St. 6. V Ljubljani, sobota 19. februarja 1921. Leto II. GLASILO NARODNO - SOCIJ ALISTIČNE STRANKE. Uredništvo. Narodni dom, Tajništvo NSS. Telefon št. 77. Izh&ja tedensko PvfKSkm&zna številk.® vežfa l krono Lpravaistvo: Ljubiitfr.A, Urailif.ce 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 4 K. in h trati po dogovora. Ljubljana, 17. febr. 1921. Poslanci so odšli večinoma vsi na dopust, v Beogradu so ostali le člani ustavnega odbora, ki pripravljajo ustavni načrt. Skoraj vse stranke so predložile svoje načrte za ustavo. Seveda so ti načrti taki, kakor bi prijala ustava do-tičnim strankam. So pa tudi poslanci, ki bi imeli najrajši tako ustavo, da bi imeli oni sami največji dobiček. Ravno pri ustavnem vprašanju se najbolj vidi, koliko smisla imajo naše velike stranke za državo in narod. Najprej jim je za strankine koristi, mnogokrat, tudi le za osebne koristi, državne koristi pa so zadnje, ki pridejo v poštev. Ali se je potenj čuditi, da država od meseca do meseca nazaduje, mesto da bi napredovala. Ali je pri tem čudno, da si upa nastopati proti nam celo fa-litna Avstrija, ki drugače naravnost pred vsako drugo državo same ponižnosti na trebuhu leži. Pretečeni teden je zboroval v Be-ogTadu tudi gospodarski svet, to so zastopniki velepodjetij, industrije in trgovine. To zborovanje je bila prava slika vladne nezmožnosti. Politične stranke, ki imajo od preobrata sem vso vlado v rokah, so pokazale vso svojo revščino. \ dveh in pol lcti.li te pohične vlade niso bile v stanu, da hi ustvarile najprimitivnejšo upravo. Manjka uradnikov strokovnjakov in celo stoj!. Politične stranke nastavljajo na uradniška mesta enostavno le svoje pristaše brez. ozira na kako kvalifikacijo. Danes je tak uradnik v finančnem ministrstvu, jutri ga vzame njegov prijatelj v ministrstvo za poljedelstvo, pojutršnjem gre v drugo ministrstvo, kjer pac ima njegova ■stranka vpliv. Kaj je o takih uradnikov za pričakovati.^bo znal pač vsak. Od krojača se zahteva, da zna pravilno krojiti obleko, od čevljarja, da zna delati čevlje in da se je dosti naučil. Le političen minister in njegov strankarski uradnik znata vse, brez da bi se kaj učila. In takih uradnikov je v Beogradu, kakor poroča „Jutranji list“ nad 3000. ] i ljudje niso za nobeno drugo rabo, kakor da čakajo, kdaj da pride njih stranka na krmilo, da jih potem na državne stroške redi. fo so v resnici žalostne razmere, žabbog pa jih ne bode mogoče drugače odpraviti, kakor potom volitev. V bodoči parlament morajo priti samo mlade nekorumpirane stranke, stranke, katerim je za ljudski blagor. Radič. V zadevi Radič odseva vsa naša politična mizerija. Cisto gotovo je, da je Radič eksaltiran človek. Saj tudi pred vojno in med vojno ni bil popolnoma normalen. V glavnem bodemo pogodili Radiča, ako ga smatramo demagogom. Kakor vsem demagogom, so zrastle tudi Radiču razmere črez glavo in je najbrž danes sam v položaju, da resnično ne ve, kaj bi storil. V nekem oziru pa se nam Radič dopade, on noče delati, ker pa noče delati, odklanja tudi vsako plačilo, v tem se blagodejno razlikuje od „dr-žavotvornih1' in drugih načelnih strank, ki sicer tudi nočejo delati, nikakor pa ne odklanjajo državnega denarja. ... ^mačilno za „visoko" politiko naših merodajnih strank je tudi, kako te stranke sodijo o Radiču. Kadar sc zdi, da se bode Radič naslonil na eno stranko, tedaj ga dotična stranka hvali na vse pretege, drugi dan se Radič zopet premisli in se približa kaki drugi skupini in stranka, kateri se je oddaljil, ga začne napadati, da je joj. Veleizdajalec sem, lump tja, to so navadni argumenti naših ,,državotvornih" strank. Seveda prinesejo na dan tudi argumente o veleizdajstvu Radiča in njegovih pristašev. Toda vsi veleizdajniški argumenti niso škodili dosedaj niti Radiču, niti njegovim pristašem. Ako je Radič kriv in se ima res dokumente njegove krivde, zakaj ga ne zapro? Ako so krivi njegovi pristaši, zakaj jih pustijo na prostem? Kaj si misli o nas inozemstvo? Radičeva zadeva postaja že direktno tragikomična in je prava slika naših bolnih razmer. Ves Radič postaja smešen, toda on ima za smešnost vsaj neki argument in ta je, da še nikoli ni bil resen. Bolj smešne pa postajajo naše ,,državotvorne" stranke, ki imajo to slabost, da liočeje biti resne. Nam se zdi, da predstavljajo vse naše stranke nekako razširjeno Radi-čijado in s tem mnenjem smo prišli resnici precej blizu. O ti komunisti. Kakor znano je vlada prepovedala komunstično časopisje. V Sarajevu pa so menda hudo pritisnili na komuniste in jih nekaj izgnali. Toda kaj so napravili komunisti? Vseh 59 komunističnih poslancev je k tej zadevi molčalo kakor grob in še za uboge reve niti ganili niso. Sarajevski komunisti pa so poslali v frankovsko buržnijski list ,,Hrvatska Sloga" milo prošnjo na vlado, da bi ž njimi malo bolj lepo postopala. Ti jugoslovanski komunisti -o res usmiljena vredni ljudje, hudo je ako človek nič nima, ako j>a nima tudi v glavi nič, je pa naravnost za počt. Na delo. Sarajevsko ,,Narodno Jedništvo" prinaša pod naslovom „Fašio i Hai-matsdienst" dobro poročilo o krivicah, ki se godijo Slovencem v Julijski Benečiji in na Koroškem. Vsa mesta, vse pokrajine, vsa plemena in stranke celega naroda bi se morale dvigniti in protestirati proti nečuve-nemu postopanju Nemcev in Italijanov. Narodna obrana, Jadranski zbor in Jugoslovanska matica bi se ne smela omejiti le na posamezne proteste in na osnjvanje lokalnih podružnic, temveč bi morale delati, da cela Evropa zve našo nezadovoljnost, kako sc postopa z našimi nesrečnimi brati v Italiji in na Koroškem. Zato bi bilo treba organizirati veliko propagando preko pariškega časopisa .Journal des Debats" ali kar bi bilo še bolje ustanoviti lasten v francoskem jeziku pisani list, kakor ga'imajo Češka, Poljska, Holandija in druge države. Nas iskreno veseii, da so se začeli zanimati za naše severne in zapadite meje, tudi brati v sredini države. Polagoma bodemo le prišii do prave državne ideje. Naš krožeči denar. Generalni inšpektorat finančnega ministrstva objavlja: ,,Pravda" je dne 7. februarja poročala, da ie angleški list „Economist“ priobčil, da je v Ju- goslaviji kvečjemu pet milijard 250 milijonov dinarjev v prometu. Ločno število naših novčanic v prometu je objavila Narodna banka dne 31. decembra 1920. Iz tega objavljcnja je razvidno, da je v prometu kvečjemu 3.370,587.145 dinarjev. To znači, da je angleški časopis hote ali nehote število jugoslovanskih novčanic povečal za 1879 milijonov dinarjev. Skoraj da lahko rečemo da danes ni kotička na svetu, kjer bi se moglo lepo mirno živeti. Povsod, prav povsod imajo svoje hpmatije in dolgo bo še trajalo, da bode zavladal povsod red. i naši sosedi f 1 Italiji. vre. Mogoče ni nikjer toliko nemira, kakor v Italiji. Dežela je preob-ljudena iti ne more preživljati vseh svojih ljudi. Saj se še prav dobro spominjamo, kako so prihajali pred vojno laški delavci v naše kraje. Kakor k nam, so hodili laški delavci po celi Evropi, milijoni so šli tudi v Ameriko, pa tudi v Afriko in Avstralijo. Sedaj pa so se za prle laškim delavcem vrata in ne morejo nikamor več. Evropske države imajo same preveč ljudi, povsod narašča število brezposelnih, A-merika pa je tudi prepovedala naseljevanje. Prišli bodo hudi časi za našo sosedo Italijo. Grehe katere ie delala, se bodo še krvavo maščevali. Trcnotno živi laško ljudstvo še od vojne slave, toda gospodarstvo ni odvisno od vojne slave, gospodarstvo se drži svojih železnih zakonov in gre trdnih korakov svojo pot. In ta pot pelje v Italiji v neizogibno pogubo. Laški nacionalisti, takozvani fašisti nastopajo proti vsakemu, kdor ne hvali laške države in sc popolnoma ne pokori njihovim poveljem. Vsaki dan nam prinašajo listi novice, da so se vršili med fašisti in drugim prebivalstvom, ki radi gladu ravno ne hvali laške države, krvavi spopadi. Metanje bomb, streljanje s puškami in revolverji je na dnevnem redtt in skoraj nekaj vsakdanjega. Pretečeni teden so napadli zopet Slovence v Trstu, udrli v tiskarno ,,Edinost" uničili opravo in stroje ter tako napravili škode nad 8co.ooo lir, to je nad 4 milijone kron. Par dni pozneje pa so napadli tiskarno komunističnega lista „11 lavoratore", jo popolnoma upostošili in jo navsezadnje zažgali. ^ notranjosti laške države, se pa bijejo po mestih cele bitke med fašisti delavci in kmeti. Da te bitke niso popolnoma nedolžne, nam kaže velikansko število orožja, ki se je moralo na zahtevo laške vlade oddati v mestu Bolonja, ker je