ANA SNJEGINA S e r g e j J e s e n i n Prevedel Tone Pavček 1 Vas — iiu, naše Raclovo — šteje na priliko dve sto kmetij, leniii, ki pozna jo od preje, še kar prijazna se zdi. Vode na pretek, gozdovi zeleni, pašniki in kajpak polje. In daleč okrog zasajeni topoli v oblake kipe. INa važnost kaj prida ne damo. Pa vendar tod sreča ni sen. Hiše z železom krite imamo, vsak ima vrt in skedenj. Pisana polkna povsod so po vasi, za svetek meso in kvas. Okrajni načelnik se včasih ni zastonj rad nstavljal pri nas. Plačali smo da\ščine v roku. A sodni nadzornik menda je zase navrgel k obroku kar vselej še moke iii prosa. Dajali smo to- vsi od kraja. Se ve — kaj bi tiščal v propast: saj končno smo mi samo raja, oblast pa je vendar oblast- Ljudje pa — vsi grešne so duše. Čekani zro mnogim iz oči. Črtijo nas kmetje s Kriuše, se pravi, s sosedne vasi. Pri njih pa je slaba. Oralo domala tam vse vrsto let je z enim samcatim ralom in parom izpitih kljuset. 283 ' : Kaj moreš s tem prida doseči?! Živiš pač, če duša ti da. IVičeli so kradoma seči iz našega gozda drva. Nekoč pa smo jih zalotili. Oni za sekire in mi. Od zvena iji žvenketa po sili (io zadnjega vsak zadrhti. V pretepih smrt jemlje si bero. Naenkrat — in vsak je bil kriv je eden od onih s sekiro zajnahnil, starosto ubil. Na shodu vso stvar razmajali na \elikem zvonu smo v s\et. Sodili smo. V klade vkovali. Deset jih poslali sedet. Odtlej so pri nas slabi časi. Iz vajeti sreča je ušla. Tri leta po vrsti na vasi požar ali kuga divja. — lake vesti nevesele vso pot mi je trobil voznik. lakrat tja v radovske predele sem šel se oddahnit od brig- Vso dušo mi vojna je izpila. Za tuje koristi in gnev je roka prijatelje bila in s prsmi na brata sem šel. Spoznal som, da bil sem igrača trgovcev v zaledju, nič več. Razstal se s topovi in sklenil le v verzih sukati svoj meč. Odvrgel sem puško, opravo, si lipo* nekje preskrbe! in s tako nekakšno pripravo sedemnajsto leto sprejel. lipa — ponarejen dokument. 284 Svoboda je butala v celem. A v ognju, ki širil je smrad, deželi na konju je belem vladaril Kerenski takrat. »Vsi v borbo!« »Do zmage se biti!« In iste preproste ljudi ničvredneži in paraziti gonili prelivat so kri. Vendar si jaz rok nisem mazal. V bobnenju in trušču topov drugačno sem smelost pokazal: dezertiral sem prvi domov. Kar dobro po poti se vozi, prijeten je veter hladan. In luna zasula vseskozi je z zlatim pršičem ravan. >>Nu, tu je i Radovo naše!« voznik mi dejal je. »Prav to! Res konja ne gonim im paše zastonj, da je uren tako. Zdaj pa, državljan, napitnino. Do mlina? Nu. potlej kar ven! Računal vam bom le voznino za gonjo od mesta do sem.« Dam štirideset. »Malo' ste dali!« INavržem še dvajset. »Nič več!?« Tak zoprno gnusen je mali, a malemu je trideset preč. »Kaj pa ti je?! Duše ti črne! Mar misliš odreti me, a?!« In meni nesrečnež odvrne: »To leto nam rž ne velja. 285 še iickčij drobiža vrzite. Kopejk vsaj — iie pojde v propast: v gostilni popil, verjemite, Lom žganje vam v zdravje in čast.« In že sem pri mlinu. Po h osti razsute kresnic so luči. jMoj julinar menda od radosti ne spravi iz ust besedi. »Golobček! Serguha! Si pravi? Te zebe? Boš čaj? No, nikar! Daj, stara, hitreje postavi na mizo pirog, samovar!