Zlati Abecednik. Nekaj za pisne zglede, narekovaiije iit za splošno rabo. (Konec.) J. ^Jabelko ne pade dalec od jablane.u Kakoršni so stari, (aki so radi tudi ndadi. Vendar se ta prpgovor ne uresničuje vselej. Uobra izreja prerodi vsega človpka. K. ,,Kakor se posoduje, tako se povračuje." Če bližnjemu radi dobro storimo, bodo tudi drugi nam radi dobro storili. Kdor pa se za druge ne meni, se tudi drugi za njega ne menijo. »Kakor ptica, taka je pesem." Kakorsen je človek, lako seobnaša, govori in dela. Dobri dela dobro, slabi, slabo. »Kakor »ivljenje, taka je smert." Kakor kdo živi — dobro ali slabo —, tako tudi uoierje — srečno ali nesrečno. L. vLai ima kratke noge." Kdor laže, ga kmali spoznajo; zato si lažnik ne pomaga veliko. »Lenoba gnjusoba.u Ni gerdo , če je človek reven; gerdo, zeld gerdo pa je, če je len, da noče pridno delati. M. nMartin v Zagreb, Martin iz Zagreba." Če se mlad ne uči.š in ne navadiš delati, boa vedno neveden in neroden, kamor koli greš. nMladost norost." Mladosti je prirojeno, da rada živi samopasno. Toda paniptni mladi Ijudje radi poslušajo modre stare, ki jim svetujejo, in se po njih lepih zgledih ravnajo. N. vMavada »elezna srajca." Ako bi kdo imel železno srajco, bi je ne mogel sleči; lako je tudi, če se kdo kaj navadi. Xavaditi se moramo le lepih lastnosti, da nam jih ne bo treba nikoli sleči; slabih pa se moranio varovati, da nas ne ugonobijo. vNi gerdo, če kdo kaj ne zna; pa gerdo je, ce se uciti noče." v Cesar ne znaš in ne ves, rad poprašaj bolj modre, da te poduče. Pameten človek se ne srauiuje, če ga tudi naj slabeji človek uči. O. jjObljuba dolg dela.u Kar si komu obljubil, spolni gotuvo, če le smeš in moreš. BMož beseda" je lepa in potrebna lastnost. P. »Poterplenje ielezne vrata prebije* Xobeno bolj težko delo se np more labko dognati; treba je tedaj, da človpk poterpi in pridno dela. »Pravica oči kolje." Pravica de tcžko tistpmu, ki ni pravičen, zato ker mu zbuja hudobno vest. Vendar pravice ne smemo zamolčati , kadar je treba. R. »Roka roko pere, obraz pa obedve. Radi nioranio pomagati eden drugpmu. Vsi pa nioramo služiti svojim glavarjem ali prednikom. S. »8ebi seješ, sebi xanješ.u Kar se boš mlad dobrega naučil in navadil, to bo enkrat le lebi naj bolj koristilo. »Siromaštvo je mati zdravja." Kdor je siromak, je večidel tudi zmeren; in kdor je zmeren, je večidel zdrav. vSmert ima koso, ne sekire." Smert ne pobira samo starih Ijudi, temuč vse od kraja, kakor kosi kosa po travniku travo in cvetice. ,,Še zajec teče tje rad, kjer se zleie. Svojo doraovino moramo Ijubiti, kpr nam je dala pervo posteljico, in še zdaj v nji dobivamo Ijubi kruhek in vsega , česar potrebujemo. T. »Tiček se po perji pozna." Dostikrat ploveka že po oblpki poznamo. Paniptno in pohlevno serce se ne zavija v prazno npčimerno robo. y,Tudi iz malega germa včasi relik tic zleti." Od nobenega človeka ne smemo slabo niisliti. Velikrat se prigodi, da ta ali uni, ki ga svet malo čisla, sčasoma veliko drugih prekosi. U. nVra zgubljena ne pride nobena." Kar si časa zamudil, to je, slabo porabil, ga nikoli ne boš nazaj dobil, da bi ga bolje obračal. Posebno so ure mladih let neprecenljive. Kar mlad zamudiš, vedno terpiš. V. „ Vsaki pometaj pred svojim pragom.u Xekteri Ijudje se preradi hudujpjo, če druge vidijo, da delajo kaj nerodnega; sanii svojih prpgreškov pa ne zapazijo ia ne zboljšajo, akoravno so še večji od drugih. Z. vyjato lepo, pamet lepša." Naj lppše je, 6e je človek pošten in pameten, to je, če se vselej tako obnaša, kakor se spodobi človeku in kristijanu. nZivemu človeku se vse pripeti, mertvemu jama.(i Dokler človek na svetu živi, marsikaj — dobro in slabo — poskuša; kadar pa umprje, pa mu ves svet nič ne velja. Veljajo mu le dobre dela, ki ga spremijo unkraj groba. —