vlada, kateri je to vsakdanje pobijanje državljanov postalo vendar enkrat malo jireneumno, zagrozila sicer prisilno hišno preiskavo. Doslej je bilo v mestu Bolonji raznim fašistovskim in komunističnim terorističnim organizacijam odvzeto 5500 pušk, 3000 revolverjev in repetirnih pištol, 1800 bodal, tri strojne puške in nad 300.000 patrom Torej v enem samem mestu toliko orožja, sedaj si lahko predstavljamo, koliko orožja mora biti v Italiji med ljudstvom. Na ta način si lahko privoščijo vsaki dan eno bjtko med seboj- Rod laškim soln-cem je pač gorko. Avstrija pleše, se veseli, gladuje in živi dalje na „puf". Dunajski listi jokajo in sto- kajo, kakor da bi bil sodni dan že čislo blizu in milo prosijo entento, da bi pomagala ubogi Avstriji. Nam sc vsekakor zdi, da ta uboga Avstrija hoče z vso silo postati še ubožnejša. Mogo , če kalkulira dobro, mogoče je pa tudi, da se bode pri tej igri prokleto urezala. Visoka politika ni nič drugega, kakor ena velikanska lumparija in Dunajčani so to visoko politiko, oz. velikansko lumparijo sami dolgo delali in jo radi tega dobro poznajo. Bodemo videli kdo razume bolje goljufati — ali ententa ali Dunajčani. Ta velikanska revščina, ki vlada v Avstriji je spomnila Avsrijcc na eno besedo, katere do sedaj niso poznali, sedaj pa, ko jim teče voda v grlo, ponavljajo to besedo pri vsaki priliki, Ta besedica sc glasi: pravica. Avstrijci hočejo sedaj namreč, da se z njimi pravično postopa, ta zahteva jih pa očividno čisto nič ne ovira, da zatirajo koroške Slovence kolikor le morejo. Seveda pravico hočejo le zase. za drugega je dober bič. O ti Avstrijci, nič niso postali boljši, ostali so taki, kakor • smo jih poznali pred in med vojno. S Koroškega pa prihajajo vedno obupnejši glasovi. Kar delajo Avstrijci s slovenskimi Korošci presega vse meje. Čehoslovaška. Na neki slavnosti je dr. Kramar ostro kritiziral oficielno zunanjo politiko Cehoslovaške. Rekel je, da zunanja politika, ki jo vodi čeboslovaška vlada, ni prava,v ker ni slovanska. Zunanja politika Cehoslovaške je zgubila pravo smer, ker se ne naslanja na Ruse. Dr. Beneš je odgovori! dr. Kramaru v obliki razgovora z urednikom »Če-hotlovaške Republike«. Dr. Beneš pravi da mora delati Čeboslovaška realno politiko. Zunanja politika Cehoslovaške mora biti taka, kakor to zahtevajo obstoječe razmere. Dr. Kramar misli nedvomno na caristično Rusijo. Toda ca-ristična Rusija je mrtva in njeni zastopniki se potikajo po svetu, ali naj se pogaja Čehoslovaška s temi begunci v imenu Rusije. Da je to nemogoče bo uvidel menda tudi dr. Kramar. Dr. Kramar je nezadovoljen, da Čehoslovaška ni pomagala Riisom, toda kako naj bi Čehoslovaška pomagala? Pomagati bi morala le z orožjem, toda ali dr. Kramar ne ve, da bi se na Češkem v to svrho ne moglo spraviti na noge le en bataljon vojakov. Da bi se delala politika po idejah dr. Kramara, bi izgledalo danes v Evropi pač popolnoma drugače kakor izgleda sedaj. Politika, ki jo hoče uveljaviti dr. Kramar je utopična in za sedanje razmere pogubljive. Dr. Beneš bo seveda zasledoval smer, ki je za sedanje razmere edino mogoča. Pripoznati moramo, da je zunanji minister Cehoslovaške silno priden in agilen državnik in nedvomno se ima Čeh''Slovaška njegovemu delu in njegovi pridnosti silno veliko zahvaliti. Čehoslovaška je danes edina nasledna država, ki ima k svetovni politiki vsaj malo dostopa in to je gotovo v veliki meri tudi zasluga dr. Beneša. -rfl 0 & Slovenija. Ljubljana, dne Za Siovcniio februarja 1921. ic imenovan nov predsednik g. rlr. Viljem Bal tič, sedaj načelnik v ministrstvu za notranje stvari v Beogradu. Kakor vse kaže sc hoče napraviti pri pokrajin, vladah konec politično - strankarskim vladam, ter uvesti polagoma uradniške vlade. Mi pozdravljamo iskreno to smer in radi teg*a novega predsednika, kot strokovnjaka prisrčno pozdravljamo. Trdno pričakujemo, da bode uvedla nova vlada red v naše razdrapane razmere, ter da ne bode zasledovala nič drugega, kakor dobrobit celokupnega naroda brez razlike političnega prepričanja. Upamo pa tudi da bode dosedanji politični preostanki pri deželni vladi izginili in napravili prostor poštene-nim in le za blagor vseh državljanov živečim strokovno izobraženim uradnikom. Ako so prizadete stranke res vnete za narodni blagor, kakor vedno trdijo. potem naj napravijo svojo dolžnost in odstopijo. Narodu se služi dostikrat boljše, ako se v pravem času odstrani od zelene mize, kakor pa da še prsiljeno sili tja. Novo vlado čaka vse polno dela. Radikalno bo treba izvesti represalije proti tukajšnjim Nemcem za lumparije, ki jih uganjajo znoreli koroški Nemci z ondotnimi Slovenci. Stanovanjsko vprašanje čaka nujne rešitve, vse kar se je zgodilo do sedaj je polovičarsko. Na gospodarskem polju bo treba nemudoma nekaj ukreniti, kajti draginja stopa grozeč zopet na dan. Meso se je izdatno podražilo, drugi predmeti bodo sledili, izgovori na valuto, na izvoz ne bodo pomagali dosti. Ako bi bile pri nas strokovne vlade že od preobrata, nikoli bi ne doživeli lakih mizerij, kakor jih preživljamo danes. Ponavljamo, da imamo trdno upanje, da bodo uradniki strokovnjaki, popravili. kar so zagrešile politično strankarske vlade. Ljudsko štetje. Pretečeni mesec se je vršilo v naši državi ljudsko štetje. Celotni rezultat najbrže še. dolgo ne bode znan. vsekako bo jako, zanimiv. Dosedaj je znan izid mesta Ljubljane in mesta Maribora. Rezultat v Ljubljani. Ljubljana, brez predmestij: Prebivalcev 53.072, možkih 26.268, žensk 26.804. Državljanov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je 48.246, tujih državljanov 1.611, neodločenih 3215. Po veroizpovedi je pravoslavnih 2046, rimskokatoliških 50.323, grškokatoli-šhih 38, evangeljskih 264, muslimanov 263. izraclitov 91, drugih veroiz-povedanj 15, brez konfesije 59. Po materinskem jeziku je Slovencev ozir. Srbov, Hrvatov in Slovencev 5°-“75> drugih Slovanov 760, Romunov 13, Italijanov 175, Nemcev 1690, Madža-rov65, Arnavtov3, drugih narodnosti 91. Sedaj se vrši revizija ljudskega štetja, ki pa v glavnemu ne bo mogla uplivati na objavljeni izid. Rezultat v Mariboru. Po ljudskem štetju ima Maribor z vojaštvom vred 30.739 prebivalcev, in sicer 28.202 civilista in 2537 voja kov. Moških je 16.070, žensk pa 14.669. Katoličanov 28.064, pravoslavnih 572, protestantov, Židov in pripadnikov drug’ih veroizpovedi in brezkonfesijonalcev 821. Od celotnega prebivalstva je priglasilo slovenščino za materni jezik 20.929, nem ščino 6512, srbohrvaščino 776, druge slovanske in neslovanske jezike 436. Vseh Slovanov je v mestu 22.141 Nemcev 6512. Da vemo bolje ceniti izid ljud skega štetja v Mariboru, je dobro, da pregledamo dosedanja ljudska štetja, pri katerih sc je določeval znameniti ..občevalni jezik". Leta 1880. se je naštelo 2431 ljudi s slovenskim in 13.518 ljudi pa z nemškim občevalnim jezikom. Leta 1890. je bilo raz merje 2653 proti 15.950, leta 1900, pa 4062 proti 19.298. Konečno je leta 19x0. avstrijska statistika naštela 3828 ljudi s slovenskim in celo ‘32.653 ljudi z nemškim občevalnim jezikom! Vedno smo trdili, da je bila ta statistika lažna in sc je dalo celo s pomočjo drugih podatkov te statistike dokazati, da so imele tri četrtine mariborskega prebivalstva svojo domovinsko pravico v popolnoma slovenskih krajih. Sedaj, ko se je določevala materinščina, se je izkazalo, do smo trdili prav. Nemški Maribor je prenehal eksistirati. Izvanredna popustljivost naših strankinih vlad, ki so dajale Nemcem dve leti potuho, je overila Nemce, da se jim naše države prav nič ni treba bati. Spoznali so, da se v Sloveniji kakor tudi v ostali Jugoslaviji treba laskati sedaj tej, sedaj drugi stranki ni. da potem smejo delati kar sami hočejo. Sedaj pa jim vzrastcl grebenček že celo tako, da so skušali v posameznih krajih, kjer živijo v večjih skupinah zlorabljati uradno moč v to, da so popisovali Slovence za Nemce. Sedaj bo menda vlada odredila v vseli teh krajih uradno revizijo. To je popolnoma v redu. Toda vladna revizija bo nekaj stala, te stroške pa bodo morali plačati dovkopla-čcvalci. Ali bi ne bilo dobro, da bi sc v takih slučajih predpisali troski tistim, ki so jih zakrivili. Krivi temu so naši liberalci, klerikalci in socialni demokrati. Da bi se računi predpisali vedno pravim krivcem, bi sc državna misel, ki je padla pri nas skoraj že na ničlo, kmalu dvignila. Korupcija v stanovanjskem uradu v Ljubljani. Ljubljana ima zopet svojo senzacijo. Prav kar se je poka/al zopet, tnal kos celokupne naše