« V aprilu nazeb ni opasen, še zlasti ne v zadnjih dneh. Večer je bil topel in krasen kot v licu prijateljev smeh. V objemih prečvrstih njegovih še medvedu bilo bi težko, a vendar je v dneh negotovih prijatelje imeti lepo. »Od kod i)a? Boš dolgo?« ;>Vse letO'!« »Nu, torej se dobro imej. Gob, jagod dovolj je čez leto, celo v Moskvo jDrodamo precej, divjad pa, pri Kristovi veri, kar sama nastavlja glavo. Pomisli. .. Eh, dragi, že štiri te leta pri nas ni bilo.« Pcgovor končan je. Počasi izpili smo ves samovar. Spet z ovčjim kožuhom ko včasi grem k skednju, ki siv je in star. 286 Grem prek orošcnega vrta in bezeg zastira mi pot. Ko v čudo je duša zazrta v pleteni postarani plot. Nekoč sem Lil v šestnajstem letu in prav pri teh vratih dekle v Lelo obarvanem pletu mi rekla tak nežno je: »Ne.« C), davni dogodki premili ... Tega ne zabriše mi čas ... Mi vsi smo v teh letih IjuLili, a malo ljuLili so nas. II »Nu, kaj je?! Daj, vstani, Serguša! Še svit ni prebarval neba, ko starka ti, ljubljena duša, žfc Llincev je spekla menda. Jaz odhajam pa pravkar k sosedom, h graščakinji Snjegini... Njej sem včeraj poLil. pred obedom prekrasnih kljuiiačev precej.« Pozdravljen svit novega dneva! In vstanem, oblečeni se, grem. Na jablanah belih zgoreva, dobrika se rosa očem. In mislim: Kako vendar lepa je zemlja, kjer človek živi! A koliko vojna slepa pohabljencev, spačkov rodi! In koliko v jamah jih gnije! Tn koliko gre še v to sled! In čutim, da v ličnicah bije drget kljubovalni mi spet: 287 ' Ne, ue! Te stvari seui sprevidel. Ker vidim, da neki prostak meče zravnan invalidu v^ blato ničvreden petak. »Nu, dobro jutro!« starko pozdravim- »Uvela jkkI stare si dni.« Zamolklo skoz kašelj mi pravi: »Skrbi so to, sinko, skrbi. Tu ni več mirno ko pred leti. Sam srd bohoti se pri nas. In množični boji med kmeti — saj bije z vasjo s« vas. Na lastna ušesa farane sem cula povedati to«: zdaj naši bijo Kriušane, zdaj Radovce oni bijo. Vse tO' pa pomeni — razsulo. Pregnali so carja ... Viš .. . Da . .. Na ljudstvo nevednO' se usulo je vse, kar na svetu je zla. Odprli so kehe, izgnali zločince bogvedi zakaj. Na veliki cesti, kali. pred njimi ni varno sedaj. Viš, tudi — postavim — Kriuše. Tem pač ne gre sneti okov. A oni, tatinske duše, so spet se vrnili domov. Med njimi je Pron. Nepošteni prostak, pretepač, grobijan. Ta večno je v jezi z vsemi. od svetka do petka pijan. On takrat — že tretje bo leto — ko Rus se je z Nemcem spopal, pred vsem je poštenim svetom starosto s sekiro preklal. 288 Na tisoče takih raznaša v prostosti zdaj smrad iu gnus. Propala je Rusija naša, umrla dobrotnica Rus.« Vse to mi voznik je že pravil. Vzel palico sem in klobuk, ter šel, da bi kmete pozdravil kot stari njih znanec in drug. Ccz polje po plavi grem poti in vidim od daleč da mi moj mlinar v kočiji naproti po še prhki celini drvi. »Serguha! Počakaj! Vsi vragi, z nečem te sedaj zveselim. Koj! Uzdo samo popni, dragi, potem pa te brž oglušim. A zjutraj ne pisneš nobene? Jaz Snjeginim komaj čez prag, že pravim, no ja, da je mene obiskal nek smešen čudak. (To, veš, je družina poštena. Poznam jih najmanj deset let.) A Ana, njih hči poročena, me vpraša: — Ni tisti, poet? — Nu, rečem, najbrž bo kar pravi. — Plavolas? — Nu, se ve plavolas! — Z velikimi kodri na glavi? — Prav tak je gospodič pri nas. — Kdaj vendar prišel je? — Nedavno. — Ah, mama, to on bo zares. Se veš, bil zaljubljen zaba\Tio je vame nekoč do ušes. Bil deček je . ¦. skromen ... ko treba .. Sedaj pa ... Kaj misliš! Oho!... 19 Naša sodobnost 289 , Pisatelj!... Poznana oseba ... Brez prošnje še k nam ga ne bo.' !n mlinar me zvito pogleda, zmagoslavno niežikne z očnii: »Nu, dobro. Zdravstvuj do obeda. Ostalo že zveš, brez skrbi.