Arheološki vestnik (Arh. vest.) 44, 1993, str. 213-221
213
Zgodnjekrščanske najdbe z Vipote nad Pečovnikom
Slavko CIGLENEČKI
Izvleček	Abstract
Leta 1993 so na poznoantični višinski utrdbi Vipota nad Pečovnikom odkrili dva kristograma. bronasto lamelo v obliki delfina, del lista svečnika in nekaj manjših bronastih fragmentov. Glede na bližino rimske Celeje in velikost predmetov avtor domneva, da so bili le-ti prineseni iz celejanskc cerkve. Predmeti so najverjetneje del opreme notranjščine celejanskc cerkve, ki jc bila opuščena nekje v prvi polovici 5. st. in gradivo takrat prineseno v zatočišče na bližnji, naravno odlično zavarovani Vipoti. Predmeti po analogijah sodijo v drugo polovico 4. st.. najverjetneje pa na njen konec.
Two christograms, a bronze lamella in the form of a dolphin, part of a candelabra leaf and some small bronze fragments were found in 1993 on the Late Roman upland fortified site of Vipota above Pečovnik. The author suggests that they were brought there from a church in Celje, due to the proximity of Roman Celje and the size of the artefacts. The artefacts in all probability were part of the internal furnishing of a church in Celje, that was abandoned sometime in the first half of the 5'h Century. The material was taken at that time to a nearby refugium. the naturally well protected Vipota. The artefacts are dated on the basis of analogy to the second half or most likely the end of the 4lh Century.
Na Vipoti, strmem in visokem hribu nad Savinjo, približno 3 km južno od Celja, smo leta 1984 s sondažnimi raziskovanji potrdili obstoj poznoantične naselbine, v kateri naj bi zavetje poiskali zadnji prebivalci Celeje (Ciglenečki, Pirkmajer 1987, 217 ss). Sonde so bile razmeroma majhne, zato izčrpnejših podatkov o značaju naselbine ni bilo mogoče dobiti. Pojasniti je bilo mogoče deloma časovni okvir trajanja naselbine, ugotovili pa smo tudi sledove lesenih stavb •n na vrhu ozkega grebena neko v skalo vsekano zidano arhitekturo. Vsekakor se nam je pri opisu rezultatov zdelo pomembno poudariti pribežališčni značaj postojanke.
Pred nedavnim so bile na hribu pridobljene pomembne najdbe, ki bistveno dopolnjujejo podobo življenja na celjskem območju, pa tudi SirSe, v času zatona antike.*
* Najdbe je našel Tomi Drčar dne 14. februarja 1993 z iskalcem kovin pri pregledu južnega pobočja v utrdbi in o tem jakoj obvestil Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Dne 20. •cbruarja 1993 smo skupaj s strokovnjaki iz Pokrajinskega muzeja Celje organizirali sistematični pregled najdišča in v geodetski posnetek vnesli natančna mesta odkritih predmetov, fredmeti so večidel ležali v globini 10 - I?cm, le kristogram in del verige pod njim v globini 30cm. Ker obstaja možnost, da so nekateri predmeti ali delci predmetov Se globlje v zemlji, poboč' polrebno v Prihodnosti sistematično izkopati del tega
Konservacijo najdb so opravili v Pokrajinskem muzeju <~elje, narisala jih je D. Lundcr Knific, fotografiral I. Lapajnc.
KATALOG NAJDB**
1.	V celoti ohranjen bronast kristogram premera 25,5cm z dvema ušesccma za pritrjevanje verige (si /). Bronasti obroč je obrobljen z majhnimi, do 0,9cm širokimi kroglastimi izboklinami in širok 2,7cm. V sredi kristograma sta črki alfa in omega. Na stičišču krakov črk X in P jc luknja s premerom 2cm. Ob robu so bili na šestih mestih izvrtani pari majhnih luknjic s premerom 3mm. Na teh mestih oziroma neposredno za njimi so bile sicer kroglaste izbokline na robu v širini 2,5 do 3 cm izdelane plosko in ne plastično ter simetrično razvrščene. Nedvomno so bile tu nameščene prečke (najverjetneje iz organskega materiala) (glej si. 2). Zanimivo pri tem je, da sc dve prečki dokaj dobro prekrivata s kraki črke X, tretja pa je prekrivala črki alfa in omega. Na čelni strani so opazne na obroču in črkah X in P tanjše črte. Celotna dolžina kristograma z ušesci vred znaša 28,8cm.
