SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po posti prejeman velja:	j
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden |
mesec 1 gld. 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	© Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. *
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr.	več na leto. |
Posarnne Številke po 7 kr.	j
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlštvo in ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništv* je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
štev. ar.
V Ljubljani, v četrtek 15. februvarija 1894.
Letnik XXIX.
„Rusi pa Slovenci".
Iz Celovca, dne 14. februvarija.
Pod naslovom »Russen in Slovenen" objavili so dunajski listi »Deutsche Zeitung", „Neue freie Presse", »Deutsches Volksblatt" in drugi po poljskem »Cza8"-u, da se je pri zadnjem zboru petro-gradskega slovanskega dobrodelnega društva javno poročalo »o zaslugah rimsko - katoliškega župnika Podkloštrom, P. (!) Einspielerja, za rusko - pravoslavno cerkev. Po tem poročilu ni omejil le-ta svojega delovanja samo na Koroško, marveč pogostoma je potoval tudi po drugih pokrajinah. Da pripozna veliko propagando župnika Einspielerja, mu je dobrodelni komite votiral znatno subvencijo."
Tako omenjeni listi. Drugi listi so to senzačno — raco hlastno pobrali in brž ko ne se bo že danes ali jutri razpravljalo po vseh listih in na vse načine v uvodnih člankih o »ruski propagandi" med koroškimi-Slovenci in med Slovenci v obče!
Poljski »Ozas" piše o tej zadevi dne 11. t. m.: »Iz javno prečitanega poročila slovanskega dobro delnega društva zvedeli smo o velikih zaslugah, katere si je pridobil za .pravoslavje' rimsko - katoliški župnik Podkloštrom na Koroškem, Einspieler. Poročilo povdarja, da on ne omejuje svoje .delavnosti' na Koroško, ampak da s tem namenom dela daljša pota. Zaradi tega mu je dobrodelno društvo dalo večjo subvencijo v kovinski gotovini (»w br^czficej monecie"). Ako politični in duhovni uradi v Avstriji o tem ne vedo, mora jim cinična odkritosrčnost, s katero se ta reč razpravlja tukaj v javnih poročilih, odpreti oči. Prosim jako, da o tem j a v n o p o r o č a t e."
Po tem dopisu nCzas-a" kolportirajo sedaj nemška glasila ono novico po vsem svetu. Reči pa moramo, da se mi čudimo cinizmu, s katerim dopisnik »Czas-a" odkriva tendenco svojega dopisa kajti zadnji gori navedeni stavki poljskega glasila, kakor točnost, s katero so to stvar pobrali dunajski listi in za njimi drugi, zlasti koroški, nam vriva misel, da je vsa zadeva posebno aranžirana, d a b i se tako kompromitiral naš v č. gospod voditelj G r. Einspieler in slovenska stranka, d d , vsi Slovenci, pri dunajskih višjih krogih! Zato se je brž ko ne oni dopis vriuil v „Czas", kjer so ga pobrali drugi. In morda se ne motimo, če iščemo izvor vsej stvari v — Celovcu!
Mislimo, da ni treba naglašati, da je ona novica povsem izmišljena in neresnična! Vzgledni katoliški duhovnik, vč. gospod Gregor Einspieler, »dela propagando za pravoslavje" — ne verjel bi, da se kaj tacega more sploh napisati, da ne bi videli na lastne oči! Podla novica obsoja se sama! Poročilo dunajskih listov nas je iznenadilo tem bolj, ker se pač ni nihče mogel domnevati, da se bode ime vzglednega duhovnika, kojegajedina »pregreha" je ta, da se žrtvuje za svoj rod, na tako podel način zlorabljalo! - — Ker nam še manjka natančnejših poročil, ne vemo, ali se je ime gosp. Einspielerja sploh imenovalo na shodu onega društva. Obrnilo se je pa na merodajno stran, da se izv^, kako je v istini s to stvarjo, ali ni morda
/ /SS
s?*
le — časnikarska raca poljskih in nemških listov, ki se je iznašla z gotovim namenom, d a s e kompromitira naša pravična stvar na višjem mestu. Ko dobimo potrebna pojasnila, govorili bomo razločneje!
Slutimo, da je morda vsa ta stvar v zvezi z dogodki zadnjih dnij na Koroškem. Baš sedaj stal je gosp. Einspieler v ostri borbi zoper gospodujočo kliko. Ali se hoče le-ta neljubega ji boritelja za resnico in pravico iznebiti na ta način, da ga ovaja na višjem mestu? Po volji nam bode, ako se varamo ! A po tolikih bridkih skušnjah imamo za take slutnje le preveč povodov!
Mogoče je pa tudi, da se je neljuba stvar dogodila na drug način, a o tem, kakor omenjeno, potem, ko dobimo pojasnila, za kar so se storili potrebni koraki!
Č. g. Gregor Einspieler je listom, ki so kol-portirali ono laž, poslal popravek, v katerem na-glaša, »da kot katoliški duhovnik in kot zvest sin svete k a t o 1 i ške cerk ve ni delal nikoli propagande zarusko-pravoslavno cerkev, in da i omenjenim društvom ni bil nikoli v nikakoršni zvezi ter ni dobil nikoli nikakoršne subvencije. Zato je ona novica hudobna izmišljotina in obrekovanje. Ako se v omenjenem poročilu omenja moja oseba v onem smislu, potemje vsa stvar ali m i s t i f i k a c i j a ali pa jasna nakana."
Kako se bode stvar razvila, bomo svoječasno poročali!
Deželni zbor kranjski.
(Dvanajsta seja dne 13. februvarija.)
(Konec.)
Poslanec Žitnik poroča v imenu finančnega odseka o predloženem načrtu zakona glede dobave vode za občino Ambrus in za kraja Visejec in Ratje v občini Zužemperk.
V XI. seji z dne 12. novembra 1889 1. je visoki deželni zbor naročil deželnemu odboru, da v svrho preskrbljevanja vode za Suhokrajino izvrši potrebne tehniške proizvedbe ter o tem svoječasno poroča. V smislu tega naročila je deželni inženir J. V. Hrasky izdelal dotični tehniški operat z obširnim poročilom, katero je deželni odbor v prilogi 49. z dne 31. oktobra 1890 predložil visokemu deželnemu zboru. Po tem prvotnem načrtu bi vodovod, izpeljan od reke Krke do vasi Ambrusa, preskrbljeval s primerno pitno in porabno vodo osem krajev s 1131 stanovalci, ki rede okoli 400 glav goveje živine; Iroški te prepotrebne in koristne naprave so bili pro-računjeni na 30.000 gld.