korupcije. Prav je, da pride vsaka lumparija na dan in mi smo veseli, da je počilo ravno v stanovanjskem uradu. Koliko naših ljudi je po krivdi korupcij, ki so se dogajale v ljubljanskem stanovanjskem uradu že leta brez stanovanj. Uradnik stanovanjskega urada se je pustil od strank podkupovati; seveda so tega uradnika podkupovali le tisti, ki imajo denar in jim t;i za denar r.ič, to so po domače verižniki. In verižniki so dobivali potem stanovanja, ubogo delavno ljudstvo pa stanuje še naprej v vagonih. Sedaj je prišla stvar na dan in oblast je nastopila z vso strogostjo. Tako je prav. Toda pri tem nam prihaja druga misel. Ljubljana je postala v zadnjem času bogata na različnih korupcijah. Sedaj poči nekaj tukaj, sedaj tam. Pa o smola, poči namreč pri majhnih. Je sicer popolnoma v redu, da se lovi tudi male lumpe, toda po našem sicer ne merodajnem mnenju bi bilo pa tudi dobro, ko bi sc napravil včasih lov tudi na one, velike lumpe, ki prav za prav redijo te male lumpe. Veliki lumpi nastopajo, sicer v pozi velikih gospodov, imajo često automobilc in razkošnja stanovanja. Lov bi bil težak, ker automobili hitro vozijo, toda bil bi hvaležen, pa še nekaj bi ,ias pri tem zanimalo, če bi namreč postopale oblasti tudi v takem • slučaju z vSo strogostjo. K aferi stanovanjskega urada smo dobili sledeči -dopis, ki ga radi aktualnosti prinašamo, bilo bi dobro, da bi si ga prečitali tudi vladni krogi. H korupciji pri stanovanjskem uradu. Ljudski glas, božji glas, pravi pregovor, ki je tudi v tem slučaju dokazal svojo veljavnost. Ze dolgo je v Ljubljani razširjen nazor, da mu je nemogoče dobiti stanovanje, kdor turna kakega hišnega posestnika za botra, ne žrtvuje stanovanjskim oderuhom ali senzalom vsaj 5000 kron ali pa . .., Cemu rekriminacije? Nas zanima pred vsem še drugo vprašanje namreč kaj uode s tistimi gospodi, ki so podkupovali s težkimi stotaki pri stanovanjskem uradu samo da preprečijo izvršeno odpoved stanovanja, od-* poved, ki je slonela tudi na ljudskem glasu — če ne morda celo na dokazih, da so verižniki in nemcurjt in pa tudi inozemci. Podkupavanje državnih funkcijonarjev je po naših zakonih kaznjivo. Ali bodo ti gospodi tudi ka- znovani in porinjeni čez mejo, ali pa jih bodo težki stotaki še nadalje varovali pred roko pravice in jim pustili še nadalje obdržati stanovanja, ki pri-tičejo drugim , *, Druga afera. Ta afera je seveda delikatr.ejša, ker se tiče bolj bogatih gospodov, radi tega napreduje stvar bolj počasno. Ko bi ukradel kak „majhen" človek 10 kron bi bil že pod ključem, tako se pa samo še preiskuje. V mislih imamo Trboveljsko premogt>kopno družbo. Tam se je delalo kar v milijonih. Seveda ako že, potem pošteno. Imenovali so se pri tej aferi jako visoki gospodje, državni uradniki, toda do sc-' daj se je samo pisalo, smo radovedni kedaj se bode začelo „postopati“. - Najnovejša vest o tej aferi je prišla že sedaj iz Beograda in se glasi: Goljufljive mahinacije Trboveljske premogokopne družbe. Beograd, 13. februarja. Današnja ,,Politika" piše pod naslovom „ Trboveljska afera“, kako je ministrska komisija odkrila v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe, ki so bili do-zdaj gnezdo rudarskih stavk 111 .'D v rokah dunajskega kapitala, velike nevednosti. Pri pregledovanju ^njig se je ugotovilo, da so lastniki premogo-kopnikov pretvorili produkcijske cene premoga za več kot 100n/°. Cene premoga so sc radi tega dvigale, prebivalstvo se je pritoževalo radi vedno večje draginje, država pa, ki je rabila dve tretjini vsega trboveljskega premoga, je bila prizadeta v še večji meri. List vprašuje, kako je mogoče, da niso državni uradniki treh ministrstev', ki so imeli nadzorstvo nad premogovniki, že prej odkrili teh mahinacij. To je faktično salamensko sitr.a afera, sitna tem bolj, ker so imenovani že slovenski upravni svetniki, da se ,,Trboveljska pretnogokopna družba" nacijonaiizira". - Marsikdo bo moral posrkati precej vročo „žttpco“, seveda če se afera mogoče iz večjih ozirov ne bo „zatušala“, Pa še ena afera. • Senzacijska aretacija. Okr. uprava finančne kontrole v Ljubljani je v nedeljo 13. t. m. odredila aretacijo dr. Markoviča. ravnatelja „Svetle" v Ljubljani. Dr. Markovič je bil od finančne uprave obsojen na 3 miljone globe ali eno leto zapora zaradi prikrivanja davku podvrženih “ stvari. Ker dr. Markovič ni globe plačal in je bil begosumen, je bil odrejen zapor. Afera je v Ljubljani med trgovskimi krogi vzbudila splošno senzacijo. Gre sc za veliko množino žarnic, katere je skušala tvrdka odtegniti trošarini. Pa pravijo, da je vojska pokvarila samo nižje sloje, a ko bi napravili primerjalno kriminalno statistiko, ne vemo na kateri strani bi bil večji odstotek. Nekaj o narodnem delu. Naše „velike stranko se kaj rade pobaltavajo, da so kajpada državotvorne, narodne, edinozveličane itd. Pri ogromnem delu, ki ga seveda imajo, da pridejo pravočasno do ministrskih stolcev, sedaj so rekli, da so v ».razbremenitev" ministrov nujno potrebni tudi ministrski namestniki, nimajo časa brigati se ža narodno delo. Drugače so pa narodni, samo pravijo, da je skrb za narodnost vladina dolžnost, ker pa predstavljajo sami ob enem tudi vlado, ne vemo kdo bo rkT-bel za narodnost. Ker torej ,,velike" stranke za narodno delo nimajo ne časa ne umevanja je sklicala naša stranka dne 13. t. m. v Kočevju javni shod proti nemški buržuazni občinski upravi. Shod je bil jako dobro obiskan in prinašamo v sledečem tozadevno poročilo : Javni shod v Kočevju. Protest proti nemško buržoazni občinski upravi. Preteklo nedeljo takoj po občnem zboru kraj. org. NSS v Kočevju se je vršil vgostilni pri Belanu javen na-rodno-socijalističen shod, ki ga se je udeležilo veliko število delavstva. Shodu je predsedoval novoizvoljeni predsednik tov. prof. Polovic, ki je v prisrčnih besedah pozdravil navzo- čega poslanca tov. Brandnerja, ki je došel na shod, da j>oroča o sedanjem poličnem položaju. Tov. Brandner je takoj uvodoma odgovoril na vprašanje tov. Erbežnika, da nikdar in pod nobenim pogojem ne more pripustiti, da bi se nas na ljubo zapadnih imperija-listov gnalo v smrt proti našim krvnim bratom Rusom, kar nam zabra-njuje tako naš narodnotsni, kakor so-cijalni program. V svojih nadaljnih izvajanjih se je govornik bavil z dogodki v konstituanti od otvoritve naprej do izvolitve ustavnega odbora, pri čemer je vzbujala, posebno pozornost drastična slika o priseg*!, ki se je vsled trmoglavosti demokratsko -radikalnega kluba razvila do pravcate profanacije, kakor tudi mrzlično prizadevanje otnenjenih vladnih strank pridobiti zemljoradnike na svojo stran, ker bi sicer sedanja vlada padla v vodo. Prehajajoč na naše lokalne raz * mere je poročevalec ostro bičal kočevski občinski odbor, v katerem sedijo še vedno sami Nemci, ko jc vendar že danes gotovo, da štejemo v Kočevju Slovenci, kljub temu, da so bili popisni komisarji sami Nemci, okrog* dvetretjine vseli prebivalcev. Velik škandal je, da se je po nepotrebnem, po največ iz strankarskih razlogov razpustilo več slovenskih občinskih odborov, dočitn se je priptt stilo Nemcem, da so celi čas od prevrata gospodarili, kar jc bilo tem lažje ob pasivnosti g. okrajnega' glavarja, ki kljub prepovedi ne samo dovoljuje nemške veselice, temveč s« istih celo sam udeležuje. Naša odločilna zahteva je, da sc nemški ob činski odbor rtzpusti. Zborovalci, med njimi tudi nekaj komunistov so govorniku burno pritrjevali, osobito pa. ko je nastopil za razpust občinskega odbora. Nato sta govorila še tovariša Repovž in Miklavčič, kakor tudi odbornik komunistične organizacije, nakar jc bil shod ob enoglasnem skic-pu, da mora biti k ort ec. nemškemu ob- j činskemtt gospodarstvu, zaključen. Kočevje. Kočevskim Nemcem je zadnjem času silno zrasel greben . vsled popustljivosti nekaterih Slovcn-cov. Posebno na vznemirin slovensko javnost govorica o protinarodticm nastopanju dveh višjih državnih uradnikov. V tej zadevi vodimo skrbna poizvedovanja in bomo storili j>otreb-ne korake. Kočevje. V ,,Slovencu" našteva nekdo tuk. notarju dr. Maurerju narodne grehe: Da je iz sebičnih nagibov razbil „Slovenski odbor" v Kočevju, ker so ga začeli zapuščati nem ški klijentje; da ima za solicitatorja nekega zelo zagrizenega Nemca — priganjača za pisarno — in da kot predsednik JDS za časa volitev ni storil svoje narodne dolžnosti in ni iz-rc;klamiral Nemcev iz volilnega imenika. Ker je g. notar odbornik raznih’ narodnih društev in starosta ,,Sokola", zahtevamo tuk. Slovenci, da