2.	Več delov kristograma, ki sc v celoti ujemajo s prvim, omogoča njegovo rekonstrukcijo (si. 3). Ohranjeni so deli bronastega obroča, eden z ušcsccm, skoraj v celoti črki alfa in ornega ter del notranje prečke. Velikost je bila enaka kot pri prvem kristogramu, torej premer 25,5cm. Prav tako sta na fragmentu oboda vidni dve luknjici in v eni jc ohranjena bronasta zakovica. Tudi štiri kroglaste izbokline za luknjicami so sploščene.
3.	Del bronaste verige; ohranjena sta dva člena sodčaste oblike (si. 4: 1).
4.	Del bronaste verige; ohranjen je en člen (si 4: 2).
5.	Del bronaste verige (si. 4: 3).
6.	Del bronaste verige (si. 4: 4).
7.	Bronast zatič z razširjenim zgornjim delom v obliki osmicc, v katerem sta dve luknji (si. 4: 5).
8.	Del bronastega lista, ki je v sredini vbočen (si. 4: 6).
9.	Bronast predmet v obliki deloma izbočene lamele, ki je na obeh koncih zaključena s tremi zaobljenimi zobci (si 4: 7). Ohranjena je bronasta zakovica s pravokotnimi delci
podložene pločevine. Na širši strani sta dve luknji; v eni je ohranjena še bronasta zakovica. V bližini obeh lukenj je tudi manjša bronasta izboklina. Okoli nje je videti shematično vrezan obris ribe. Nekoliko pred ožjim delom predmeta so tri vertikalne črte, ki ta del ločijo od celote. Zdi se, da gre za shematično upodobitev delfina z dobro vidnim očesom in od telesa s črtami ločenim repom. Predmet je bil upognjen, zato se je zlomil na najbolj zakrivljenem mestu.
10. Manjši fragment podobnega predmeta kot pri št. 9 (si. 4: 8). Ohranjen je le del zaključka z zakovico na koncu; na prehodu ožjega v širši del ni opaziti vertikalnih črt.
Kakšna je bila funkcija obeh kristogramov? V nasprotju z obema ptujskima, ki sta nosila svečnike in sta z napisi označena kot votiva, je pri kristogramih z Vipote rekonstrukcija nekoliko težja. Analogije kažejo
naslednjo podobo: v zgornje ušesce je bila vtaknjena veriga, ki je na zgornjem koncu nosila bronasto ploščico, najverjetneje tabulo ansato z votivnim napisom, ta pa je bila z naslednjo verigo pričvrščena na strop. V spodnje ušesce je bila vpeta veriga, ki je nosila eno ali več oljenk ali kakšno drugo obliko svetila (prim, pri Nagy 1931, 302). Kultni pomen je najverjetneje imela tudi bronasta lamela, ki kaže obliko stiliziranega delfina. Krščansko simboliko predmeta še poudarja okoli očesa vrezan obris manjše ribe, torej podvojitev simbola. Podobno bi smeli pričakovati tudi na drugi, le fragmentarno ohranjeni lameli. Morda sta bili obe skupaj pričvrščeni na neko osnovo, kjer sta tvorili večjo kompozicijo, morda celo skupaj s kristogramom?
SI. 1: Vipota nad Pečovnikom. Kristogram št. 1. Bron. M. = 1:2. Abb. I: Vipota oberhalb von Pečovnik. Christogramm Nr. 1. Bronze.
Tudi predmet s številko 8 sodi verjetno med liturgične predmete. Spominja na liste cvetne čaše s kristogra-mov, ki sta bila najdena leta 1858 v Rogoznici pri Ptuju (prim. t. 1: 4,5).
V skupku predmetov, ki so bili, razen dveh kosov, najdeni raztreseni po večji površini (ca 20xl0m), smemo videti elemente, ki kažejo na zakop dela cerkvene opreme (z izjemo fragmentov št. 9 in 10, za katera ne moremo z gotovostjo opredeliti njune funkcije, bližina ostalih predmetov in enako kvaliteten bron pa nakazujeta sorodnost z njimi). Tako sklepamo, da sodijo obravnavani predmeti skupaj in da predstavljajo del depoja, ki je bil ob neki priložnosti razdejan. Zdi se, da manjka še veliko drobcev, ki bi lahko dopolnili podobo. Glede na evidentno zgodnjekrščansko simboliko bi zato v tej zakladni najdbi lahko videli ostanke cerkvenega premoženja oziroma opremo cerkve.