« In šel sem naprej do Kriiiše, zelenje s palico bil. Prav nič ni vznemirilo duše, miran sem ostal, kot sem bil. Opojno dišalo je v zraku in mislil sem v sebi tako: zabavno bilo bi vojaku speljati zdaj lepo ženo. Naposled Kriuša. Tri leta prešlo je, kar hodil sem tod. Dišeča sinjina prepleta s sinjino pokoj naokrog. Nikjer niti pes ne zalaja. Tu, zgleda, kaj čuvati ni. Vse bajte so vlažne, vse od kraja in v vsaki peč, burkle, klopi. Strmim: na pomolu pri Pronu je kmečki klepet srborit. I entajo o novem zakonu, o cenah živine in žit. »Prijatelji, zdravo!« »O, ti si. Nu, zdravo! Prisedi za čas. Poslušaj, brezskrbnež, če nisi še čul, kak živi se pri nas. 290 Kaj v Pilru je novega čuti? Z ministri najbrže si znan. Res, nisi bil, vragec naduti, vzgojen po kulaško zaman. Vendar ti priznamo veljavo. 1 i vaški si, kmečki, naš. JNe bahaš čez mero se s slavo in svoje srce ne prodaš. Iz naše uboge sivine pomagal si sam si, z glavo. Nu, reci nam: Mar brez kupnine nam dajo gosposko zemljo? Krife nam: Zemljo pustite, ker, češ, da ni čas še za to. Cemii pa potem fronte zalite so z našo in tujo krvjo?!« lil vsak je z zlovoljnim pogledom v obraz in v oči mi strmel. a obtežen z vprašanjem ko z grehom besede jaz nisem našel. Majal, škripal pod je leseni. A pomnim še — v glavi zveni: »Daj, reci nam, kdo je ta Lenin?« In šepnil sem: »On — to' ste vi!« III Na vasi v šepetu rodilo vse polno se sodb je, novic in jaz sem od starke za silo cul vsega od teh govoric. Nekoč sem po lovu se ulegel počivat za hip na divan-Do kože premočil, ozebel 291 v močvirni megli sem ta dan. Drhtel sem v vročici in v hladu, zdaj mraz me, zdaj ogenj poti in v takem prekletem napadu preležal sem štiri dni. Moj mlinar je ob pamet začelo. Odšel je. Nekoga prignal. Le neko obleko belo in nos sem prifrknjen zaznal. Potem mi je laže postalo. Drget je minil in takrat na peti večer ko za malo prešel je nesrečni prehlad, sem vstal. Ko komaj občutim z nogami tresočimi tla pod seboj, zaslišim nek glas, čudno znani: »O! Zdravstvujte, dragi moj! Saj skoraj vas ne bi spoznala. Iz deklice šestnajstih let jaz resna sem dama postala, a vi znamenit ste poet. Nu, sediva. Kak je bolniku? Ves drug ste, povsem spremenjen. A meni ušel ob dotiku kot nekdaj je vzdih pritajen. Da. Starega nihče ne vzdrami. In leta beže venomer. Nekoč tako rada sem z vami sedela na vrtu zvečer. Sanjarila oba sva o slavi. Vi našli ste njenO' cesto, a mene že davno- pripravil nek mlad oficir je ob to,« 292 Poslušal sem jo in gledal njen jelkasti stas nehote, a vem, da bi rad ji povedal: Dovolj! Začniva kaj drugega že. A vendar v nejasni ji zmedi ne vem, le čemu, sem dejal: »Da. Zdaj se spominjam. Prisedi. Nu, prosim. Zares mi je prav. Prebral o bezniški, pijani Rusiji vam kakšen bom stih. Ti verzi so dobri, dognani in žalost ciganska je v njih.