trditve ..Slovenca" ovrže in vsestransko pojasni ter tako opere svojo narodno čast. Celje. Predrznost: Gotovi celjski nemškutarji — trgovci postajajo v svoji tevtonski zakrknosti že naravnost predrzni. Tako ima na primer znani Karbeutz v svoji trgovini povsod le nemške napise, uslužbence pa jazupite germanske iz-zivače, ki se nočejo privaditi slovenščine. Poleg tega pa dični možakar prav pošteno cene navija, nakar bi opomnili naš urad zoper navijalce cen — ki je najbrže že izdihnil. Prepričajte se sami pri ovratnikih. V Gosposki ulici gotovi trgovec Bandek najbrže rte -ve, Oa je v Jugoslaviji. V njegovih izložbah vidiš razne razglednice v ultragermanskih barvah oziroma zastavah ter slike raznih slo-vanofobov a-la Rosegger itd. Morda ta gospodič še pričakuje vkorakanje »Hei-matsdiensta«. Kaj je tem nemškutarskim »ku-šarjeni« res vse dovoljeno? Značaj vojnih dobičkarjev. Nekoč je došel nek invalid z amputirano nogo k tukajšnjemu trgovcu Stermeckiju s prošnjo, ako bi mu zamogel kot predsednik tuk. trgov, gremiia izposlovati službo pri kakšnemu trgovcu v Celju kot knjigovodja ali korespondent. Ker seveda ti »težki« gospodje za take re- veže nimajo služb, je invalid imenovanega trgovca prosil za podporo, nakar mu je gosp. Stermecki po dolgem premišljevanju v imenu celjskega trgovskega gremija podaril reci in beri. . . 10 K. Invalid je ta znesek zavrnil ter s solzami v očeh odšel. Tipičen značaj celjskih vojnih do-bičkarjev-graščakov, ki so pred vojno bili tik pred polomom. Sram Vas bodi! —• Tudi tem parasitom usoda ne prizanese. Zob za zob. Nedavno so bile dve Manborčanke-Slovenke v Gradcu ker so med vožnjo v tramvaju govorile slovensko, dejansko napadene ter z dežniki in torbami tepene. Obvezni poluletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne t aprila 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu državne podkovske šole v Ljubljani do dne 5. marca 1921 prošnjo ter ji priložiti: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4. učno izpričevalo. Pouk v podkovski šo!i je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje v zavodu; skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. Vojaške pokojnine — pravilno vpošiljanje vlog. Ker je prevzela vse posle glede odmere, nakazovanja in izplačevanja vojaških pokojnin za invalide, voj. vdove in sirote, vpokojer.e ga-žiste in njihove svojce že v mesecu septembru 1920 civilna uprava, a dohajajo še vedno mnoge tozadvne prošnje in obvestila na vojaško intendanco za Slovenijo v likvidaciji, razglaša poverjeništvo za socijalno skrb ponovno, da je treba naslavljati: 1. vse vloge za odmero in nakazanje voj. pokojnin na Invalidski oddelek poverjeništva za soc. skrb deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica in 2. vse vlogM in obvestila, ki se tičejo izplačevanja teli pokojnin (n. pr. izpre-membo naslova, smrt vpokojenca ali kakega družinskega člana itd.) na Ra* čunski oddelek delegacije ministrstva financ (vojaške mirovine) v Ljubljani, St. Peterska vojašnica (prej Vojaška pokojninska likvidatura). Drzen rop otroka. Zločin po načinu abruških in albanskih roparjev. Včeraj je bila vsa Ljubljana razburjena. Zgodil se je predrzen, dasi nerodno izpeljan zločin. Ob pol 11. uri dopoldne je potrkal na vrata I. razreda vadnice mlad človek, napol delavsko oblečen ter prosil učiteljico gdč. Sajovičevo, naj ta!;oj izpusti iz šole 7 letnega Tončeta Pollakovega* sina ^ tovarnarja Karla Pollaka, da še vidi živega očeta, ki se je z avtomobilom smrtno ponesrečil. Učiteljica je smatrala moža za Pollakovega delavca Jer prošnji brž ustregla. Mož je vzel fanta za roko ter ga peljal proti glavni pošti. Tam je izročil postreščku grozilno in izsiljevalno pismo za K. Pollaka, kjer je očetu pisal, da naj pošlje do 1. ure v Keršičevo gostilno v Šiško 60 tisoč dinarjev pod številko 9999, ako hoče dobiti sina živega in zdravega še nazaj. Denar pa ne sme obstojati iz dinarskega drobiža po 1 in 5 dinarjev in seveda tudi ne iz bankovcev po 20 dinarjev ^ Nato je peljal fantka proti Šiški, češ, da gresta k hudo ranjenemu očetu. Pollakovi so na podlagi sprejetega pisma poslali vprašat v šolo, kjer so dobili potrdilo pretresljive vesti. Brž so obvestili policijo ter sami razposlali svoje delavce na vse strani iskat. Deček najden. Kmalu nato je našel stražnik Weber dečka koncem Zibertove ulice med praznimi železniškimi vozovi, kjer mu je ropar velel čakati,^ dokler ne pride P°nj, da gresta k očetu. Med tem je prišel k gostilničarki Keršičevi mlad, raztrgan fant s pismom, naj mu izroči zavoj, ki bi prišel pod številko 9999. V našem ljubem Celju, pa bi človek mislil, če stopi na ulico, da je na Dunaju. Pa kako se širokoustijo razne dame in mnogi nemškutarski petelini v blaženi >Herrensprachi», kar človeka opravičeno razburi. Takim izzivanjem bo treba stopiti v okom s samopomočjo. Če krhneš v Avstriji slovensko besedo iz ust dobiš batine pri nas pa imajo švabski kram-ljači povsod prosto pot. Zob za zob. Izvzete pa niso razne narodne gospe in gospodične. V Guštanju na Koroškem bi imel narodno zaveden trgovec krasno bodočnost oziroma obstanek, brez konkurence. Ker še zavoja ni bilo, a gostilničarki ni bilo znano za kaj gre, je potepuh pobegnil. Ta je bil sokrivec roparjev. Na podlagi telefoničnega opisa so šli vsi detektivi na lov za roparjem. Ob pol 4. popoldne je detektiv Franc Cankar v Sartonjevi gostilni na Žabjeku nagovoril moža, ki mu je bil na videz znan. Mož je detektivu izrazil željo, da bi rad dobil nekoga, ki bi mu napravil prošnjo, da bi bil sprejet nazaj v vojaško službo kot prostovoljno dalje služeči. Dasi je bila moževa obleka popolnoma drugačna, kakor v telefoničnem opisu, vendar je Cankarjevo bistro oko takoj spoznalo sumljive znake. Povabil ga je seboj, češ, da ga pelje k človeku ki mu bo napravil prošnjo, a peljal ga je na policijsko stražnico, kjer je roparja aretiral. Ropar je 25 letni Rudolf Satler, sin ključavničarja Pollakove tovarne, rojen v Zapužah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Učil se je baje tudi ključavničarstva, oziroma mehanike, toda sam trdi, da je brez poklica. Ropar je zločin tajil, toda pri njem so dobili enako pismo na gospo Keršičevo. Tudi Tonček Pollakov je v njem spoznal moža, ki ga je odpeljal. Zadr.je čase je bilo po Ljubljani razposlanih več izsiljevalnih in grozilnih pisem. Preiskava bo dognala, ako ni pisec vseh pisem ravno Satler. Sedaj se iščejo sokrivci, ki jih je brezdvomno več. Roparski umor v Doljni vasi. V soboto, dne 12. t. m. zjutraj so našli v Daljni vasi št. 15 pri Škofeljci mrtvo v njeni krvi soletno užitkarico Ivano Možina. Ležala je v svoji krvi zabodena v vrat. Morilec, kateremu so oblasti na sledu, je umorjeno oropal Pobegli roparski morilec. Iz zaporov okrajnega sodišča v Kranju je pobegnil na Hudem rojeni čevljar Jožef Zupan, ki je bil radi roparskega umora zaprt. Ušel je dne 30. januarja ob pol 6 zvečer v družbi Štajerca Baumgartnerja. Ob devetih zvečer sta prišla Zupan in Baumgartner na Hudo k Zupanovim staršem, pri katerih sta spila nekaj mošta in jedla kruh. Zupan je rekel staršem, da ga je sodišče izpustilo, toda ker ga je sram domačih ljudi, gre po svetu. Zupan »e doma preoblekel perilo, vzel svojo delavsko knjižico in nekaj denarja ter odšel. Pobegli roparski morilec je srednje velikosti, šibke postave, podolgastega bledega obraza, kostanjevih las, sivih oči, oblečen je v jahalne hlače, rjavkast jopič, rjav klobuk, črne čevlje in rjave dokolenke. Pobegnil je najbrže čez Ljubelj v Nemško Avstrijo. Ukraden pisalni stroj. Iz uradnih Prostorov ,,Kmetijske družbe" na Turjaškem trgu je bil ukraden pisalni stroj znamke „Stoewer“. Policija je tatu, ki je medtem stroj že naprej prodal, že izsledila. Pustolovščina. Pred nekaj dnevi je na cesti v Kranju stopil pred orož-nika-narednika R. Lempla mlad, 2-žle-ten, golobrad dečko in ga v zelo ulju-dnem tonu nagovoril: „Gospod orožniki Dovolite! Moje ime je Ivan Kremžar, železniški uradnik iz Zagreba. Pomislite! Dogodila se mi je velika nfc-ssreča. Na kolodvoru v Mrdvodah sem bil popolnoma ukraden. Vzeli so mi vse. Denar in — vse dokumente!" P o podani ovadbi je namišljeni 'železniški uradnik odšel v gostilno pri ,.Stari pošti". Tam se je takoj izkazal kavalirja. Ukradel je stensko oreprogo. Nato je šel na kolodvor, kjer se je enako predstavil tudi pooiajenačelniku, proseč ga, da mu izda gratis vozni listek kot ,, železniškemu činovniku", Postajenačelnik je prijazno ugodil prošnji