Natančna časovna opredelitev je onemogočena, ker je večina primerljivih najdb brez zanesljivih kontekstov. Opremo se lahko samo na splošne značilnosti razvoja tega znaka. Kristogrami konstantinskega tipa, kakršnemu pripadata oba primera z Vipote, se začno pojavljati po letu 312, torej po zmagi Konstantina nad Maksencijem pri Milvijskem mostu. Oblikovni motiv doseže razcvet v času bojev z arijanci in po njih, saj izraža izrecno homousio očeta s sinom. Poudariti je treba, da se po koncu 4. st. pojavlja ta znak predvsem na nagrobnikih in sarkofagih, skoraj povsem pa preneha njegovo upodabljanje v bronu. V tem materialu ga izpodrine oblika monogramatskega križa, ki se začne uveljavljati že po sredini 4. st. (Engemann 1983, 1944).
Kristograme od sredine 4. st. često spremljata obe grški črki alfa in omega, ki sta v smislu Janezovega Evangelija (1. 8 in 21. 6) interpretirani kot krščanski simbol (Engemann 1983, 1944).
Oblika črk ne zožuje datacije predmeta; poznamo namreč številne podobne primere iz celotnega po-znoantičnega obdobja, najzgodnejši pa so znani že iz katakomb. Zelo dobro je datiran srebrn kristogram s Paulinovega sarkofaga v Trierju, ki je podobno oblikovan. Paulin je umrl v Mali Aziji leta 358, v Trier pa je bil prenesen leta 395 (Schmid 1936, 109).
Kristogramoma z Vipote je soroden kristogram iz kraja Bonyhad na Madžarskem (Nagy 1931, 302 s), ki je le nekoliko manjši (pr. 23,3 cm) in je brez apokaliptičnih črk, ima pa ušesci, podobno kot drug podoben, a manjši in slabše izdelan kristogram z neznanega najdišča na Madžarskem (Thomas 1982, 271). L. Nagy, ki je kristogram iz Bonyhada objavil, je spoznal v njem votivni dar, ki je visel v cerkvi. O taki namembnosti domnevajo tudi drugi avtorji (Thomas 1982, 271). A. Alfaldi je opozoril, da je bila nad histogramom obešena bronasta ploščica s posvetilnim napisom, kot je pn kristogramu i/. Biertana na Sedmograškem (Alfoldi 1942, 255 ss). Domneval je tudi, da so ti predmeti nastali v območju, na katerega so vplivale akvilejske
delavnice (ib.). Vsi ti primerki so okvirno datirani v
4. st.
Do odkritja obeh velikih kristogramov na Vipoti so "ill v Sloveniji znani štirje predmeti te vrste, ki danes krasijo muzeja zunaj Slovenije (Dunaj in Trst). Najprej (•858) sta bila najdena oba bronasta svečnika s kristo-
gramom iz Rogoznice (/. 1: 4,5) (C1L III 4098; Knabl 1859, 93-95; Kovačič 1924, 390; Schmid 1936, 108 s; Korošec 1980, 59; Knific 1991, 28). Njima se je ob koncu 19. st. pridružil kristogram iz Škocjanskih jam (t. 1: 6), ki naj bi služil kot okrasni okov na leseni skrinji (Degrassi 1929, 172; Petru 1976, 40; Knific 1991, 28). Poleg kristogramov z Vipote je slednji edini v Sloveniji, ki ima črki alfa in omega. Emonski kristogram (t. 1: 3) je bil najden leta 1911 skupaj s tremi oljenkami z enakim znamenjem, zato je Klemene sklepal, da gre v insuli XII za zgodnjekrščansko dvoransko cerkev (Klemene 1962, 358). Domneva se po novejših izkopavanjih L. Plesničar, ki je odkrila ostanke velikega baptisterija in portika z mozaiki, ne zdi več smiselna; govoriti bi smeli o kapelici ali manjšem oratoriju (Plesničar-Gec 1983, 29). Emonski kristogram se po velikosti in izoblikovanosti najbolj približuje kristogramoma z Vipote. V sredini ima luknjo, na prečkah pa so vidne močnejše radialne črte, ki jih na rogozniških ne zasledimo. J. Dostal ga je pripisal drugi polovici 4. st. (Dostal 1914, 189). Enako sta datirala rogozniška primerka tudi W. Schmid in J. Klemene (Schmid 1936, 109; Klemene 1967, 121).