« »Sergej! Niste dobri. Brez šale. Boli me in žal mi je vas, ker vaše pijanske škandale poznajo povsod pri nas. Povejte, kaj vendar je z vami? — Ne vem. — Kdo drugi naj ve! — Najbrže redil sem se mami med dežjem jesenskega dne. — Saljivec ste. — Ana, vi tudi. — Mar ljubite koga? -- Ne. — Potem me še mnogo bolj čudi, da zdaj že v pogubo greste. Bodočnost je taka pred vami . . 1 emnela meglena je dalj ... Ne vem, čemu božal z rokami sem ji rokavice in šal. Kot klovn se je luna smejala, srce pa s preteklostjo spet, 293 čeprav v ujem ni starega, obdala podoba šestnajstih je let. Razšla sva se zjutraj z nemirom dlani in zagonetnih oči... V poletju je nekaj lepega zmerom, kar včasih še v nas oživi- Moj mlinar... Eh, stari moj mlinar. Ta res me še v blaznost speha. Napravil je dude, starinar, kot poštar drvi sem in tja. Spet danes me s pisemcem gnjavi, kot kdo Ijubezničil bi z njim: »Brž pridite. Drug ste mi pravi. Pozdravlja vas Pran Oglobljiii.« Grem. Pridem naposlctl v Kriu^o. Pred hišo na vrata oprt Pron psuje jetra in dušo vseh revežev kajpada trd: »Eh, vi! Ščurki! Jalovo smetje! \'si k Snjegini! Cas bo sedaj! Pri priči vse svoje imetje brez vsake kupnine nam daj!« Ko mene zagleda razpaljen potiša jezljivo vpitje in reče, iskreno užaljen: »Pri kmetih brez biča ne gre.« »Čemu, Oglobljin, si me klical?« »Ne v žetev ne v košnjo menda. Pri priči bom konja poiskal 294 pa k Snjegini v prosce greva.« V voz nama kljuse naravnajo. Le koža ga je in kosti. Na takole kupcu pridajo, samo da v napoto jim ni. Počasi je šlo s tako vprego in vožnja je smešna bila: po grapah v vsak klanec telego sva kajpak vlačila sama. Prispela sva. Dom z mezaninom naslonjen k pročelju se zdi. Na malem vrtiču z jasminom cvetočim, opojno diši- Izstopiva. Greva k terasi. in prah otresaje s pleč zaslišiva: v gorenji sobi o smrti nekoga je reč: »Ne joči! Ne hasue jokati. On zdaj je negiben skelet. Cuj, nekdo menda je pred vrati. Napudraj se ... Pojdem odpret.« Debela žalostna dama dodobra še vrat ne odpre, a Pron — neučakanost sama — O' zemlji po svoje začne. »Vse sem!« iztisne srdito. »Ne mislim ti lizati nog!« Poslušala odsotno očito besed je Pronovih tok. Potem pogled vame uperi in vpraša razburjena vsa: 295 A vi ste prišli najbrž k hčeri?« Vstopite. Takoj bo prišla.« Zdaj vidim spet jasno pred sabo te težke nsojene dni. Bilo mi je mučno nemalo pogledati v njene oči. Dojel sem: nesreča je v vili in rad bi pomagal molče. »Ubili so... Bor jo so ubili! Pustite me! Pojdite že! Vi, podlež, prostak strahopeten! On mrtev je, vi pa ste — tu.« Ne, tako še manj prevzeten prenesel ne bi brez sramu. Ko čir me klofuta je pekla in rekel sem Pronu pobit: iTem zdaj je razsodnost odrekla. Pojdiva, moj Pron, rajši pit!« IV Vse leto sem v lovu preživel, pozabil ime ji in lik. Na barju nekdanjo žalitev objokal kljunačev je krik. O, revne v čas ploda in cvetja so v naši deželi ravni in kratka so nekam poletja kot majniške tople noči. Hladnejša, bolj rdeča je zarja. Vse niže se spušča megla. In v gaju, že golem, do barja siničji ščebet trepeta. 296 Moj mlinar smeji in smeji se. Nekakšna radost ga je obšla. »Prekleto, Serguša, vse zdi se, da bova na zajce odšla.