tovariševi in mu dal listek. Odpeljal se je v Ljubljano. Imel pa je smolo, da se'je z njim vozil tudi neki detektiv. V Ljubljani so ga prijeli; ko je spal v nekem hotelu. Spoznali so ga pozneje za Ivana Jerina z Viča, bivšega praktikanta pri južni železnici. Žrtev žganja. Krojaški pomočnik Raderer je pred dnevi prišel k nekemu kmetu blizu Klosterneuburga na Nižje Avstrijskem, ki je ravnokar kuhal žganje. Raderer je rekel kmetu, da si upa izpiti 20 kozarčkov žganja. ICmrt mu tega ni verjel in mu je rekel, da mu izplača 1000 kron, ako izpije 20 kozarčkov. Raderer se je nemudoma lotil dela. Toda že pri 18 kozarčku sc je zgrudil na tla, zadela ga je kip. Nesrečna smrt žganja! Mutec spregovoril po 16 letih. V Dalmaciji je zbolel pred 1.6 leti neki Joso liagalj na legarju ter popolnoma izgubil dar govora. Pred par dnevi je mož spet obolel na legarju. Za časa bolezni pa je. začel na veliko začudenje svojcev izgovarjati posamezne besede in bolj ko sc je bližala bolezen koncu, tem razločneje je govoril. V par dnevih se mu je dar govora zopet povrnil. V votLm drevesu zmrznila. V gorovju blizu Solnograda so našli te dni mrtvo truplo neke neznane, okrog 40 let stare ženske osebe čepeti v votlem drevesu velikanske smreke. Očividno je nesrečnico zasačil vihar, vsled česar je šla izkat. zavetja v votlo smreko, kjer je zmrznila. Železniška nesreča pri Zalogu. Na križišču glavne zaloške ceste in proge južne železnice pri Zalogu sc je včeraj zvečer dogodila nesreča, katere žrtev je postal višji revident, južne železnice 45letni Fran Pertot, dodeljen obratnemu ravnateljstvu v Ljubljani. Gospod Pertot je hitel na zaloški kolodvor, da bi še pravočasno dohitel zagrebški vlak, s katerim se je hotel peljati v Laze, kjer ima svoje stanovanje z družino. G. Pertot je videl prihajati vlak, bilo je 6.08, it; upajoč, da v hitrem skoku preko prelaza, prehiti vlak, je skočil čez železniški tir. Zagrebški osebni vlak št. 48 pa je prijel g. Pertota in ga vrgel na tla. K sreči je g. Pertot tako padel, da so šla lokomotivina kolesa samo čez stopalo leve noge. Kolesa so mu nogo popolnoma zmečkala. Bil pa je tudi poškodovan-na desnem senci. Ponesrečenca so takoj z vlakom prepe-ljali na glavni kolodvor v Ljublano, od tam pa z rešilnim vozom v bolnico. Višji revdent Pertot je bil prej postajenačelnik v Pliberku na Koroškem« Po plebiscitu je moral to mesto zapustiti. Protislovensko hujskarijo v Gradcu so vprizorili 27. jan. v spomin na mariborske dogodke pred 2 leti. Vsi govorniki so najdrznejše hujskali proti Slovcncem. Med drugimi je neki Državna razredna loterija. Dobitki drugega razreda: štev. 98284 dobi 70000.— dinarjev „ 23367 „ „ 60188 „ „ 70759 „ 22555 „ „ 48370 „ 6210 ,. „ 10158 „ „ 25763 „ „ 76576 „ Ostalih 2490 izžrebanih številk je izlo-ženih v izložbi Gajeva ulica 8. Prihodnje žrebanje 7. in 8. marca t. 1. Srečke se dobivajo pri Državni glavni kolekturi Medjunarodne banke d. d., Zagreb, Gajeva ul. 8. Vsa mast bo šla v Nemčijo. Izvoz masti v Nemčijo je .od 15. februarja prost. Uredba, kako je dajati podpore iz čistega dobička državne razredne loterye, je objavijena v Uradnem listu Muhlbacher'izjavil: pride dan, ki uje-dini vse brate v veliki nemški domovini. Takrat dobimo zopet Maribor 111 Sp. Štajersko, 'iakiai bodo mariborske „zrtve" v grobu cule, da je Maribor zopet svoboden in nemški, — boe. dem. Resel je kvasil, da nemški delavci odklanjajo, da bi prišii njihovi otroci rpod ..zaostalo kulturo", Kako se počutite pri talcem vtisu, gospodje jugoslovanske - socijaldemo-kratične stranke? Ha! Nemški pastirski list je zopet izdal mariborski škof Napotnik, Upamo, da bo dosegel, da celovški škof za koroške Slovence izda slovenski pastirski list?! Slovenščina pruskih duhovnikov. Znano je, da Nemci v obče, posebno pa še Prusi, ne morejo izgovarjati nekaterih naših soglasnikov, n. pr, ž, ki ga izgovarjajo kot š, dočim zamenjavajo g s k in nasprotno. V govoru povzroča tako zamenjavanje dostikrat smeh ali pa ludi og’orčenje med poslušalci, če se to zgodi v cerkvi, in tako smesenje našega jezika in Katoliške vere je zdaj na Koroškem na dnevnem redu, ker je „Heiinatsdienst“ pognal večino naših duhovnikov ter jih nadomestil s pruskimi. V roke nam je prišlo izvirno pismo iz Grebinjskega kloštra, iz katerega posnamemo: Vam moram naznaniti, kako perfektno zna naš grebinjski župnik govoriti slovensko: »Jezus se je v Betlehemu v eni šalici rodil, je potem 33 let med ljudstvom šival, slednjič je za nas na griži umeri m je bil v hladen krop položen.".' ^ Učni uspehi na naših srednjih šolah so, koncem I. sem. izredno slabi, tako slabi, kot menda še nikoli. Naše djaštvo se z malimi izjemami n» uči, ampak so mu mar le plesi in zabave. Koliko nekateri dijaki prekvartajo, drugi prekrokajo, presega pač vse meje. Izredno mnogo jih je dobilo slabe rede v vedenju. Po pol razreda ima ponekod slabo spričevalo v tem oziru. Ce dijaštvo ne bo krenilo na drugo pot, kesalo se bo svoje nepremišlenosti poznejša leta. Od samih faliranih študentov država ne bo imela nobenega haska! Zato mora imeti tudi moč in voljo da izprijenost izbije iz mladih glav. Letošnji januar ni bil pri nas, te-muč tudi drugodi izvanredro topel. Iz Sel nad Borovljami na Korošl etn, ki ležijo tik pod Karavankami, in sicer na severni strani istih, kakih 800 metrov visoko in sploh med gorami poročajo, da so frfotali že mescc.i januarja metulji in so brenčali čmrlii. Tudi stari ljudje še tako mile zime ne pomnijo. Tudi na Dunaju ni bilo več koncem januarja snega. Ravno tako je bil že Semering’ skoro doceia kopen. Hudi meteži pa so se pojavili na Semeringu začetkom tega meseca, ko je zapadel sneg, čeprav le za ma o časa, vnovič po celi srednji Evropi. Poštna zveza med poštnima uradoma Kranjem in Jezerskim. S 6. t. m. se je zopet uvedla med Kranjem in Kokro vsakdanja enovprežna vozna pošta. Na to vozno pošto se priključi od istega dne naprej pošta med Kokro in Jezerskim. št. 11. Po tej ureditvi se namerava od čistega dohodka vsakega žrebanja uporabiti : a) 40 odstotkov za pospeševanje poljedelstva in živinoreje in drugega, kar spada v to stroko; prvenstvo v krajinah, ki so bile oškodovane med vojno in ki imajo po mirovni pogodbi pravico do odškodnine; b) 20 odst. za podpiranje poljedelskih zadrug oziroma njih zvez in kmetijskih združb, da intenzivneje izvršujejo svojo nalogo; c) 30 odst. za pospeševanje onih obrtov in industrij, ki ustvarjajo poljedelstvu in živinoreji pogoje za boljši razvoj, bodisi s tem, da jim nudijo pomočke za proizvajanje, bodisi da jim predelujejo njih sirovine; za razvoj trgovine, ki stvarja tem predelkom ali sirovinam nova domača ali tuja tržišča, in za zadrugo, kar spada v to stroko: tudi tu se bo postopalo po prvenstvenosti iz točke a); č) 10 odstot. za dajanje posojil, in sicer kmetovalcem 6 odstotkov in obrtnikom in njih družbam 4 odstotke, toda Tedenske novice. Narodno gospodarstvo. 30 000.— ff 20.000.— J) 10.000.— M 2 000.— yy 2.000.— y 1.000,— ff 1.000.— ff 1.000,— ff 1.000 — ff samo onim, ki s svojo strokovno usposobljenostjo in solidnostjo obetajo po-voljen uspeh ter dajo resne garancije, da vzete vsote ob roku resnično vrnejo Priznanice zadržanih bankovcev '(20% boni) se bodo pričele v najkrajšem času izplačevati za zneske izpod 1000 K. Dan in kraj izplačevanja še ni uradno določen. Znižanje cen v Ameriki. Kakor poročajo iz New-Yorka, je ameriško delavstvo v večini slučajev pristalo na znižanje plač in mezd. To se opaža zlastj pri cenah obleke, perila in kruha, ki so padle na polovico lanjskih cen. Nove znamke. Nove enotne poštne znamke, ki jih je naročil bivši poštni minister dr. Drinkovič v Ameriki so prišle v promet. Nabavni in prejemni troski teh znamk znašajo skoraj toliko, kolikor so vredne znamke. Tako so izračunali strokovnjaki. Pa so fine glav-ce ti naši politični ministri. Osem sladkornih tovarn imamo doslej v Jugoslaviji: 2 v Srbiji, 1 v Banatu, 1 v Baranji, 2 v Bački, 1 v Bosni in 1 v Slavoniji. Največj'a in najmodernejša je ona v Grvenki v Bački, ki izdela letno 1500 vagonov sladkorja. Nas bi; zanimala tudi statistika koliko je v Jugoslaviji slakornih verižnikov. Žitne cene. V Beogradu stane me-terski stot pšenice 950—1000 K, koruze 420 K in ovsa 250 K. V Osjeku plačujejo meterski stot pšenice po 1000 —1010 K, koruze po 400 K, ovsa po 330—340 K. V Vinkovcih stane meterski stot pšenice 950 K, ovsa 250 K. V Subotici pšenice 900—950 K, koruze 320—340 K in meterski stot ovsa 250 K. V Bački stane