V XV. seji dne 25. novembra 1890 je visoki deželni zbor, uvažujoč nujno potrebo in korist označene vodovodne naprave v zdravstvenem in gospodarskem oziru, naročil deželnemu odboru, da se obrne do visoke vlade za izdatno državno podporo, ker bi udeležene vasi ne mogle pokriti tako velikih troškov, četudi bi se jim v to svrho dovolila skrajno dopustna podpora iz deželnega zaklada.
Deželni odbor se je obrnil do slavne c. kr. vlade za podporo k trcjškom napominanega vodo-
>
voda ter predložil dotični prvotni načrt in troškovni proračun.
Slavna c. kr. deželna vlada je z dopisom z dne 15. decembra 1893. 1., št. 16416, prijavila deželnemu odboru razpis visokega c. kr. poljedelskega ministerstva, v katerem to ministerstvo izjavlja, da je pripravljeno s pridržkom ustavnega odobrenja za to podjetje dovoliti podporo iz državnega izboljše-valnega zaklada v visokosti 50% vseh sedaj na 30.000 gld. proračunjenih troškov, če se ostala potrebščina pokrije z doneski dežele in udeležencev in če se podjetje uredi na postavi zakona z dne 30. junija 1884. 1., drž. zak. št. 1166, potom deželnega zakona.
Ob jednem je poljedelsko ministerstvo izrazilo željo, naj mu deželni odbor poroča, katere okolnosti bi utegnile ovirati razširjenje sedaj samo za osem vasij v občini Ambrus nameravane vodovodne naprave. S tem je ministerstvo priznalo to podjetje kot nujno in važno posebno v gospodarskem oziru ter naglašalo, da se najpreje zakonito zagotovi načrt vodovoda do vasi Ambrusa in tako izvrši, da bode mogoče s tem vodovodom vspešno zvezati po vodovodnih ceveh še ostale kraje v zapadni Suhikrajini, kateri v isti meri trpe pomanjkanje vode.
Tej želji poljedelskega ministerstva je deželni odbor lahko ustregel, ker je deželni stavbinski urad tekom 1893 1. izvršil poizvedbe za slučaj, da se vodovod podaljša. Deželni inženir J. V. Hrdsky je po naročilu deželnega odbora izdelal alternativni načrt ter obširno tehniško poročilo. Ta podaljšani vodovod bi preskrbljeval z vso potrebno vodo še pet vasij z 954 stanovalci, tako, da bi bil z vodo preskrbljen največi del Suhekrajine, in sicer kraji: Kuželovec, Hrastovec (Ratenca), Kal, Mali in Veliki Koren, Ambrus, Kamnivrh, Primčavas, Višnje, Bakerc, Bre-zovidol, Ratje in Visejc, ki štejejo sedaj 2085 prebivalcev. Vsled tega podaljšanja vodovoda bi se morala znotranja dimenzija vodovodnih cevi po prvotnem načrtu razširiti od 50 mm na 60 mm in prvi vodohran (rezervoar) bi se moral zaradi močnejšega vodnega pritiska postaviti višje. Vsled tega pa bi se troški, po prvotnem načrtu za prvo progo od Krke do Ambrusa proračunjeni na 30.000 gld., povišali za 23.000 gld.
Finančni odsek torej misli, da se naj prvo izvrši na 53.000 gld. proračunjeni delni načrt vodovoda do Ambrusa, dočim se popolna izvršitev načrta, katera se proračunava na stodesettisoč goldinarjev, pridržuje poznejšemu času.
Ako se računa po 49 litrov pitne in porabne vode na dan in osebo ter glede na pomnoženje prebivalstva in druge razloge jemlje v poštev še po 6 litrov na dan in osebo, iznaša vsa potreba vode za domače in gospodarske namene za preje imenovane kraje približno 117 kubičnih metrov.
Po prvotnem načrtu se je mislilo, da bi se voda vzdigovala iz reke Krke na Fužini poleg Zagradca. Ker pa je ta voda močno apnata in ob deževji blatna, kar bi s časoma škodilo sesalni napravi, odločil se je finančni odsek po alternativnem načrtu za dobavo vode iz bližnjega potoka Globočca. Voda tega potoka je čista studenčnica, prijetna iu hladna (10° C) ter brez vseh močvirnih rastlin, kar priča o njeni čistoti. Iz potoka bi se po cevi dovajala do sesalne naprave ob jezu pri Fužini, odtod pa vzdi.
7
govala do prvega vodohrana 194-225 m visoko. Ob daljni progi bi bili še štirje vodohrani (rezervoari), 22 vodotočev in napajališč, poleg tega pa bi si še vsak posestnik lahko vodo napeljal v svojo hišo. Vsa daljava vodovoda znaša 16.650 metrov. Glede na druge podrobnosti sesalne naprave, vodovodne cevi itd. opozarja finančni odsek na priloženo tehniško poročilo.
Troški tega važnega pcdjetja bi znesli 110.000 gld., in sicer:
1.	Stavbena dela .... 16.098 gld. 30 kr.
2.	Eovi za cevi .... 25.039 „ — „
3.	Dobava cevi .... 30.421 „ — „
4.	Dovažanje železja s kolodvora ....... 1.040 „ — „
5.	Dobava armature . . . 4.169 „ — „
6.	Montaža cevi .... 10.386 „ — „
7.	Sesalna naprava . . . 7.000 „ 60 „
8.	Električni kazatelj o stanju
vode....... 1.000 „ — „
9.	Odkup zemljišč in odškodnine ...... 3.000 „ — „
n	«
10.	Neprevidni troški,' ako
cene železa poskočijo itd. 5.846 „ 10 „
11.	Za oskrbovanje in vzdrževanje vodovoda v prvem
letu............6.000 „ — „
Skupna svota . . 110.000 gld. — kr.
Naprava bi se začela delati na spomlad 1895 leta in sicer najprvo delna proga do Ambrusa, za katere izvršitev se proračunavajo troški na 53.000 gld. V to svoto so všteti tudi troški v znesku 23.000 gld., kateri narastejo po alternativnem načrtu pri sesalni napravi in razširjenih ceveh vsled podaljšanja vodovoda. Izvršitev ostalega delnega načrta od Ambrusa do Ratja, oziroma Visejca se pridržuje poznejšemu času.
Kar se tiče vzdržavanja in oskrbovanja vodovoda in sesalne naprave, treba je naglašati, da bode deželni odbor določil razmerje, v katerem bodo udeleženi kraji prispevali k troškom, ko bi se sami ne mogli zjediniti gledd razdelitve.