« Rad pojdem na lov. Vsaj pozabil bom sanje pri tem in nemir. Ko mesec na nebes priklatil se k meni je Pron na večer. »Prijateljček! Duša prekleta! Prišel zaželeni je čas. Pozdravljen v imenu Sovjeta! Zdaj druga bo pela pri nas: Gozdove in zemljo si kmeti brez krajcarja vzamemo v dar. Sedaj so v Rusiji Sovjeti in Lenin — čez vse komisar. Prijatelj! Lepo se okreče! Za začetek je tole kar prav! Jaz kmalu umrl bi od sreče, a brat se je v hlače poscal. Ženo ti, dekle! Vrag te vzemi! Golobček, tak mrko ne glej. Jaz prvi komuno pred vsemi postavil boin v \ asi čimprej,« Pron brata imel je — Labutjo. Kmetic — pravo peto kolo. Bahač, vendar vsako minuto nevarno se vdrl bi v zemljo. Vsekakor ste take poznali. Čvekanje je posel teh rev. Na prsih dve beli medalji z japonske je vojne imel. In z glasovom hripavim, pijanim zavijal je v krčmo grede: * Junaku iz Laojana posodite nekaj, ljudje.« Potem pa, pijan kakor klada, 297 soisedu z ihtivo strastjo o Port Arturu razklada in sline cedi na giavo. »Golobček! Moj Petja! — se slini — Boli me... Ne, nisem pijan! Pogum moj na svetu edini pozna samo Laojan.« Podobnih precej je na svetu. Brez žuljev na rokah žive. In on je seveda v Sovjetu skril v skrinjo medalji obe. A z istim ponosnim držanjem kot kak osivel veteran spominjal ob steklenki je z žganjem pogosto Neroinsk, Turuhan: »Da, bratec ... A mi smo vse dalje skoz smrt neustrašeno šli...« Medalje, medalje, medalje zvenele so s teh besedi. Labutja žrl živce je Prouu in Pron mu je mater psoval. Vendar pa on prvi se k douiu je Snjeginih rubit poda). A sak grabež se hitro opravi. Vse daj! — Za pritožbe je čas! Pobrali so vse na pristavi in zvlekli z družino vred v vas. A mlinar... Ta stari moj mlinar. Vzel k sebi je mater in hci in mene prisilil, mrcinar, se vtikati v usodo ljudi. In vstale podobe so žive ... Spet gledal vso noč sem do due ji ustnice lepe, vabljive, kjer žgala sta skrb in gorje. 298 Se pomnim, da je govorila: »Oprostite za one reči. Moža vse preveč sem ljubila. Ce spomnim se... glava boli. A vas sem užalila slučajno. Bilo je po sredi gorje. Zdaj vidim v tem žalostno tajno, ki strah ji pred zlom jo ime. Se ve do jeseni ljubili bi me in bi srečna bila. Potem bi me od sebe pahnili ko buteljko, izpito do dna. Zato' pa ničesar v bodoče ... Ne srečanj, ne starih reči. To toliko bolj, ker mogoče s tem mater užalila bi.« A jaz, da bi laže postalo. sem okrenil pomenek tako: (Pri tem se lahno zamajalo nazaj ji je togO' telo.) »Povejte. morda vam hudo je pristave in vaših reči?« In čudno, nekako bolno je povesila svoje oči. »Poglejte... Že noč se razblinja ... Svit... v snegu plamena sijaj . •. Na nekaj menda me spominja ... Na kaj le? Ne spomnim se zdaj. Ah . .. Da ... V mladosti bilo je ... Drug svit ne jesenski čez svet. Sedela na vrtu sva v dvoje. imela po šestnajst sva let.« 299 Potem me je nežno motrila in vila labodje roke, tobož malomarno dahnila: »Nu, dobro ... Zaspana sem že ...