Okrasitev s kroglastimi izboklinami na robu obroča pri obeh kristogramih z Vipote nekoliko spominja na okras obroča kristograma iz Emone, ki ima na notranji strani ob robu niz majhnih jamic. Te so razporejene tudi po prečkah v notranjosti kristograma. Kot posredno paralelo za kroglaste izbokline bi lahko navedli okraševanje jermenskih zaključkov, ki se pojavi v našem prostoru v drugi polovici 4. st. Med takšnimi izstopa pred nedavnim najdeni jermenski zaključek z Gradišča pri Dunaju, ki je datiran v čas okoli leta 400 (Ciglenečki 1992a, 27, si. na str. 25). S tem se ujema
SI. 2: Vipota nad Pečovnikom. Rekonstrukcija dodatne okrasitve kristograma št. 1. M. = 1:4.
Abb. 2: Vipota oberhalb von Pcčovnik. Rekonstruktion einer zusStzlichen Vcrzierung des Christogramms Nr. 1.
datacija srebrnih posod in nekaterih marmornih miznih plošč z ornamentom kroglastih izboklin na robu. ki so tipične za drugo polovico 4. st. (Schlunk 1970, 499 in 501). Med njimi je za nas posebej pomembna tista, ki je sedaj v zbirki Dumbarton Oaks in jo Kitzinger stavi v čas okoli leta 400 (ib.).
Glede na obravnavane analogije bi smeli oba kristograma z Vipote datirati v drugo polovico 4. st., najverjetneje celo v čas okoli leta 400.
Velikost kristogramov kaže, da so pripadali večji cerkveni zgradbi, ki je v skromni utrdbi ne moremo pričakovati. Morebiti bi na obstoj cerkve na Vipoti kazala edina dosedaj ugotovljena zidana stavba na vrhu hriba, ki pa je orientirana S-J. Tudi ostali v
terenu vidni, deloma izkopani ostanki ne dovoljujejo domneve o obstoju manjše cerkvene stavbe. Zdi se smiselneje povezati predmete z zgodnjekrščansko fazo v bližnji Celeji, kjer so bili dosedaj odkriti sledovi bazilike iz 5. st. v severovzhodnem delu rimskega mesta, leta 1989 pa je bila raziskana krstilnica, ki jo arheološke najdbe in oblika arhitekture uvrščajo na konec 4. in začetek 5. st. (prim, pri Kolšek 1984, 342 s; Vogrin 1991, 19). Datacija kristogramov se s temi podatki odlično sklada. Zanimiva je tudi primerjava z Emono, kjer je bila pri izkopavanju krstilnice ugotovljena podobna situacija: krstilnica in portik sta bila zgrajena nekoliko po letu 408, celoten kompleks pa je propadel kmalu po letu 423 (Plesničar-Gec 1983, 30 s).
SI. 3: Vipota nad Pečovnikom. Fragmcntiran kristogram št. 2. Bron. M. = 1:2. Abb. 3: Vipota oberhalb von Pečovnik. Fragmcntiertes Christogramm Nr. 2. Bronze.
Vsi predmeti časovno sodijo v fazo delovanja prvih cerkva na Slovenskem in so v njih dočakali viharne dogodke prve polovice 5. st. Takrat so skrbni varuhi cerkve pograbili pomembnejšo notranjo opremo in jo prenesli na bližnji hrib Vipoto, ki je bil že po naravi predestiniran za pribežališče, saj ga strmine in navpične pečine delajo nezavzetnega. Ali so bili tu dragoceni predmeti samo skriti ali pa so jih uporabljali v kaki manjši stavbi, ostaja do sistematičnih izkopavanj nerazrešeno. Na različnih mestih - a vendarle na ožje omejenem področju - najdeni predmeti kažejo na
nasilno prenehanje njihovega hranjenja in posredno na nasilen konec postojanke same. To potrjujejo predvsem fragmentarni ostanki drugega kristograma in najverjetneje nasilno zlomljen del predmeta št. 9. Zdi se, kot da je nekdo v besu razmetal in polomil, kar mu je prišlo pod roko. Nepoškodovan je ostal le en kristogram, ki najverjetneje ni bil opažen (?). V našem primeru bi smeli razdejanje datirati posredno, glede na naselbinske najdbe, najzgodneje na konec 6. st. ali celo pozneje (Ciglenečki 1992b, 54 ss). Tako razmetani predmeti so lahko obležali na svojem mestu toliko
SI. 4: Vipota nad Pečovnikom. Različne najdbe. Vse bron. M. = 1:2. Abb. 4: Vipota oberhalb von Pečovnik. Verschiedene Funde. Alles Bronze.