meterski stot pšenice ,960 — 680 K, ječmena 300 K, koruze 360—380 K, 1 kg. moke-nularice 15 K- Cene Ložam padajo. Na mednarodnem trgu opažamo staluo padanje cen za kože. Cene mnogim vrstam kož so padle že pod cenami iz leta 1914. Cene za olje. Letos si obetajo v Dalmaciji, da bodo pridelali velike množine olja. Računa se, da se bo letos najmanj 100 vagonov olja izvažalo iz Dalmacije. Cena olju bo znašala 40— 44 K za kg. Padanje cen za električne stroje. V Nemčiji so padle cene za električne stroje za 10%- Do sedaj so padle cene teh izdelkov za eno celo tretjino. Tovarna za glavnike itd. se zgradi pri Ljubljani. Izelovala bo poleg vseh vrst glavnikov, lasnic itd. tudi dvojne glavnike in dvojne lasnice, oboje za dame in za otroke. Z zidanjem tovarne se prične začetkom letošnje pomladi; stroji najmodernejšega sestava pa dospejo iz Francije. Električna centrala na Krki pri Zagradcu. Zadruga »Električna centrala Zagradec< namerja zgraditi električno centralo na Krki pri Zagradcu. Sedanji jez še bo popravil in nekoliko zvišal, neposredno pod jezom pa se bo zgradilo poslopje s turbino za električno centralo. Električni tok se bo rabi) kot gonilna sila za razsvetljavo in v industrijske svrhe. Po svetu. Pes — dedič. Neka Američanka v Čikagu je v svoji oporoki postavila za glavnega dediča svojega — psa. Zapustila mu je 8000 dolarjev (v našem denarju okrog 1 milijon 40 tisoč kron.) Ta pes bo jedel same pečenke, dočim tisoč in tisoč otrok strada bornega kruha. Roman lepe Rečanke. Pred 29 leti se je rodila reškemu kočijažu, poštenemu možu Marinkoviču hčerka Ana, ki se je že v 18 letu razrasla v najlepše dekle na Reki, ki je s svojo lepoto zamamljalo ves moški svet. Toda Ana je bila pridna šivilja in v njej takrat še ni bilo vraga, pač pa je bil v nekem bogatem in uglednem Rečanu, ki je dekle omamil in zavedel, potem pa jo vrgel pohojeno na cesto. Oče ji ni mogel tega odpustiti, čeprav je bila žrtev moškega vraga in tako je dekle končno pobegnilo z doma v Milan — v pevsko in plesno šolo ter postalo — kabaretna igralka. S svojo lepoto in s svojim talentom je Annie Marini, kakor se je zvala kot igralka doživljala triumfe in vsepolno ljubavnih ponudb. No, tedaj je bil zlezel tudi^ v njo že vrag in udala se je sinu pariškega bankirja Meroisea Albertu ter odšla ž njim v Pariz, kjer je žela še večje triumfe. Toda le p’rekmalu se je izneverila Albertu in sledila egiptovskemu princu Sidija Hismariu, ki jo je odvedel v Kahiro, kjer ji je dal na razpolago krasno vilo, služabnike in ekvipaže. Toda vrag, ki se je bil v njej že udomačil, jo je pognal v beg z mladim Arabcem Meseinom Habakijem, s katerim je prispela spet v Pariz, a ga pustila in. odšla zopet k Albertu, ki je kmalu nato umrl ter ji zapustil ogromno premoženje, katerega je pa takoj zapravila v divjanju, ki jo je privedlo v blaznost in v blaznico »De la Roche«, odkoder bo sedaj prišla ubita na duhu, duši in telesu zopet nazaj na Reko. 15-letna žena in dva moža. Pred nekim ameriškim sodiščem se je morala zagovarjati 15-letna Edis Blais radi bigamije (dvomoštva). Hladnokrvno je priznala, da se je v teku 6 mesecev dvakr t poročila. Teden dni po prvi poroki je zbežala od svojega moža. Sodniku je izjavila,da ni ničesar vede la o postavah. Njen drugi mož ji je rekel da ne bo nobenih sitnosti, nakar sta se kratkomalo poročila. Japonski oglasi. Medtem ko so oglasi v evropskih listih sestavljeni v kratkem suhoparnem trgovskem slogu, se poslužujejo Japonci oglasov povsem v pesniški obliki. Tako je en trgovec v v Tokiu v svojem oglasu dal natisniti sledeče: Naši prodajalci so ljubeznjivi in prijazni kakor oče, ki išče za svojo hčer moža, kateri ne more dati nobene dote. V vsakem času in v vsakem vremenu bodo vas pozdravili z istim veseljem, kakor solnčne žarke, ki posijeju iz kresnih oblakov. Neki trgovec z je-sihom naznanja v oglasu v katerem ponuja svoj jesih, „da je njegov jesih bolj kisel, kakor jezik najhujše punce“. Iz stranke. Glavno strankino zborovanje Nar.-soc. stranke se vrši 19. in 20. marca v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. Natančnejše poročilo v prihodnji številki. Shod NSS na Jesenicah se vrši v nedeljo 20. t. m. dopoldne, popoldne pa v Žirovnici. Na obeh shodih poroča tov. narodni poslanec Brandner. Dolžnost vseh naših somišljenikov je, da se naših shodov polnoštevilno udeleže. Narodno - socijalističen političen klub ima redno vsak teden svoje sestanke in sicer v petek ob pol 9. uri zvečer v zadnji’ sobi kavarne »Zvezda«. V klubu se razpravlja o raznih gospodarskih, kulturnih in političnih vprašanjih in priporočamo vsem našim članom inteligentom, da se klubovih sestankov redno udeležujejo. Dosedaj je predaval dr. Otokar Rybar na dveh sestankih o ustavi, tov. Zorko Fakin o delovanju naše delegacije v Pragi, in tajnik tov. Pompe. Tov. Repovž je stavil predlog za zvišanje strankinega davka na K 20.-, ki je bil enoglasno sprejet. Na novo so izvoljeni: prof. Po-lovič, predsednik; strojevodja Kuzma, podpredsednik; sodni oficijal Hude, tajnik; davčni sluga Vatovec, blagajnik; odborniki: postajni odpravnik Pompe, šalkavaški župan Smrgut, delovodja Gerželj, mizar Novak, rudarski paznik Satler, sprevodnik Beguš; pregledovalca računov : Ujčič in Tresi; nadzornika: Repovž in Šeško. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Mariboru se vrši v nedeljo dne 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu. Dolžnost vseh naših somišljenikov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Ob tej priliki poroča tov. Fakin o delu naše delegacije v Pragi. Shod krajevne organizacije NSS v št. Pavlu pri Preboldu se je vršil v nedeljo, 13. t. m. pri precejšnji udeležbi v gostilni Vedenik. Na shodu je poročal o strankinem političnem, gospodarskem in kulturnem pomenu tov. Fakin iz Ljubljane, ki je v jedrnatih besedah pokazal razlike med tov. Leitgeb Anton, o znanstveni podlagi narodnega socijalizma. Danes se zopet vrši redni sestanek, na katerem bo referiral tov. Fakin Zorko o osnov nih socijalističnih pojmih. Občni zbor krajevne organizaci je NSS za Udmatski okraj se vrši v ponedeljek 21. februarja 1.1. ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Zupančiču, Ahacljeva c. Tovariši in somišljeniki! Naša dolžnost je, da začnemo z živahnejšim delom, dh nas ne prekose sosedne krajevne organizacije. Agitirajte za mnogobrojno udeležbo, da se tem lažje porazdelimo k delu v organizaciji. Vabimo tudi tovariše naših sosednih krajevnih organizacij, da se udeleže našega rednega občnega zbora. Odbor. Občni zbor kraj. .org. NSS v Ko čevju. Preteklo nedeljo se je vršil pri Belanu občni zbor krajevne organizacije NSS v Kočevju. Na občnem zboru sta podala poročila predsednik tov. Šeško Socijaino in gos Ustavni občni zbor Kraj. org. NSS Muta — Vuzenica. V soboto 12. februarja t. 1. se je vršil ustavni občni zbor „Kraj.. org. NSS“ v g'ostilni pri mostu na Muti za okoliš Muta — vuicnica. Zborovanje jc otvoril predsednik pripravljalnega odbora tov. Znajden Aloj/, ter po kratkem pagovoru podal besedo navzočemu pol. tajniku NSS iz Maribora tov. T, Vachtarju, ki je v daljšem jedrnatem govoru obrazložil pomen nar. soc. stranke, njena načela in smernice. Za njim se je oglasil k besedi tov. učitelj Porekar Vinko, ki je očrtal razmere, ki vladajo ravno v teh najbolj ogroženih krajih in predlagal konečno, da se izvoli odbor ,,Kraj. org. NSS“ za okoliš Mute in Vuzenice. Izvoljeni so bili soglasno sledeči odbor: Predsednik tov. Znajden Alojz, podpr. tov. Kna-ver Plaž, tajnik tov. učitelj Porekar Vinko, blagajnikom tov. Haberrnau Ivan; odborniki, tov. Bernehar Martin, Hiberman Srečko, Vomer Ivan, Lešnik Anton in Skof Zdravko; preglednika računov tov. Urbič Joško in Yq-covnik Anton. K besedi se je na to oglasilo več tovarišev iz katerih govorov se je dalo posneti žalostno dejstvo, da je naše zavedno jugoslovansko delavstvo Prav za prav brezpravno v lastni državi, medtem vživajo naši najhujsi sovražniki one pravice, ki bi jih morili vži-vati mi. Podjetja, ki so skorai vsa izključno v nemških rokah, protežiraio nemške delavce a naše odpuščajo, ne morda z razloga, da je pomankanje dela ampak zato, ker so jugoslovanskega mišljenja. Naši delavci bi bili radi člani Sokola in drugih narodnih organizacij pa se o tem niti misliti ne upajo ker bi se jih na najbolj terorističen način s strani Nemcev, ki danes tvorijo internacionalo in komuniste v naši državi, iz tovaren spodilo. Žalostno ali resnično je to dejstvo, da našemu