« Zvečer sta odšli v prvem mraku. A kam? ISe vem kam in ne kod. — Y ravnini na vsakem koraku za pot ti pove kažipot. Ne vem, kaj bilo je kasneje, ne pomnim, kaj Pron je skoval. Brž v Piter sem šel, da čim preje nemir bi in sanje pregnal. O, leta strahote in mraka! Pero ne opiše vsega. Domača je psovka vojaka med stenami dvorov bila. Eh, smelost — cvetovi v daljavah. Igrala zastonj ni povsod umazana sodrga kravam po dvoriščih tambovski fokstrot. Kmet mogel gramofon je dobiti za oves, za kruh in krompir i II tango poslušal znabiti, ko zvijal tobak je v papir. Nu, dobro. Nu, prav. Dovolj bodi nasmehov, solza, besedi. Moj mlinar o Pronovi usodi mi pismo poslal je te dni. Serguha! Za Kristovo dušo! Pozdravljen, golobček, lepo. 300 V Kako pa da zopet v Kriu.šo te celih Sest let ni bilo?! Nu, pridi. Saj veš, da te čakam- Morda ko pomlad bo prišla. Pri nas je zdaj, bratec moj, taka, da v pismu se reči ne da. Zdaj mir in pokoj sta v razcvetu. Prešel po smodniku je vonj. Sporočam, da v dvajsetem letu ubit je bil Oglobljin Pron. Rusija... Deželica nora. Nekoč je — verjel, ne verjel — nad nas Kriušane ko mora denikinski odred prihrumel. Seveda smo cirkus imeli. Le \ takem si kmalu — mrlič. Med škrtanjem, smehom so peli nož, sablja kozaška in bič. To pot so upihnili Prona. Labutja pa v slamo z glavo. Prišel je na dan, ko kolona dosegla je gozd za vasjo. A 2 gobcem neutrudnim, pijanim že spet je prišel na račun: »Red rdeče zastave, vaščani, zaslužiil za svoj sem pogum!« Zdaj se je zjasnilo pošteno. In četudi ni raja pri nas, ti pridi, golobček, vseeno razjasnit moj stari obraz.« In spet grem v priljubljene kraje. Nad mano je julijska noč. Spet škripa in giiga in maje tovorni se voz ko nekoč. 301 Kar dobro po poti se vozi, prijeten je veter hladan. In luna zasula vseskozi je z zlatim pršičem ravan. Prikaže vodnjak se in skrije, kapelica, plot — vse beži. Srce pa po starem bije kot bilo nekdanje je dni. In spet sera pri mlinu. Po h osti razsute kresnic so luči. Moj mlinar že spet od radosti ne spravi iz ust besedi. »Serguha! Golobček! Si pravi?! Te zebe? Boš čaj? No, nikar! Daj. stara, hitreje postavi na mizo pirog, samovar! Sergun! Ti moj zlati! Poslušaj. 1 ti si že starec postal. Takojci ti, ljubljena duša, nekakšno darilo bom dal.« »Darilo?« »Ne. Pismo samo je. Ne hiti! Boš že potrpel! Dva meseca skoraj prešlo je, kar sem ga na pošti prejel.« Zakrivam in čitam. Kdo drugi! Kdo drugi bi pisal tokrat? Brezbrižna pisava in tudi ta londonski poštni pečat. »Ste živi? To silišim rada. Jaz tudi živim še, kot vi. Tak cesto so v sanjah: ograda in vrata in vaše reči. Zdaj daleč ste vi in Rusija. Cvetoči april je pri vas. 302 v zeleno kopreno zavija si jeika in breza obraz. In zdaj, ko ne morem jaz skriti papirju bolesti besed, vi z mlinarjem v lovu znabiti poslušate ruševce spet. Tu mnogokrat grem v pristanišče in radostno, obenem plašno sred ladij pristalih mi išče sovjetsko zastavo oko. Moeni ste tam. Svet se vam čuda. Pot moja ne vodi nazaj . . . A vi ste kot včasih mi ljubi kot domcvina in maj...« Kot pismo je pismo Jiejasno. Jaz takih iie pišem iiikdar. S kožuhom kot včasih grem kasno na skedenj, ki siv je in star. Grem prek orošenega vrta in bezeg zastira mi pot. Ko v čudo je duša zazrta v pleteni postarani plot. J^^ekoč sem bil v šestnajstem letu in prav pri teh vratih dekle v belo obarvanem pletu lui rekla tak nežno je: »Ne«. O, davni dogodki premili .. . Tega ne zabriše mi čas . •. Mi vsi smo v teh letih ljubili, a, bogme, ljubili so tudi nas. Januar, 1925, Batuin 303