Proti temu alternativnemu načrtu se oglasi dr. Schaffer, rekoč, da njegovi somišljeniki glasujejo za prvotni načrt vodovoda do Ambrusa, po katerem bi stroški znašali 30.000 gld., da pa za večjo svoto ne morejo glasovati, ker bi bili *drugi deli dežele prikrajšani gledč deželnih podpor. Sicer bi pa bilo že s tem Suhikrajiui vstreženo, ko bi bi imeli dovolj vode v Ambrusu, kamor bi hodili po-njo ob suši iz druzih vasij.
Deželni predsednik baron H e i n naglaša potrebo tega vodovoda, dasi so stroški razmerno veliki. Ali to je v deželi prvi slučaj, da hoče poljedelsko ministerstvo prevzeti za prvotno črto polovico stroškov, in upanje je, da pokrije polovico stroškov tudi za celi vodovod, ker alternativni načrt še ni bil predložen poljedelskemu ministerstvu v pregled in potrdilo.
Poslanec P o v š e prav toplo priporoča načrt zakona, ker vodovod ni potreben samo v zdravstvenem, temveč tudi v gospodarskem oziru. Ljudje bodo mogli vspešneje se pečati z živinorejo, ki daje glavni dohodek Suhikrajini.
Enako toplo priporoča to podjetje tudi poslanec dr. Papež, rekoč, da se zakoni sklepajo za bodočnost, v korist tudi prihodnjim rodovom. In ta pomen ima vodovod v Suhokrajino, ki se bode gotovo precej opomogla.
Dr. vitez B 1 e i w e i s priporoča, naj se voda v Globočcu kemično preišče, ali je v resnici zdrava in dobra.
Deželni predsednik odgovarja, da se bode to zgodilo.
Poročevalec Žitnik konečno priznava, da so stroški v resnici visoki, a upati je, da se bodo nekoliko znižali, ker je projektant g. inženir Hrasky pri proračunu vzel v poštev vse neprevidne stroške. Sicer pa Suhakrajina doslej od dežele ni dobila še nobene večje podpore, dasi je ta kraj najbolj zapuščen in zanemarjen v deželi. Ko bi se vodovod izvršil le do Ambrusa, bilo bi to le polovičarsko delo, ker bi se komaj tretji del Subekrajine pre-skrbel z vodo in bi ostala dva dela ravno tako trpela pomanjkanje. Vis. vlada je naklonjena temu velevažnemu podjetju, za katero hoče prevzeti polovico stroškov, torej naj se izkoristi ta ugodna prilika. Sicer pa se bo najprvo izvršil vodovod le do Ambrusa in v dveh ali treh letih nadaljeval v ostale vasi. Poročevalec se zahvali deželnemu predsedniku
na njegovi blagohotni podpori proseč ga, naj bi tudi na višjem mestu priporočal to podjetje.
Načrt zakona je bil sprejet z vsemi glasovi narodnih poslancev proti nemški manjšini.
Poslanec ces. svetnik M u r n i k obširneje poroča o prošnjah občin Škofja Loka, Ziri, Poljane, Trata, Kovor, Sv. Križ, Naklo, Tržič, Sv. Katarina, Sv. Ana in Kranj za zgradbo železnice Kranj-Tržič-Ljubelj ter nasvetuje:
1.	Deželni zbor se opetovano izreka za zgradbo glavne železnice II. vrste od postaje Kranj državnih železnic v Tržič, da se zveže s projektovano ljubeljsko železnico, in se zavezuje z ozirom na svoj v zadnjem zasedanju storjen sklep dati deželni prispevek 50.000 gld. na ta način, da se bode prevzelo za to svoto glavinskih delnic al pari s tem pogojem, da se stroški za zgradbo in za prometna sredstva pokrijejo z deželnim prispevkom in s prispevki udeležencev, kakor tudi z državno garancijo obrestij za prioritete in prioritetne delnice in da se deželi dovoli primeren vpliv pri obravnavah o pogojih za konvencijo in pri sklepanju o prometni pogodbi.
2.	Deželnemu odboru se naroča, obrniti se zopet do visokega c. kr. trgovinskega ministerstva z nujno prošnjo, da bi zgradbo te železnice z vsemi svojimi sredstvi pospeševalo.
Ta predlog, katerega je podpiral še baron S c h w e g e 1, je bil brez ugovora sprejet.
Poslanec dr. Schaffer poroča o samostalnem predlogu glede prispevka za napravo načrta belokranjske lokalne železnice in o prošnji odbora za nadaljevanje železnice od Novega Mesta do Črnomlja in Metlike. Finančni odsek je imel pred očmi pri posvetovanju o tem tri varijante. Z jedne strani se je posebno naglašala proga od Novega Mesta mimo Grma, Pogancev, Ruperčvrha itd., z druge strani nadaljevanje proge od Straže do Toplic in dalje. Sedaj naj se udeleženi kraji izjavljajo, kod bi bila najprimernejša zveza Novega Mesta z Belokrajino. Deželni zbor je v pokritje stroškov za osnovni načrt in generalni proračun dovolil 4000 gld., ki se bodo deželi vrnili, ako se zgradi nameravana železnica.
Deželni zbor goriški.
Deveta seja deželnega zbora je bila v torek dne 13. februvarija in njen začetek ob 6. uri popoldne. Najprej se, kakor običajno, v obeh deželnih jezikih prečita zapisnik prejšnje seje, ki se tudi potrdi brez ugovora. Nekatere došle peticije se po predlogu deželnega glavarja odstopijo peticijskemu odseku.
Predno se prestopi na dnevni red, naznanja poslanec dr. Ven u ti v svojem in imenu drugih italijanskih tovarišev, da hoče staviti resolucijo do visoke vlade glede že neznosnih odnošajev na tukajšnjih srednjih šolah, t. j. na ženskem izobraže-vališču, gimnaziji in realki, radi prestrogih zahtev iz nemščine. Glavar naznanja, da bo mogel posl. dr. Venuti svoj predlog utemeljiti v prihodnji seji.
Nato slediti dve poročili deželnega odbora. Prvi poroča poslanec in odbornik dr. Verzegn as si o pristojbinah, nakazanih vdovi r. voditelja deželne kmetijske šole Franca Žepiča. Vdova dobi postavno določeno pokojnino in za edino hčerko 36 gld. na leto do njenega 18. leta kot doklado za njeno vzgojo, vrhu tega se vdovi dovoli še 100 gld. kot posebno podporo v pokritev pogrebnih stroškov po rajnkem.
Po predlogu poslanca Pajer-ja se spremeni § 19. črka a) pravil deželne gluhonemice.
V imenu peticijskega odseka poročajo dr. Venuti, dr. Lisjak in zopet dr. Venuti.