delavstvu še danes v lastni državi vlada isti kruti sovražnik kakor, je vladal za časa avstrijskega gospodarstva. Temu odpotnoči se da edino na ta način, da naši poslanci pri vladi izposlujejo naredbo s katero se prepoveduje odpuščanje zavednih jugoslovanskih državlj., dokler se nahaja pri podjetju bodikako število tujerodcev in pristašev strank, ki niso državotvorne. Vsako tako podjetje, ki je v tujih rokah naj se stori odgovorno za odpustitev delavstva na ta način, da politični oblasti utemelji odpustitev našega delavstva. Ta bi bila pa res lepa, da bojo naši sovražniki v lastni naši državi še nadalje uganjali nasilstva nad nami, kakor so jih uganjali poprej. Ko je še tov, Vahtar navzočim v daljšem govoru razjasnil, da »mo spodarji v državi oni, ki se zavedamo, da nas je slovenska mat rodila, mi, ki smo se borili za samostojnost in svo bodo v lastni državi, vsled česar ni potreba, da ši pustimo niti najmanje d»- hotenjem naše stranke in hotenjem nasprotnih političnih strank ter razjasnil navzočim program naše stranke. Za svoja izvajanja je žel živahno odobravanje. Lepo uspeli shod je naše somišljenike v St. Pavlu vzpodbudil k delu za našo idejo. Maribor. Shod viničarjev. V ne deljo 27. februarja t. 1. ob 9. uri dop. se vrši v Narodnem domu v Mariboru shod viničarjev na katerega se vse v bližini nahajajoče viničarje najvljudneje vabi. Predmet; organizacija viničarjev. Kraj. org. NSS v Mariboru. , Kočevje. Dne 13. t. m. se je ob veliki udeležbi izvršil III. redni občni zbor tukajšnje K. O. NSS. Izvoljen je bil nov odbor pod predsedstvom tov. Poloviča profesorja v Kočevju. V odboru so zastopani posestniki, delavci, uradniki in obrtniki. Naš narodni poslanec tov. Brandner je v dveurnem govoru orisal delovanje konstituante ter splošni politični položaj. Zborovalci so mu z napetostjo sledili in živahno pritrjevali. Želimo kmalu zopet sličnega shoda, ki prinaša v naše vrste zavednost in v najširše kroge zanimanje za našo stvar. pasti od golazni, ki se skrivajoč pod plaščem intenucijonatizma in komunizma, ruje proti obsto.u tc naše države, in če ]>otreba, z brahijaino silo ti zalegi dokažemo, da smo tu gospodarji mi, ki bomo z vsemi silami delali, da se ta svojat iztrebi iz države, je tov. predsednik ob splošnem zadovoljstvo zaključil zborovanje. Sevnica. Pretekli četrtek takoj po končanem delu v tovarni za kopita se je vršil pri nas delavski shod, na katerem nam je poslanec t,ov. Brandner obrazložil položaj v konstituanti, Go vornik, ki smo ga vsi z zanimanjem poslušali, je kritiziral tudi razmere v naši tovarni, kar ni bilo po volji navzo čim tovarniškim uradnikom, ki so vsled tega čutili pOLuebo ruistnu.ti v 'obrambo svojih gospodarjev. Socialdemokrat Grutschreiber je trdil, da je v celi Evropi k večjemu 7 takih kopitnih strokovnjakov, kakršna sta nenadomestljiva brata VVinkle. Neki drugi socialdemokrat je bil mnenja, da smo narodni socijalisti v svojih zahtevah po zboljšanju mezdnih razmer pre radikalni, ined tem ko imajo socijalde-mpkrau v takurvprušanjih več uvidevnosti. Tudi krivdo, radi katere je tovarna delala nekaj časa samo tri dni v tedrm, bi radi naprtili naši organizaciji pouu-rjajoč, d,, »ek v estri nisu pravočasno naročili lesa, dočim na drugi strani trdijo, da se je moralo delo skrčiti radi izostalih naročil. O prib ki se že natančneje pomenimo o tej stvari, danes samo konstatiramo, da sta br. Winkle namenoma izzvala tak položaj,da bi si zopet utrdila svoje stališče. V ostalem so se socijalni demokrati vjemali s poročilom tov. Brand-nerja. Neki komunist, kakor je bilo videti edini na shodu, je misiil impo-nirati z neprestanimi medklici. Ko ga je tov. Brandner parkrat krepko zavrnil, je junak popolnoma utihnil. SpLošna želja sevniškega delavstva je, da se večkrat prirede podobni poučni shodi. Stara Avstrija 1 Kakor v stari Avstriji, izgleda v nekaterih tovarnah na jugoslovanskih tleh, kjer gospodarijo nemški nacijo-nalci, ki se nikakor ne morejo spopri-jazniti temu, da je pokr. vlada svojc-časno prepovedala uradovati v nemškem jeziku, se dogaja n. pr. v sev-niški tovarni, ki jo vkljub sekvestru vodita de faeto br. Winkle, da se obračunava z delavci samo v nemškem jeziku. Plačilne knjižice (Lohnbiicher) so samo nemške. Na stenah pa je še zmiraj nabita „Arbeitsordnung“ iz L 1883, katere se, kar je najlepše, vodstvo tovarne krčevito drži, ker je zadosti reakcijonarna. Zastopniki po krajinske vlade so že večkrat posetili sevniško tovarno, a tega niso opazili* To pač ni važno, kaj ne da? Društvo geometrov poroča: Min sterstvo financ v Beogradu je po generalni direkciji katastra z ukrepom dne 12. novembra 1920 št. 2451 objavilo naredbo pod naslovom »Osiguranje geerceterskega pomladaka u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca«, kdo zamore postati državni geometer v Srbiji in Čini gori, oziroma, kako se irna osi-pttrati geodetski naraščaj v naši državi. Glasom te riaredbe, ki je bila objavljena v uradnem listu št. 150, zamore postati državni geometer oni, ki je položil srednješolsko maturo, vršil dve J'' triletno prakso pri zemljarinskem katastru kot pripravnik, ter bi potem napravil brez obiskovanja geodetskega oddelka na tehnični visoki šoli, nekak gedmeterski izpit pri ob!astvih finančnega ministerstva. Ministerstvo financ utemeljuje to naredbo, da je število sposobnih geometrov nezadostno, in da sts »udi sedanje število krči od dne do dne. To ministerstvo sklepa, da bi na podlagi citirane naredbe pridobilo potreben naraščaj za državne interese tako važno geodetsko stroko. Ne samo naše društvo geometrov za Slovenijo temveč vsa udruženja kakor v Sarajevu v Splitu in centralno društvo v Zagrebu ie ta ukrep skrajno presenetil, ker bode več ali manj uničil vsa prizadevanja geometrov postaviti stan na višino neobhodno potrebno tehnične predizobrazbe. Društvo za Slovenijo je na svojem občnem zboru dne 7. decembra 1320 zavzelo odločno stališče proti tej naredbi. ter odklanja isto iz sledečih razlogov: Strokovno društvo geometrov kraljevine Srbov Hrvatov ih Slovencev si je stavilo' kot prvo nalogo izpopolniti strokovno izobrazbo zemljemercev, da bi kil ta nepotrebni stan po višji izobrazbi še v večjo korist državi. Geometri uvideč že pred dvemi leti nedostatke vseh panog državnega zem-Ijemerstva, so vposlali potom centralnega društva detajlni projekt o reorganizaciji geodetskega dela, katerega vodilna misel je bila največja ekonomija sil. To varčevanje sil bi »e zamoglo d»seči: 1. da se ujedini vsa geodetska dela ped enim vodstvom v enem centralnem uradu £. da se ne ustvarjajo provizorija Z. da se da geodetskim delom trajna vrednost in 4. da se geodetsko poslovanje v bodoče poveri edino geometru z akademsko izobrazbo, ki lahko zadovolji zahtevam modernega merjenja. S citirano naredbo se bo pa ustvarilo ravno nasprotno, kar bo le v škodo državi. Namesto solidnega definitivnega novomerjenja trajne vrednosti, hoče se ustvariti nekak provizorij, za katerega lahko že naprej trdimo da ne donese onih rezultatov, ki se pričakujejo in ki bi se lahko dosegli v razmerju s potrošeno energijo, časom in materijel-nimi sredstvi. Namesto da se z vsemi sredstvi privabi kar najsolidnejši, temeljito na-braženi naraščaj, meni finančno ministrstvo, da bi tudi nekvalificirano osobje moglo izvrševati veliko in važno panogo državne izmere. Pa vzemimo slučaj, da bi se res našlo zadostnp število pripravnikov, ostane odprto vprašanje imamo li zadostno število strokovno izobraženih geometrov, ki bi imeli čas za naraščaj vzgojiti. Uverjeni smo pa tudi, da bi v slučaju zadostnega števila inštruktorjev ta izobrazba trajala — kakor poročajo hrvaški strokovnjaki najmanj osem let. To število let je bilo potrebno pri izmeri katastra v Hrvatski in Slavoniji, da je postal poedinec samostojen, nikakor pa ne še dovršen geodetski uradnik. Spomenica, ki jo jc poslalo centralno društvo v Zagrebu omenja, da so ravno na ta način vzgojeni geometri, torej brez akademske izobrazbe prišli z inicijativnim predlogom, naj se od geometra zahteva akademsko izobrazbo. Uverjeni smo da bi se dalo v času, ki bi bil potreben za vzgojo empiričnih geometrov osigurati zadostno število visokošolsko naobraženih geometrov, ako bi država podpirala študij na obstoječih visokih šolah. Stroški bi bili manjši in rezultat sigurnejši. V času ko se je v veliko zadoščenje zemljemercev doseglo, da se izpopoljni geodetski študij na osem semestrov in bilo pričakovati da se bode sedaj naraščaj v toliko