem smislu voli.
Kazen je strogi zapor od 1 do 6 mesecev; razen tega pa še premoženjski dobiček ali njega vrednost zapade ubožni blagajni občine.
Istega pregreška se zakrivi tudi, kdor z istim namenom za se ali pa za kako tretjo osebo tab dobiček zahteva, sprejme ali si obljubiti da in zato obljubi, da se volitve ne udeleži, ali pa da bo zato v gotovem smislu volil.
2.	Pogoščevanje volilcev.
Kdor volilcem na dan volitve v gostilnah ali na drugih javnih krajih jedi ali pijačo zastonj ali za navidezne cene da ali naroči, plača 10 do 200 K kazni.
3.	Nasilstvo proti volilcem.
Kdor s tem namenom, da bi volilec ali ne volil ali pa da bi v gotovem smislu volil, zoper volilca,, ali pa kako njemu bližnjo osebo silo rabi, jima na telesu, svobodi, časti, premoženju, dohodkih, v poklicu ali poslu škoduje ali s škodo grozi, ali pa kdor volilca ali njemu bližnjo osebo s prizadevanjem ali zagrozitvijo kakega drugega, zanja občutljivega zla plaši — se kaznuje s strogim zaporom od 1 do 6 mesecev, v slučaju obtežilnih okolnosti s strogim zaporom do enega leta.
Iste kazni se ima bati, kdor na ravno opisani način kmalu po volitvah kakemu volilen ali djemu bližnji osebi zato škoduje, ker je volilec vkljub vplivanju na njega nasprotno volil.
4.	Razširjanje lažnivih vesti.
Kdor ob takem času, ko volilci ali del vodičev ne morejo več resnice poizvedeti, name-JToma in javno raznaša neresnične vesti glede kraja ali časa volitve, glede odstopa kandidata ali glede kake druge okolnosti, ki bi znala na volilce tako vplivati, da se ali volitve vzdrže ali Pa v gotovem smislu volijo — tak lažnivi kljukec ko od enega tedna do treh mesecev sedel.
5.	Pačenje volitev.
Zapor ali strogi zapor od 1 do 6 mesecev caka tistega, ki bi namenoma
a)	pri volitvi glasovanje ali izid glasovanja
pačil;
b)	glasovnico, ki se mu je za vpis kandidatovega imena izročila, proti naročilu izpolnil;
c)	s ponarejeno ali pokvarjeno volilno legitimacijo volil, vkljub temu da volilne pravice nima, ali ki bi za koga drugega volil brez njegovega dovoljenja,
6.	Oviranje volitev.
Z zaporom od enega tedna do treh mesecev se kaznujejo sledeča dejanja:
a)	če si kdo namenoma zato, da bi kakemu volilen volitev otežkočil ali prepreprečil, tuje legitimacije, glasovnice ali druge legitimacijske listine prilasti ali pridobi, ali njemu poverjene legitimacijske listine opravičenemu zadržuje, ali pa povzroči, da se take listine kaki ' drugi osebi izroče, nego tisti, ki je v njih imenovana;
b)	če kdo z namenom, da bi na volitev v gotovem smislu vplival, uradno za volilca izdano glasovnico samovoljno izpolni, in s tem prosto izvrševanje volilne pravice otežkoči;
c)	če se komu z namenom, da ne bi volil, za-brani glasovnico oddati.
7.	Neopravičeno izvrševanje volilne pravice.
Kdor pri kaki volitvi v nasprotju z obstoječimi predpisi namenoma za koga drugega, ce 'tudi z njegovim dovoljenjem voli, ali kdor povzroči ali dovoli, da kdo drugi namesto njega voli, se kaznuje z zaporom od 1 tedna do 3 mesecev.
8.	Kršenje volilne tajnosti.
Kdor pri tajni volitvi s protipostavnim sred; stvora poizve, kako je kak volilec glasoval, dobi en teden do tri mesece zapora.
9.	Oviranje kandidature.
Z zaporom od 1 do 6 mesecev se končno kaznuje tudi tistega, ki bi zoper kakega kandidata silo rabil ali mu na telesu, svobodi, časti, premoženju ali dohodkih s tem namenom škodoval, da bi isti ne kandidiral ali pa svojo kandidaturo preklical.
10.	Izguba volilne pravice vsled prekršitve te postave.
Kdor je bil radi enega zgoraj pod 1, 3, 5
6 navedenih dejanj kaznovan, izgubi, če se ]e tako pregrešil pri volitvah za državni ali deželni zbor, za 6 let volilno pravico za državni •e deželni zbor ter za volitve v občinske in °krajne zastope.
—<$>-
Postava o svobodi zborovanja.
, Dosedaj se je dogajalo, da so se mnogokrat j5 boro vanj a. na katerih se je razpravljalo o vo-'dvah in javnih zadevah, motila ali celo raz-bua. Par hujskačev je prišlo na zborovanje ter z Neprestanimi medklici, ropotanjem in vriščem Obranilo mirno razpravljanje. Vsled tega se je ' državnem zboru sklenila nova postava za var-stvo svobode zborovanja.
1.	Katera zborovanja stoje pod varstvom?
k h ^orovanje kandidatov za vse javne zastope akor za državni zbor, deželni zbor, okrajni zastop, Dcinski zastop, šolski svet, bolniške blagajne itd.
Nadalje vsa postavno sklicana zborovanja ^.društvenem in shodnem zakonu, v katerih se ravnava o javnih zadevah.
2.	Kaj je kaznivo !
Če se zabranjuje k takim zborovanjem pristop osebam, ki imajo pravico udeležiti se zborovanja; če se kdo neupravičen vsili na tako zborovanje; če odriva ali prežene navzoče zborovalce, voditelje ter reditelje zborovanj; če se s silo ustavlja zborovanja, se tičočim naredbam voditeljev in rediteljev, ali ovira te naredbe. — Pri zborovanjih, ki niso podvržena društvenemu zakonu, veljajo za voditelje in reditelje zborovanja toliko časa sklicatelji, dokler se ne določi vodstvo in rediteljstvo.
3.	Kako se kaznuje?
Kaznujejo se prestopki proti tem določbam z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Ako se je več oseb pogovorilo ter se skupno pregrešilo proti tem določbam, se povzročitelj in soudeleženci kaznujejo s strogim zaporom do 6 mesecev.
4.	Ali se sme na vsako zborovanje?
Kdor se udeleži volilnega zborovanja, ali zborovanja kake določene skupine volilcev, ali zborovanja za društvenike, ali zborovanja, na katero smejo samo povabljeni, se kaznuje, ako ni upravičen se udeležiti takega zborovanja, in ako se na poziv voditeljev ne odstrani, pri politični oblasti z globo od 10 do 200 kron.
......
\V " . .,7
Založilo uredništvo »Mira«.