Prvo poročilo je bilo o prošnji sestre rajnkega msgr. Andreja Pavletiča, bivšega voditelja gluhonemice, za podelitev podpore. Ce tudi deželni zbor sicer ne podeljuje takih podpor, vendar se z ozirom na velike zasluge r. vodje za gluhonemico po predlogu odsekovem izroči prošnja dež. odboru z naročilom, da podeli primerno podporo prosilki iz zaloga gluhonemice.
Poslanec dr. Lisjak poroča o prošnji društva za podpiranje medicincev na dunajskem vseučilišču ter predlaga, da se o prošnji prestopi na dnevni red. Predlog se sprejme soglasno.
Sledi še tretje poročilo peticijskega odseka o prošnji občinskih zastopstev iz oglejske nižine za združenje obeh železničnih postaj v Ronkah s posebno železnico, ki bi vezala južne in severne Ronke. Prošnja se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da jo natoplejše priporoča kupčijskemu ministerstvu.
V imenu odseka za zgradbo norišnice je podal posl. dr. Maurovich obširno poročilo o prošnji goriškega mesta za zgradbo nove norišnice. Iz tega poročila je razvidno, da so se vršila pogajanja med odposlanci goriškega in isterskega ter tudi tržaškega mestnega odbora za zgradbo jedne mejdeželne norišnice. Ta pogajanja so se razbila, ker odposlanec goriški ni mogel iz ekonomičnih, krajevnih in zdravstvenih ozirov pritrditi, da se norišnica zgradi v Trstu. Poročilo priznava, da je deželica goriška ubožna, pa tudi poudarja potrebo take zgradbe, ter se nadeja, da bode dežela mogla to storiti, ko koncem tekočega leta neha 9odstotna doklada za zem-lliščno-odvezni zalog. Zato se prošnja odstopi deželnemu odboru, da že v prihodnjem zasedanju deželnega zbora predloži, oziroma tudi popravi in premeni one načrte, s katerimi se je že pred 4 leti bavil deželni zbor.
Kot zadnja točka dnevnega reda je bilo poročilo posebnega odseka o lovskem zakonu. Poročevalec je bil posl. dr. Verzegn ass i. Zakon ta prav za prav obsega dve postavi; prva, ki šteje nič manj ko 95 paragrafov, je pravi lovski zakon, druga pa določuje to, kar je zahtevati od stražnikov (čuvajev), nastavljenih za varstvo zemljiške kulture, da se morejo potrditi in zapriseči. Vladni načrt je že odsek v marsičem spremenil; v javni seji sta pa le poslanca D o 11 o r i inCerin nasvetovala še nekatere spremembe, katere je zbor tudi sprejel.
S tem je bil dnevni red zvršen, in deželni glavar napove prihodnjo sejo za četrtek ob navadni uri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. februvarija.
Zatirano nemštvo. Nemški listi se pritožujejo, da ni v budejeviško trgovsko zbornico voljen nobeden Nemec in zahtevajo, da se premeni volilni red, ali pa drugače razdeli volilni okraji. V bude-jeviške trgovske zbornice okolišu biva 817.863 Cehov in 139.707 Nemcev in torej ni kriv volilni red, če Nemci ostanejo v manjšini. Dolgo časa so Nemci zares imeli v tej zbornici večino, pa le zaradi tega, ker so jih pri volitvah podpirali mnogobrojni židovski trgovci in obrtniki, ki pa sedaj volijo s Čehi. V liberški trgovski zbornici pa ni nobenega Ceha, če tudi je v tem okolišu 1,071.836 Nemcev in 761.849 Čehov, torej razmerno mnogo več Cehov, nego v budejeviškem Nemcev. Vzlic temu pa nemški listi baš sedaj pozivljejo nemške volilce, da naj pridejo vsi volit, da ne pride kak Ceh zdražbe delat v zbornico. Iz tega se vidi, kakšna je nemška pravičnost.
Uolenjeavstrijski deželni zbor. V do-lenjeavstrijskem deželnem zboru je bila burna seja, v kateri se je razpravljalo o prošnji za podporo ženskemu pridobitnemu društvu, katero vzdržuje nekaj šol. Protisemitje so ugovarjali tej podpori, ker društvo dela konkurenco manjšim obrtnikom, je v korist le židovskim kapitalistom in pa tudi ima premoženje. Tudi so protisemitski govorniki grajali, da se hoče podpora dovoliti kar za tri leta. Letos namreč liberalna večina dovoljuje vse tiste podpore za tri leta, pri katerih se boji vsakoletne kritiko protisemitov. Seja ni bila dobro obiskana. Bilo je pri glasovanju le 36 poslancev. Deželni maršal je konštatoval, da se je podpora vsprejela. Dr. Lueger je pa ugovarjal, češ, da seja ni sklepčna, ker ni navzočih polovico članov deželnega zbora, kakor je njih število določeno v deželnem redu. Deželni maršal je pa izjavil proti Luegerju, da se po njegovem mnenju ima jemati v poštev samo tisto število poslancev, katerih mandati so res popolnjeni, da se pa prazni mandati ue vpoštevajo. Mnenje deželnega glavarja so zagovarjali razni liberalci. Doktor Magg je pri tem jako grdo napadal dr. Luegerja in protisemite ter rabil izraze, ki ne spadajo v parlament. Ker deželni maršal zaradi teh nedostojnih izrazov ni hotel poklicati dr. Magga k redu, so protisemitje ostavili dvorano. Seja se je morala pretrgati, ker ni bila več sklepčna. Liberalni listi pa sedaj kriče o velikem škandalu in krivdo izvračajo na protisemite, če tudi je liberalni dr. Magg vse zakrivil. Liberalni časopisi zahtevajo, da se poostri opravilni red deželnega zbora, da bi smeli poslance, ki ne poslušalo predsednika, izključiti za več sej. Seveda liberalcem bi bilo najljubše, da bi se njih nasprotnikom kar zamašila usta, da bi sami lahko po svoji volji trošili deželno premoženje v strankarske namene.
Civilni »akon in ogerska narodna stranka. V soboto iu nedeljo je ogerska narodna stranka imela posvetovanje o tem, kako stališče naj zavzame stranka nasproti nameravanemu uvedenju civilnega zakona. Govorniki so bili raznih mislij. Poslanec Horvath je govoril za civilni zakon. Grof Apponyi je iz strankarskih ozirov govoril proti civilnemu zakonu. On je za to, da bi se poprej iz-vela reforma uprave, potem pa uvel nekak fakultativen civilni zakon. Sploh se je pa videlo, da v tej stranki tudi ni pravega krščanskega duha. Vodijo jih le strankarski interesi. Sklenilo se je naposled, da lahko glasuje v zbornici, kakor kdo hoče. S tem sklepom je pa vladi večina v zbornici poslancev za civilni zakon zagotovljena, ker bode več članov te stranke glasovalo za vladno predlogo. S tem se je vsekako vladno stališče nekoliko utrdilo, ker ni več odvisno le od skrajne levice. Da bi pa civilni zakon tudi dobil zakonito veljavo, š* tudi sedaj niti liberalci ne pričakujejo.