SI. 6: Vipota nad Pečovnikom. Fragmenti kristograma št. 2. Abb. 6: Vipota oberhalb von Pečovnik. Fragmente des Chri-stogramms Nr. 2.
SI. 5: Vipota nad Pečovnikom. Kristogram št. I.
Abb. 5: Vipota oberhalb von Pečovnik. Christogramm Nr. 1.
časa zato, ker pozneje vrh hriba ni bil več poseljen. Ponujeno hipotetično rekonstrukcijo potrjuje dejstvo, ki ga vedno pogosteje opažamo pri raziskovanju po-znoantičnih utrdb, da so namreč uporabljali ali vsaj hranili veliko število starih, posebej lepših in bolje ohranjenih predmetov še dolgo v čas zgodnjega srednjega veka.
SI. 7: Vipota nad Pečovnikom. Fragmenti verige. Abb. 7: Vipota oberhalb von Pečovnik. Kcttcnfragmentc.
Domnevo o depoju dela notranje opreme celejanske bazilike posredno potrjujejo podobne najdbe drugod. Izpostavimo lahko depo iz Water Newtona v Veliki Britaniji, kjer gre za skrito posest krščanske cerkve (Spatantike und frtihes Christentum 551 s). Kot cerkveni depo lahko omenimo še skupek predmetov (skleda, ročka in zgoraj omenjeni kristogram) iz vasi Biertan na Sedmograškem (Alfoldi 1942, 255).
Predstavljene najdbe ob vseh dosedanjih elementih cerkvene arhitekture in mozaikov opozarjajo na bogastvo celejanskih cerkva v zadnji fazi obstoja mesta, preden je prišlo do pomembnega naselbinskega premika iz ravninskih aglomeracij v hribovske utrdbe.
Za pomoč pri posredovanju težje dostopne literature se zahvaljujem kolegoma iz Bonna Ulriki Meininghaus in Mi chaclu Sehmanderju.
ALFOLDI, A. 1942, Eine lateinischc christliche Inschrift aus Siebenbiirgen. - Arch. ert. 3, 255-258.
CIGLENEČKI, S. in D. PIRKMAJER 1987, Zatočišče poslednjih Celejanov na Vipoti. - Arh. vest. 38, 217-236.
CIGLENEČKI, S. 1992a, Polis Norikon. Poznoantiine višinske utrdbe med Celjem in Brežicami. - Podsreda.
CIGLENEČKI, S. 1992b, Tracce di un insediamento tardo (VI-IX see.) nei siti della tarda antichita in Slovenia. - V: 11 territorio tra tardoantico e altomedioevo. Metodi di inda-gine e risultati, Biblioteca di Archeologia Medievale, 53-59, Firenze.
DEGRASSI, A. 1929, Le grotte carsiche nell'eta romana. -Le grotte dTtalia 3, 161-182.
DOSTAL, J. 1914, Ein Bronzemonogramm Christi aus Emona. - Romische Quartalschrift 28, 187-194.
ENGEMANN, J. 1983, Christusmonogramm. - V: Lexikon des Mittelalters 2.
KLEMENC, J. 1962, Krščanstvo v Emoni. - Nova pol 14. 349-360.
KLEMENC, J. 1967, Starokrščanska svetišča v Sloveniji. -Arh. vest. 18, 111-135.
KNABL. R. 1859, Epigraphische Excurse im Jahre 1858. -Mitt. hist. Ver. St. 9, 93-95.
KNIFIC, T. 1991, Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem. - V: T. Knific in M. Sagadin, Pismo brez pisave. Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem, razstavni katalog, 11-32, Ljubljana.