Makedonija. Turška oblastva dala so v Makedoniji zapreti več bolgarskih šol. To je najbrž posledica grških in srbskih denuncijacij. Grki in Srbi pri vsaki priliki ovajajo makedonske Bolgare, turškim oblastvom kot državi uevarne ljudi. Bolgarski listi sedaj jako pikro pišejo proti Turčiji in zahtevajo, da naj turška osrednja vlada popravi, kar so zagrešile provincijalne oblasti. Ne ve se pa, če bodo Bolgari mogli kaj doseči. V Carigradu zadnji čas ne kažejo posebne naklonjenosti Bolgariji. To se je nedavno pokazalo. Bolgarska vlada je bila povabila v Sredec eksarha ali turška vlada mu pa ni dala dovoljenja, da bi potoval v Bolgarijo. Najbrž tudi Rusi v Carigradu zopet rujejo proti Bolgarom, ker jih jezi, da se razmere v Bolgariji mirno razvijajo in vedno bolj utrjujejo.
Francoski porast v Afriki. Francozom se je v Sudanu pripetila nezgoda. Blizu Timbuktua so domačini otepli 180 mož broječ oddelek francoskega polkovnika Bonniera. Pobili so 9 častnikov, 3 seržante, 6 korporalov, 61 prostakov in 1 tolmača. Padel je polkovnik sam. Francoski vojaki so ravno trudni se bili polegli in malo zaspali. Domačini so ta trenotek porabili in se najprej polastili njih pušk, potem pa jeli pobijati jih. Sedaj je francoski oddelek v Timbuktu-u, ki ima 300 pušk in 6 topov, v nevarnosti, ako mu ob pravem času ne pride pomoč. Novica o poraženju francoskih vojakov je v Frauciii vzbudila veliko nevolio. Vlada je sklenila pomnožiti francoske čete v Tunisu in bode gledala, da francosko ime ne pride ob veljavo v Afriki. Domačince pa proti Francozom hujskajo Angleži in jih tudi preskrbujejo z orožjem.
Razgled po slovanskem svetu.
Novice s Poljskega.
(Izviren dopis.)
V lomzinjskem okraju na ruskem Poljskem je ukazal načelnik županom podreti vse križe pri potu, ker so po katoliški navadi jednorameni. Rusi imajo troramene križe. Kot vzrok je navedel, da jih lahko veter podere in da slučajno lahko ubijejo kakega človeka. Tudi v gar-vorlinskem okraju je ukazal načelnik podreti križe; toda kmetje se niso hoteli na noben način ukloniti njegovi zapovedi. Zato je poslal Žide k temu delu.
Načelnik Čuhajev je vzel romarjem, ki so šli v Censtohov v procesiji, križ v latinski obliki in ga je zaprl v srenjsko ječo, kjer je že nad jedno leto. Toda kmetje so si kupili drug križ v Ceustohovu ; ko so se vračali, so jim ga hoteli sicer vojaki ugrabiti, toda romarji so ušli in ubranili svoj križ one-čaščenju.
Iz Censtohova poročajo še neki vrlo zanimiv slučaj. O načelniku tamošnjem je bilo namreč javno, znano, da odira ljudi. Poljaki so ga tožili, a nobeden jih ni poslušal. Šele, ko so ga jeli tožiti tudi židje, je prišel višji uradnik preiskavah Načelnik mu je napravil banket in mu je ^krati daroval 15 tisoč rubljev. S tem je bila seveda vsa stvar poravnana. Uradnik je odšel in zapisal v zapisnik, da je vse v najlepšem redu.
Toda načelniku je bilo na vso moč hudo, da je izgubil 15.000. Kako bi jih mogel dobiti nazaj, je bilo glavno vprašanje. Odirati ni mogel več, ker bi se nova tožba inorda tako dobro ne iztekla. Izmislil si je nekaj druzega. Ukazal je namreč segnati vse berače iz cele okolice v svoj urad. Tu jih je jel zmerjati, da hodijo tiko raztrgani in da s tem raznašajo kolero. Kupil jim je iz državnih denarjev
novo obleko in ukazal je vojakom, naj jih preoble čejo. Berači so jeli jokati in kričati, da je bilo joj. Toda vojaki so jih brez usmiljenja slekli iu znova oblekli. Načelnik je dal preiskati vse njihove cunje in je našel tam toliko denarja, da je bil odškodovan za svoje dari!o. Poznal je namreč berače, kateri T Censtohovu od nebrojnih romarjev dobivajo obilih darov._______
Soeijalne stvari.
R o t i i 1 d i.
Sedaj se šteje premoženje Rotšildov na deset milijardov frankov. Leta 1875 jih je bilo samo še pet; mej temi je imel j e d n e g a pariški Rotšild. Nemški ekonom dr. Rudolf Mayer je izračunal, da se to velikansko premoženje podvoja vsakih 15 let in da bo potemtakem znašalo 1. 1965 — 300 milijard; iz dohodkov tega premoženja bi se moglo vzdrževati 3 7,120.0 0 0 ljudij. Leta 1800 pa vsa Rotšildova rodbina ni imela še skoraj nobenega premoženja; saj je še-le po bitki pri Waterloo jel se bojevati stari Rotšild in je v tako kratkem času temeljiteje nego Napoleon in brez krvi premagal Evropo, katera ni imela več krščanske zavesti, niti pojma prava te-meljujočega v pravičnosti, niti pojmov dolžnostij. Brez tega orožja je pa boj s kapitalom brezvspešen!
Slovstvo.
Slovensko - nemškega VVolfovega slovarja deveti sešitek je izšel, prinašajoč na straneh 641 do 720 besede od „naj&da" do „ob".
„Šmarnice" za leto 1894 izidejo koncem februvarija. V njih dobroznani nabožni pisatelj J. Kerčon prav mikavno obravnava cerkveno molitev „Salve Regina — Češčena bodi Kraljica".
Dvojno kazalo prvih desetletnikov „Duhovnega Pastirja" je te dni izšlo v zalogi katoliške bukvarne v Ljubljani. Vsi naročniki ^Duhovnega Pastirja" bodo gotovo prav hvaležni vč. g. župniku Škufci, kateri je imel mnogo truda pri sestavi te tako priročne knjižice. Prvi del nam podaja ^splošno kazalo", katero nam kaže snov nedeljski in prazniških govorov po letnikih. — Posebno zanimiv je drugi del knjižice, obsegajoč ..stvarno kazalo". Razni tisk skaže nam tvarino, obdelava celi govor ali pa le del govora. Razprti tisk kaže n. pr. vsebino popolnega govora, kurzivni osnovo, z debelejšimi črkami so označene imenitniše tvariue. z malimi pa so tiskani porabni oddelki iu zgledi. — Knjižico vsem naročnikom ..Duhovnega Pastirja" toplo priporočamo. Dobiva se v Katoliški bukvami v Ljubljani za 50 kr.
„Argo", mesečnik za kranjsko domovinoslovje, kojega izdaje, zalaga in vrejuje v nemškem jeziku muzejalui kustos g. profesor Alfons Miillner, stopil je v tretje leto. Ako prelistujemo drugi letnik (1893), ki obseza 240 stranij, zanima nas v istini bogata in vsestranska vsebina te vednostne publikacije. Takoj na prvi strani prvega sešitka nas zanima jako poljudno od gospoda profesorja Milll-nerja opisani življenjepis leta 1864 v svojem rojstvenem kraju v Kranju umrlega duhovnika in prvega izumitelja futografovanja na steklo, Iv. Avg. Pucherja, člana pariške akademije. Dalje so zlasti zanimive potopisne črtice iz Italije, članek o pitni vodi na Vrhniki, o plavžih v Sleziji in na Virji, o »Gradiščih" pri Hrenovicah, o situli na Magdalenski Gori. dalje črtice o Valvazorju itd. V obče toplo želimo gosp. Mailnerjevemu literarnemu podjetju i za naprej mnogo vspeha in obile podpore, ker ta list lepo spolnuje svoj namen, da vzlasti tuje učenjake seznanja s kranjskim domovinoslovjem ter vzbuja zanj zanimanje po širnem svetu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. februvarija.
(„Slovenčeva zlobnost v pravi luei".) S tem naslovom je objavil sinočni „Narod" dnevno novico, v kateri opravičuje prof. Kaspreta, da je dal letos vsega skupaj v petih razredih le pet dvijk in še to dijakom, ki so imeli tudi v drugih predmetih slabe rede. Iz tega vidimo, pravi .Narod" da niti jeden dijak ne bo plačal šolnine ali zgubil štipendija samo zavolj dvojke. — Temu nasproti konstatujemo, da „Slove-nec" prof. Kaspretu ni očital, da bodo dijaki zaradi njegovih dvojk plačevali šolnino, pač pa je bilo govorjenje v Slovenčevem podlistku o „minder entspre-chend", v nravnem vedenju zaradi katerega tudi
treba plačevati šolnino ali rednim potom izgubiti štipendij. In da je pri tem imel prof. Kaspret važno besedo, to spričuje njegovo vedenje do preganjanih dijakov in njegovi razgovori z njih stariši. — Prepuščamo torej lahko poštenim ljudem sodbe, s kako pravico da „Narod" in njegov avtentični dopisnik na podlagi neresničnih sporočil piše o „Sloven-čevi zlobnosti v pravi luči!" — Kakoršno oko, taka luč I
(„Rimski Katolik") izide 25 t. m.
(Iz Litije,) 15. februvarija : Delo v rudniku se je z današnjim dnem popolnoma opustilo, samo v topilnici se bode nekaj še nadaljevalo.
(Slovensko gledališče.) V nedeljo dne 18. t m, se igra namesto „Valenske svatbe" veseloigra „ Stric bogatin" v petih dejanjih
(Iz Gorice): Profesor Vrba je že'odgovoril na interpelacijo slovenskih poslancev. Ob sklepu prvega semestra je zagotovil učence v VI. šoli, da bo v drugem semestru še bolj strog, ko v prvem, a v IV. šoli je dal učencem ponoviti 14 pesmij na pamet. Namen je: zastaviti pot slovenskemu naraščaju.
(Iz Rovt) nad Logatcem se nam poroča 13. m.: Kakor ste že javili v vašem listu, podelilo je poljedelsko ministerstvo naši kmetijski podružnici za tukajšnjo drevesnico 150 gld. podpore, katere nam je v istini bilo zelo treba. Dasi se število podružničnih članov vedno množi, bi se brez zunanje podpore vender ne dalo dovolj v nje prospeh storiti, kajti vsak začetek zahteva v prvi vrsti obilo mate-rijalnih žrtev, nič manj pa tudi druge požrtvovalnosti in napora, in delaven mora biti dotični odbor, če hoče doseči pravega uspeha za kmetijstvo! Letos se bode pri nas zasadilo in pocepilo nad 3500 dreves. Pač lepo upanje za prihodnji čas. — Med šolsko mladino jel se je oglašati zopet nadležni kašelj. Pri sedanjem vremenu bi ne bilo tudi nič čudnega, če bi se povrnila tudi — hripa. Da bi nas le Bog varoval — nalezljivih boleznj! — Kakor se čuje, delala se bode prihodnjo pomlad naša nova okrajna cesta iz Rovt tudi dalje proti Žirem do meje ondotne županije; sedaj sega ta cesta do naše farne cerkve. — Posestniki podobčine Petkovec pri Rovtah delajo sedaj svojo cesto blizu 4 metre široko. Podpora jim je v to od več stranij obljubljena. — Ko se izpelje cesta : Logatec-Rovte Žiri-Loka, do konca se je nadejati, da bo ta cesta prišteta mej deželne ceste ona s sedanje na 'Petkovec pa okrajnim, kar bi bilo povsem umestno in za naš dozdaj zapuščeni in zanemarjeni kraj tudi potrebno 1 Ko se nova okrajna cesta izpelje do Žirov ozir. Loke, upamo dobiti k naši pošti tudi brzojavni urad. — Tekom tega meseca vršila so bode pri nas v Rovtah volitev novega župana. Mnogo bi Vam imel povedati oziroma poročati o raznih nedostatkih, ki so krasili dozdaj našo občinsko upravo in može, ki so jo vodili, a le na kratko bom govoril: Pred vsem naj bi naši občinarji izvolili si iz svoje srede v odbor može, ki se zavedajo svojih dolžnostij napram sebi in koristim občine, ua čelo pa postavili moža, ki bo kot župan vedel in znal delati povsod in vselej občinskim interesom v prid, sebi in zastopu pa v ugled! Cas bi bil tudi, da se občinska pisarna premesti v obližje farne cerkve, kjer se nahaja središče cele občine: Župnišče, farna cerkev, šola, pošta, trgovci, zavarovalnica, ta-bačne prodajalnice i dr., tu zamore ljudstvo vsaj ob nedeljah in praznikih brez posebnih nepotrebnih zamud in potov svoje opravke oskrbeti.