KOLŠEK, V. 1984, Nekaj podatkov o zgodnjem krščanstvu
v Celeji. - Arh. vest. 35, 342-345. KOROŠEC, P. 1980, Starokrščanska svečnika iz Rogoznice v
Ptuju. - Arh. vest. 31, 55-61. KOVAČIČ, F. 1924, Petovij in Celeja v starokrščanski dobi.
-	V: Štrena Buliciana, 387-395, Zagreb, Split.
NAGY, L. 1931, Christlich-romische Denkmaler aus Ungarn.
-	Arch. ert. 45, 29^12, 299-303.
PETRU. P. 1976, Zaton antike, razstavni katalog. - Ljubljana. PLESNIČAR-GEC, L. 1983, Starokrščanski center v Emoni.
-	Kat. in monogr. 21, 9-32.
SCHLUNK, H. 1970, Die fruhehristlichen Denkmaler aus dem Nord-Westen der Iberischen Halbinsel. - V: Legio Vil Gemina, 475-509, Leon. SCHMID, W. 1936, Ptujske krščanske starosvetnosti. - Čas.
zgod. narod. 31, 97-115. SPATANTIKE UND FRUHES CHRISTENTUM 1984. -
Razstavni katalog, Frankfurt am Main. THOMAS, E. B. 1982, Das friihe Christentum in Pannonien im Lichte der archaologischcn Funde. - V: Severin zwischen Romerzeit und Volkerwanderung, razstavni katalog, 255-293, Linz.
VOGRIN, A. 1991. Arheološko najdišče Kreuh. - V: Celeia antiqua, razstavni katalog, 17-20, Celje.
Friihchristliche Funde von der Vipota oberhalb von Pečovnik
Zusammenfassung
Auf der Vipota, eincm steilcn und hohen Berg oberhalb des Savinjaflusses, ungefahr 3 km siidlich von Celje, haben wir 1984 durch Versuchsgrabungen das Bestehen einer spatan-tiken Sicdlung bestiitigt. in der die letzten Einwohner Čcleias Zuflucht gesucht haben sollen (Ciglenečki, Pirkmajcr 1987, 217 ff.).
Vor kurzem wurden auf dem Berg bedeutsame friihchristliche Funde erworben: cin bronzenes Christogramm mit ci-ncm Durchmesscr von 25,5 cm und mit im Negativ sichtbarcn - Spuren wahrscheinlich organischer Uberziige oder Bander, die auf der Vordcrscite das Christogramm (Abb. 1,2) zusat-zlich schmiicktcn; Fragmente eines andcren. gleichcn C'hristo-gramms (Abb. J); zwei klcine Bronzcplattcn in Form eines Delphins (cine fragmcntierte) (Abb. 4: 7,8) und Rcstc einer Christogrammkettc (Abb. 4: 1-4).
Was fiir cine Funktion hattcn die beiden Christogramme? Im Gegensatz zu den zwei aus Ptuj. die Leuchter trugen und mit Aufschriften als Votive gckennzeichnet warcn, ist bci den Christogrammcn von der Vipota die Rckonstruktion etwas schwierigcr. Analogien zeigen folgendes Bild: durch die obere Ose wurdc eine Kette gestcckt, die am oberen Ende eine Bronzeplatte trug, hochstwahrschcinlich eine tabulu ansata mit Votivaufschrift, diesc wurdc mit der folgenden Kette an der Dcckc befestigt. In die untcrc Ose wurdc eine Kette gestcckt, die eine oder mehrere Ollampen oder eine andcrc Lampcn-form trug (vgl. bci Nagy 1931, 302). Eine Kultbedcutung dllrftc auch die Bronzelamellc gehabt haben. die die Form eines stilisicrtcn Delphins aufweist (Abb. 4: 7). Die christliche Symbolik des Gegenstandcs hebt noch cine um das Auge eingeritzte Kontur eines kleineren Fischcs hcrvor, also eine Symbolverdopplung. Etwas Ahnlichcs dUrften wir auch auf der andcren, nur fragmcntarisch erhaltcncn Lamelle erwartcn. Warcn bcidc zusammen auf einer Grundlagc befestigt, wo sic eine grOBcrc Komposition bildctcn, vielleicht sogar zusammen mit dem Christogramm? Auch der Gcgcnstand mit der Num-mcr 8 (Abb. 4: 6) gehiirt wahrscheinlich zu den liturgischcn Gegenstandcn. Er crinnert an die Blatter der Bltttcnkclchc der Christogramme, die 1858 in Rogoznica bci Ptuj gefunden wurden (vgl. Taf. I: 4,5).