(Humberška cestna zadeva.) Iz Celovca dne 12. t. m.: Schmidtov spomenik ob preloženi hum-berški cesti še vedno razburja duhove! Z vso silo hočejo dokazati, da so ominozni spomenik našemu dež. šefu postavili „hvaležni Rožani", ne pa okrajni glavar baron Mac Nevin I Zato pripravljajo nemški župani rožne doline, na čelu jim menda župan Krassnigg (urgerman, kaj ne?), izjavo deželnemu predsedniku, da so spomenik postavili oni in daje Mac Nevin le „posredoval" I — ta pa je mogoča zopet le ua Koroškem in se je mogla skuhati le v predpustu ! — Dež. predsednik more biti g. Mac Nevinu za spomenik res hvaležen; preveliko ,,uslugo" mu je s tem storil! Pa kaj se če, ko se hočejo ne-katerniki na vsak način »proslaviti" ali pa — osmešiti! Ob koncu s to zanimivo stvarjo pa še nismo!
—m—
(Vesti od naših ameriških izseljencev) so zadnji čas kaj neugodne. O tem poizvedamo z Notranjskega iz privatnih pisem sledeče: Povsod primankuje dela, in še tisti, ki ga imajo, so le toliko plačani, da se morejo preživiti! Ljudje zbog tega močno stradajo.
Marsikdo prišel bi zopet rad domu, ko bi imel za pot potrebnih sredstev! Umevno je po sebi, da se ti in taki naši rojaki nahajajo v skrajno nesrečnem položaju, a od nikoder ni pričakovati pomoči ni rešitve! Kaj pa drugi?! To so žalostne slike ameriških dobrot za naše ljudi, a resen opomin ostalim, kam človek zagazi z nepremišljenim ravnanjem!
(Razpisane službe.) Na dvorazredni ljudski šoli v Škocijanu na Dolenjskem je razpisano drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. — Na ljubljanskem višjem gimnaziju je razpisana do 15. marca služba šolskega sluge z letno plačo 300 gld. in
75 gld. službene doklade.
(Vreme.) Po uprav pomladanskem vremenu zadnjih dnij, jelo je predvčeraj v noč precej močno deževati, popoludne pa je nakrat pritisnila nekoliko burja, ter nam prinesla po dolgem prestanku zopet malce snega, ki pa ne bode dolgo ležal. Sedaj imamo v Ljubljani lepe jasne dni.
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
k _A.
Društva.
(Bolniško in podporno društvo p o-močnih in zasebnih uradnikov zaKranj-sko) v Ljubljani ima v soboto, 17. dan fe-bruvarja t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne „pri Kamničanu" na Karlovski cesti št. 14, svoj občni zbor.
(Celoletni občni zbor tiskarskega društva za K r a n j s k o) vršil se je minolo soboto ob 8. uri zvečer v društveni sobi v Knežjem dvorcu. Zborovanja se je udeležilo 44 članov. Mej drugim je bil na dnevnem vsporedu tudi predlog g. Strossmayerja, da se bolniščina 9 gld. na teden izplačuje vsakemu obolelemu društveniku ne glede na trajnost belezni do njegove onemoglosti, kateri je bil odklonjen, a sprejet pa predlog g. Saksa, da se bolniščina 9 gld. podaljša od 26 na 52 tednov. Na to se je vršila volitev novega odbora, in sicer je bil voljem za predsednika g. Jos. Pavliček, namestnik g. J. Strossmayer, glavni blagajnik g. A. Zwatz, blagajnik izobraževalnega oddelka g. Josip Pance, zapisnikarja g. V. Cerar in L. Verz&k, knjižničarja gg. V. Zajec in Jos. Košak.— Društvo ima zdaj 83 članov, največje izza svojega početka. Prejemkov je imelo v prošlem letu 2923 gld. 14 kr., izdatkov 1311 gld. 30 kr.; skupna društvena imovina znaša 15.004 gld. 73 kr. in se je torej pomnožila 1. 1893 za 1558 gld. 53 kr., ako se všteje vrednost knjižnice in inventarja koncem leta 1893 vkupe 16 669 gld. 96 kr. Knjižnica je bro-jila koncem 1893. 1. 625 snopičev. Društvo je dalje izdalo na svetlo lično in obširno, v »Katol. Tiskarni" ukusno opremljeno »letno poročilo" v spomin na društveno delovanje tekom minolih 25 let v obeh deželnih jezikih, vendar se — kar nas je prijetno presenetilo — daje slovenščini prednost, in tako je prav, saj je ogromna večina članov — slovenske krvi. To poročilo obseza početkom tri izvanredne občne zbore in odborove seje, dalje opis društvene petindvajsetletnice. Društvo je izdalo v 25 letih v podporo obolelim, potujočim, onemoglim, vdovam, brezposelnim članom in v izobraževalne namene vkup 23.846 gld. Poročilo obseza dalje računski zaključek, seznam društvenikov, med kojimi je letos prirastlo 7 častnih. V članku .Društvo naše v prošlih letih 1868 do 1893" opisana je zgodovina ustanovljenja društva, dalje »Spominski dnevi" od ustanovitve do 1. 1893; denarno gospodarstvo v tabelarnem razpregledu (1868 do 1893) in kouečno
vsi odborniki statistično tekom 25 let, kojih mnogo krije že črna gruda. Iskrena želja naša je, naj z jednako nesebičnostjo in požrtvovalnostjo, kakor so ustanovniki pričeli, nadaljuje to delo i mlajši naraščaj, da bode po 25 letih ponosno zrl na svoje zavetišče iu domovje v hudih dneh, in v to ime: Bog blagoslovi društveno delovanje!
(Uradniško stavbinsko društvo v Ljubljani.) Vpis te tvrdke (registrovane zadruge z omejenim poroštvom) izvršil se je te dni pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani v zadružnem registru z nastopnimi dejanskimi okol-nostmi. Zadruga se opira na pismena pravila z dne 17. decembra 1893 in ima svoj sedež v Ljubljani. Namen društvu je, preskrbovati pravim članom primerna in cenena stanovanja ali pa omogočiti jim ustanovitev svojega domovja. Društvo zida hiše z vrtovi po Kotažnem zistemu na račun pravih članov in zida najemne hiše, katerih stanovanja se odda-jejo v najem. Ravnateljstvo obstoji iz predsednika in dveh podpredsednikov upravnega odbora in še štirih članov, katere voli upravni odbor iz svoje srede za dobo jednega leta. Podpis tvrdke izvršujeta predsednik, oziroma njegov namestnik, in jeden član ravnateljstva. Društveni razglasi se objavljajo v treh v Ljubljani izhajajočih dnevnikih. Imena ravnateljstva objavila se bodo pozueje.
Telegrami.
Dunaj, 14. februvarija. „Fremdenblatt" je poročal v današnji jutranji izdaji, kaj da misli vojno ministerstvo storiti v zadevi vojnega kapelana Skacela. V večerni številki pa „Fremdenblattu sam pravi, da je vse izvedel le iz zasebnih informacij, korespondenčni bureau pa pristavlja, da novica „Fremden-blattova" nima oficijalnega značaja.
Praga, 14. februvarija. Deželni zbor nadaljuje generalno debato o budgetu. V večerni seji je Staročeh Toner naglašal velike zasluge namestnika Thuna za Češko in narod češki. Generalni govornik proti budgetu Herold je zagovarjal državnopravni program Mladočehov, generalni govornik za budget Lebedur je zagovarjal koalicijsko politiko. Konservativna stranka bo vstrajala na ustavnih tleh. Sklenilo se je preiti v podrobno deb»to.
Praga, 15. februvarija. V deželnem zboru odgovoril je namestnik na interpelacijo Mladočehov o „Omladiniu. Kekel je, da ne more ustreči zahtevi, da bi se obravnava nadaljevala brez oborožene sile, ker so sodci v svojem uradnem poslovanju neodvisni. Namestnik se ne more spuščati niti v kritiko obravnave. Neutemeljene so pa trditve, kakor bi bilo sodišče zatožence izzivalo k upornosti, da vlada dobi več gradiva za opravičenje izjemnega stanja. On obžaluje, da se je stvar spravila pred deželni zbor, kamor ne spada.
Premovana tinktura za želodeo lekarja Piocolija v Ljubljani je rahlo dijetično sredstvo, katero erev ne draži. Vpliva na prebavljujoče organe in okrepčava njih krožeče gibanje. Steklenica velja 10 kr.	584 2 10-6
Vsebina 4. zvezka 1894:
1. Dr. Jožef Križan. Sestavil Fr. S. Lekše. 2. Izprememba. Zložil Anton Medved. 3. Gospa s pristave. (Zgodovinski roman.) Spisal I. Kraljev. (Dalje.) 4. Pevec in svet. Zložil Anton Medved. 5. Selanov zet, (Povest.) Spisal Slavoljub Dobnlvec. (Konec.) 6. Vse je Tvoje. Zložil. Mih. Opeka. 7. O
nevihti. Zložil Mih. Opeka. 8. Črtice z avstrijskega juga. Piše dr. Jos. Marinko. 9. Književnost. 10. Grobovi. 12. Znanstvo. 12. Razne stvari. — Slike: 1. Dr. Jožef Križan. (Po fotografiji.) 2. Sarajevo z jugo-zapadne strani. (Po fotografiji.) 3. Angel miru. (Nagrobni spomenik v Pragi. Modeloval Antonin Popp.) 4. Spomenik na gomili Jos. Mama. (Izdelal Jos. Rebek v Ljubljani.) 5. Komedija. (Kip A. Gangla na dež. gledališču v Ljubljani. Potogr. Jos. Armič.) 6. Tragedija. (Kip A. Gangla na dež. gledališču v Ljubljani. Potogr. Jos. Armič.)
Tu j ci.
13. februvarija.
Pri Mali&u. Hofmann, Wagner, Duldner, Stich, Schle-singer, Ehrenstein, Honigsfeld, Kudelniček, trgovci in poto-valci, z Dunaja. — Kette, inženfir, z Vrhnike. — Tschutschen-thaler, tovarnar, iz Bolzana. — Lackner, hotelir, iz Novega Mesta. — Andrej Lackner, posestnik, iz Črnomlja. — Po-ženel iz Bistrice. — Hertzka iz Trsta.
Pri Slonu : Reiner, Glilckmann z Dunaja. — Grttnwald iz Barcsa. — Grossmann iz Neuhotel-a. — Havas iz Velike Kaniže. — Henrik Candolini iz Trsta. — Fertin iz Bele Peči. — Virag z Reke.
Pri bavarskem, dvoril: Fontebasso iz Trsta. — Koy in Kordiš iz Travnika. — Franz in Matija Fink, Konig in Ostermann iz Kočevja. — Viljem Wlasak, profesor, iz Nove Gradiške.
Pri Juinem kolodvoru: Lasbacher, nadinženčr, in Deibler, potovalec, z Dunaja. — Kohnleiu iz Monakovega.
Pri avstrijskem caru: Marka SchmCch, lastnik tiskarne, iz Klosterneuburga.
Vremensko sporočilo.
d rt O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> O) u a 3 •c z, e
opazovanja		zr>komera r mm	toplomera po Celziju			•g®* s a " a
14	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. s. zveč.	732 9 732	4 733	2	-14 5-4 -0-6	si. vzh. zm. zap. si. zap.	jasno n n	000
Srednja temperatura 1-1 za 1'5° nad norraalom
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše presrčno ljubljene soproge, matere, tašče in stare matere, gospe
Marije Kosler
roj. Rudesch
in za jako mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za prelepe vence izreka najiskre-nejšo zahvalo
ioi i	žalujoča rodbina.
V Ljubljani, dnč 15. febr. 1894.
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
508 50-18 za- vozai-enj e
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
Dunajska borza.
Dn6 15. februvarija.
Papirna renta 5%, 1(5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16* davka . .
Zlata renta 4%, davka prosta.....
avstrijska kronina renta, 200 kron Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld........
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ...	•
Nemških mark 100
JSJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, irečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitku. Kulantna izvršitev narodll na borzi.
98 (tld	— kt.
97 ,	80 „
120 „	30 „
97 „	35 „
993 ,	— ,
300 .	25 .
125 .	40
9 „	94 V,
5 «	93 „
61 „	25 „
Dn6 14. februvarija.
Ogerska ziata renta 4* Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4> državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %
4% kranjsko deželno posojilo.....
Kreditne srečke. 100 gld. . . . . . St. Genois srečke. 40 gld.
117 gld. 40 kr.
94 148 159 197 98 97 195 70
95
50
50 60
Menjarnična delniška družba
„M E B C U K"
VllollzeilB št. 10 Dunaj, ilariahillerslrassB 74 B.
4% srečke dunajske parobrodne družbe	144	gld. —	kr..
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gid. . .	18	„	60	„
Rudolfove srečke, )0 gld......22	„	50	,
Salmove srečke, 40 gld........73 „	—	„
Waldsteinove srečke. "20 gld. ...	48	.	—	r.
Ljubljanske srečke ...... .	24	.	—	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	156	.	25	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2905 ,	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. , .	108 ..	75	„
Papirnih rubeljev 100 . .	134	.	50	„
2KjpPoJaaalla v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih grl avni c,