In einer Gruppc von GegcnsUinden, die mit Ausnahme von zwei StUckcn auf einer grOBeren Oberfliichc (ca. 20 x 10 m) zerstreut aufgefunden wurden, dUrfcn wir Elemente sehen.
die auf die Eingrabung eines Teils einer Kirchcnausstattung deutcn.
Eine genaue Zeitbcstimmung der Christogramme wird da-durch erschwert. wcil die Mchrzahl vergleichbarcr Funde in kcinem verlaBlichcn Kontcxt steht. Wir konncn uns nur auf die allgcmeine Entwicklung dieses Zcichcns stutzen.
Den Christogrammcn von der Vipota ist das Christogramm aus Bonyhdd in Ungarn ahnlich (Nagy 1931. 302 f.). Dieses ist nur etwas kleiner (Durchmesscr 23,3 cm) und ohnc Buch-staben. Es hat dagegen Osen, ahnlich wie ein andcres, aber kleincres und schlechter ausgearbeitetcs Christogramm von cinem unbekanntcn Fundort in Ungarn (Thomas 1982, 271). Nagy, der das Christogramm aus Bonyhšd publizierte, crkan-ntc es als Votivgeschenk, das in der Kirche hing. Dicse Bestimnuing vcrmuten auch andere Autorcn (Thomas 1982. 271). Oben iiber dem Christogramm hing, wie A. Alfoldi zcigte, cine klcine Bronzeplatte mit Widmungsaufschrift, wie es bcim Christogramm aus Bicrtan in Siebenbiirgen der Fall ist (Alfoldi 1942, 255 ff.). Seiner Vermutung nach cntstanden diesc Gcgcnstandc in eincm Bereich, auf den die Wcrkstattcn von Aquileia EinfluB ausubtcn (ib., 256 f.).
Alle diesc Exemplare daticren etwa aus dem 4. Jh. Bis zur Entdcckung der beiden groBen Christogramme auf der Vipota warcn in Slowenien vicr derartigc, vorwiegend in die zweitc Halftc des 4. Jh.s datierte Gegcnstiinde bekannt (Taf. I: 3-6), die heute Museen auBerhalb Slowcniens (Wicn und Tricst) schmUcken (CIL 111 4098; Knabl 1859, 93ff.; Dostal 1914, 189; Kovačič 1924, 390; Dcgrassi 1929, 172; Schmid 1936, 1081'.; Klemene 1962, 358; Klemene 1967, 121; Petru 1976, 40; Korošec 1980, 59; Knific 1991, 28).
Die Verzierung mit kugelformigen Wiilbungen am Rcifen-rand crinnert cin wenig an den Schmuck des Christogrammrei-fens aus Emona, der auf der Inncnscitc am Rand eine Reihc kleiner Griibchcn aufweist (Taf. I: 3). Diesc sind auch auf den Qucrlcisten im Inncren des Christogramms angcordnct. Als indircktc Parallele fiir kugclformigc Wiilbungen kiinnten wir die Verzierung von Riemcncndcn anluhren, die in unscrcr Gegend in der zweiten Halftc des 4. Jh.s auftaucht. Unter solchen tritt cin vor kurzem gefundenes Riemcncndc von Gradišče bci Dunaj hcrvor, das aus der Zeit um das Jahr 400 stammt (Ciglenečki 1992a, 27, Abb. auf Scite 25). Im Einklang damit steht die Daticrung der silbcrnen GcfiiBc und cinigcr
Marmortischplattcn mit dem Ornament kugelformiger W6I-bungen am Rand, die fiir die zweite Halfte des 4. Jh.s typisch sind (Schlunk 1970, 499 und 501). Darunter ist fur uns besonders diejenige von Bedeutung, die jetzt zur Sammlung Dumbarton Oaks gehort und die Kitzinger in die Zeit um das Jahr 400 datiert (ib.). Im Hinblick auf die behandelten Ana-logien diirften wir beide Christogramme von der Vipota in die zweite Halfte des 4. Jh.s datieren. hochstwahrscheinlich sogar in die Zeit um das Jahr 400.
Die GroBe der Christogramme deutet darauf hin. daB sie zu einem groBeren Kirchengebaude gehorten. das wir in der bescheidencn Befestigung nicht erwarten konnen. Deshalb scheint es sinnvoll, die Gegenstande mit der friihchristlichen Phase des nahegelegenen Celeia zu vcrkniipfen, wo bis jetzt Spuren einer Basilika aus dem 5. Jh. entdeckt wurden; im nordostlichen Teil der romischen Stadt hat man 1989 ein Baptisterium erforscht, das aufgrund der archaologischen Funde und der Architekturform ins Ende des 4. und in den Anfang des 5. Jh.s datiert wird (Kolšck 1984, 342 f.; Vogrin 1991. 19). Die Datierung der Christogramme stimmt mit diesen Angaben sehr gut uberein. Interessant ist auch ein Vergleich mit Emona, wo bei der Ausgrabung eines Baptiste-riums cine ahnliche Situation festgestellt wurdc: das Baptisterium und der Portikus wurden etwa nach dem Jahr 408 crrichtet und der gesamtc (Complex war bald nach dem Jahr 423 zerfallen (Plesničar-Gec 1983, 303).
So gchorcn diese Gegcnstiindc zeitlich in die Benutzungs-phase der erstcn Kirchen in Slowenicn und crwarteten die sturmischen Ereignisse irgendwann in der ersten Halfte des 5. Jh.s. Damals ergriffen die sorgsamen Hiiter der Kirchc die bedeutsamere Innenausstattung und brachten sie auf den Berg Vipota, der schon seiner Natur nach zur Zufluchtsstatte pra-destiniert war, denn die Steilhange und -wande machen ihn
schwer zuganglich. Ob man hier die wcrtvollen Gegenstande nur versteckt oder auch in einem klcineren Gebaude benutzt hat. bleibt bis zu den systematischen Ausgrabungen offen. Die an verschiedenen Stellen - aber doch in einem enger begrenzten Bereich - gefundenen Gegenstande dcuten auf eincn gewaltsamen AbschluB ihrer Aufbewahrung und indirekt auf cin gewaltsames Ende des Zufluchtsortes selbst. Diese Vermutung untermaucrn vor allem die fragmentierten Reste des zweiten Christogramms und der - hochstwahrscheinlich mit Gcwalt - zerbrochene Teil des Gegenstandes Nr. 6. Es scheint. als habe jemand in einem Wutanfall alles, was ihm in die Hande kam. umhcrgeschmissen und zerstort. Unbc-schadigt blieb nur ein Christogramm. das aller Wahrscheinlich-keit nach nicht bemcrkt wurde (?). In unserem Fall diirften wir dieses Ereignis indirekt im Hinblick auf die Siedlungsfunde friihestens ins Ende des 6. Jh.s oder sogar spater datieren (Ciglcncčki 1992b. 54 ff.). Die so verstreutcn Gegenstande konnten an ihrem Platz deshalb so langc liegenbleiben. wcil der Bcrggipfel spater nicht mehr besiedclt war. Eine solche hypothetische Rckonstruktion bestatigt folgendc Tatsache, die wir immer haufiger bei der Erforschung spatantiker Bcfe-stigungen beobachtcn: daB man namlich eine groBe Anzahl alter, besonders schonerer und besscr crhaltener Gegenstande noch lange im friihen Mittelalter benutzte oder wenigstens aufbewahrte.
Die Vermutung eines Depots eines Teiles der Innenausstattung der Basilika Ccleias bestatigen ahnliche Funde anderswo. Wir konnen den Hortfund aus Water Newton in GroBbritan-nicn hervorheben. wo es sich um eincn vcrborgenen Besitz der christlichcn Kirchc handclt (Spatantike und friihes Chri-stentum 551 f.). Als Kirchendcpot konnen wir auch cine Gruppe von Gcgcnstanden (SchUssel. Kannc und das oben erwahnte Christogramm) aus dem Dorf Biertan in Sicbcnbtir-gen (Alfoldi 1942. 255) anfuhrcn.
Dr. Slavko Ciglcncčki Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU Gosposka 13 SI-61000 Ljubljana
T. /.- Vipota nad Pečovnikom (1,2), Ljubljana (3), Rogoznica pri Ptuju (4,5), Škocjanske jame (6). Vse bron. M. = 1:3. I'uf. I: Vipota oberhalb von Pečovnik (1.2). Ljubljana (3), Rogoznica bei 1'nij (4,5), Škocjan-Grottcn (6). Alles Bronze.