večji množini in tem večjo vnemo posvetil geodetskim študijam, je prišla ta naredba kakor udarec v obraz prizadevanju društva in merodajnih faktorjev, ter uničila vse nade, ki so se stavile v bodočnost stanu. Izvršitev te naredbe pomen; izednačenje absolviranih srednješolcev z 2 — 3 letno pripravniško službo z onimi geodeti z visokošolskimi študijami. Na ta način postane visokošolski študij iluziren in v kratki dobi ne bo dobiti nikakega strokovno nao-braženega geometra. S to naredbo ki ima namen hipoma hipno odpomoči pomankljaju geodetov, je pa kultiviranje geodetske znanosti vršeno za decenije nazaj. Začeti hočemo tam kjer so drugi kulturni narodi prenehali pred več nego trideset leti. Iz navedenih razlogov protestiramo najodločneje proti izdani naredbi, ter stojimo na stališču, da zamore postati državni geometer le absolvent z visokošolskimi geodetskimi študijami. Švicarsko delavstvo proti Moskvi. Proletarsko gibanje v Švici je bilo zadnje čase precej burno. Komunisti so, kakor povsod, tako tudi v Švici, delali precej zgage. Listi vseh struj so prinašali o tem gibanju dolge članke in vse je kazalo, da so v Švici komunisti v večini. To bi bilo po sedanjih izkušnjah nekaj nenormalnega. Švica ie visokokulturna država, dogodki pa so nas uverili, da v visokokulturnih državah komunizem nima uspeha. Ves svet je torej nestrpno pričakoval, kako bo izpadlo glasovanje, katerega je zahteval švicarski proletarijat, da ii, se se priklopi III. internacionali ali ne. Sedaj je izid glasovanja razglašen. Švicarska socijalistična stranka ima 44.000 članov, od teh je glasovalo 34 974 članov (G4 9°/0)- Proti vstopu v III. internacionalo je glasovalo 25.475 članov (73°/0)> za IH- internacionalo je glasovalo 8777 članov (25°/0). Kočevje. Važno za naše somišljenike! Komur se godi kakršnakoli krivica ali nasilje naj se zglasi pri tov. predsedniku prof. Poloviču. Zastavili bo- I mo vse sile, da vsakomur pomoremo. Prosveta* Celje. — Ustanovni občni zbor »Bratstva« Celje se je vršil dne 4. febr. ob pol 8. uri zvečer v društvenem prostoru gostilne »Wilson«. Ob lepi udeležbi članstva in somišljenikov je otvo-ril zbor tov. Pjervar, obrazložil pravila prepotrebnega izbraževalnega društva nakar je tov. Žabkar v lepih in stvarnih besedah orisal zvišen namen »Bratstva«. Po poročilih tajnika in blagajnika pripr. odbora se ie izvolil sledeči nov odbor: Preds. Dolfe Bervar, podpreds. Drago Gobec, tajnik Franjo Fendre, blagajnik Sajovic Ivo, odborniki: M<»dic David, Pavlinič Franjo, Cergolj I., Kapi Fran, Kanobl Her nan, Verderber Rudolf in Pavlinič Pavla, namestnika: Karner Martin in Oblišar Jos. ter pregledovalca računov Simon Cvar in Franjo Čepin. Zborovodja tamb. zbora je potrjen v osebi tov. Branka Baumovič. Politična šola. Priredil tov. Fakin Zorko. (Nadaljevanje.) Ustava (konstitucija). Podori Naročniki! Javite vedno in takoj, kadar ne dobite lista. Izslediti moramo vsako zloupravo. Mi Vam pošiljamo list točno in redno. Pri pošiljanju naročnine navedite številke, ki so na naslovnem *n natančen naslov. 3001181)61111(1! ^ sak, kdoi1 je pravi pristaš stranke mora biti naročnik »Nove Pravde«. Naše glasilo zahtevajte v vsakem javnem lokalu. Lokale, kjer ne dobite našega glasila, ne posečajte. Razširjajte »Novo Pravdo« in pridobivajte naročnike, da nam bo v doglednem času mogoče izdajati dnevnik. V bivši Avstriji je bil vsak izdajatelj časopisov, brošur in drugih, javnosti namenjenih tiskovin, dolžan predložiti po en iztis vladi v cenzuro, ki je kon-fiscirala omenjene tiskovine za vsako ostro besedo, medtem ko vlada v Angliji, Ameriki in Franciji v tem oziru popolna svoboda in lahko vsak govori in tiska karkoli mu ljubo in kakor v resnici misli. Ce kdo tam govori ali tiska bedasto ali zločinski ga drugi v polemiki raztrga in popravi in tako tudi pisanje te vrste nikomur ne škoduje. Država in red stojita trdneje kot kje drugje. Državljani v Ameriki in Angliji se morejo združevati in zborovati kadar to smatrajo sami za potrebno in ne kadar jim to dovoli policijsko ravnateljstvo ali okrajno glavarstvo; ako najde kje državljan kako ljudsko zborovanje, ki ne ovira prometa, lahko govori, pa bodisi da je to na ulici ali jih lahko tudi skliče, kakor mu je ljubo; komur se ljubi govori ali posluša — komur nc, odide. Politična in izobraževalna društva sc ustanavljajo popolnoma svobodno, ne da bi jih pri tem oviral kakšen javni urad ali iih v njihovem delu kontroliral. Vse ,to je stvar državljanov samih. V Ameriki smejo državljani nositi celo orožje. Tako se tam vsestransko podpira vznik državljanske samostojnosti. S tem seveda še ni rečeno, da konstitucija imenovanih držav, ki so nam zaenkrat vzor svobode, ni potrebna reform in nadaljnsga razvoja. Odstranitev zgornje zbornice (senata) n. pr. postaja tam aktualna nujnost. Tudi mi v Jugoslaviji imamo še dolgo pot do resnične svobode in samovlade naroda, kot to predpisuje ustava. Vse naše stremljenje pa mora iti za tem, da jo čimpreje dosežemo. (Avtonomija. Avtonomija jc samouprava. Po-menja iačenje delovanja in one izvr-ševalne oblasti, ki omejuje državo in vlado na korist državljanske, nikakor pa ne birokratične uprave javnih in političnih zadev. V samoupravi upravljajo državljani same sebe in urejujejo uradne zadeve; izmed sebe volijo za gotov čas zmožne ljudi, ki stoje na čelu samoupravne ureditve. Na ta način omejujejo moč birokracije, katera je občinstvu že po svoji naravi vedno tuja, ker zasleduje koristi vlade in osredo-točuje v svojih rokah moč in pravico odločitve. Občinstvo je pri birokratični vladi vedno nesvobodno in odvisno, ker u-pravlja in skrbi za njegove zadeve nekdo tretji; avtonomija nasprotno pa pomenja politično svobodo državljanov. Pri avtonomiji se občinstvo upravlja samo in vsak sam sebi najbolje služi in svojim potrebam najbolje ugodi, ker jih dobro pozna in občuti na lastnem telesu. Iz vzrokov ljudske koristi in državljanske svobode zahtevamo avtonomije povsod in vsekdar, kjer je to možno; posebno pa za osnovne ureditve države, kot so to: občina, okraj, pokrajina, s katerih se sestavlja država. Hočemo avtonomijo uprave v občini, okraju in pokrajini, ker vemo, da se bo za življenske potrebe, kakor tudi za politične, socijalne in gospodarske potrebe najbolje poskrbelo ako se bo izpeljala avtonomija. Centralizacija vede vedno k negip-kosti uprave, medtem ko samouprava omogoča svobodno delo, gibčnost delovanja, podjetnost in vsakovrsten razvoj. Za avtonomijo govore tudi drugi vzroki. • Samouprava je demokratična oblika-Politične svobode za katero stremimo« ne moremo doseči drugače kot z samoupravo, ker avtonomija je vrelec resnične svobode in pomočnica državljanske samostojnosti ker probuja sveža zanimanje državljanov za javne zadeve. Avtonomija ne bo nikoli ovira demokratične države, temveč nasprotno, vedno ji bo služila v podporo, vedno ji bo v korist. Za časa nedemokratičnih, vlad in absolutizma so avtonomni organi vedno nekaki stražniki'politične in državljanske svobode. Za pokrajine, okraje in občine moramo znhtevati razširjenje samoupravne ureditve in za od njihovega občinstva voljene zastopnike kar največjo samostojnost in tudi eventuelno plačo. Samouprava mora biti za nas povsod eden izmed naših ciljev in mi se moram« korak za korakom izviti iz pesti birokratizma in stremeti na ta način po popolni samostojnosti. Ljudje, ki jih je izvolilo v urade občinstvo samo, so v vsakem slučaju občinstvu boljši porok vestnosti in delavnosti za obči blagor, kot od vlade postavljeni uradniki; to je pokazala izkušnja. Izventega so bolj varčni in vidijo potrebe onih, katere zastopajo bolje, kot uradniki, ker so jim razmere Dolje znane. Poleg tega je jasno, da, če jim leži na zaupanju občinstva, morajo istemu dati tudi poroštvo, da hočejo skrbeti za njihovo dobro, kar je zopet ena izmed prednosti samouprave. Prva in glavna dolžnost samouprave je, da skrbi za svobodo in koristi državljanov. Samouprava za katero se borimo mora biti zaščita in sredstvo k svobodi in pravičnosti. Avtonomija, kar najbolj dovršena, to je cilj moderne demokracije. Z njeno uresničitvijo propade birokratični režim, da napravi mesto moderni državi, ki se bo seveda od države današnjega lipa zelo, zelo razlikovala. (Dalje prihodnjič). Po sklepu lista. Poljsko- romunska zveza proti Rusiji. Prijazno stališče češke vlade. Berlin, jy. februarja. V tukaj-šnjh političnih krogih zasledujejo z vso pozornostjo poročila o zvezi med Romunijo in Poljsko, ki se je sklenila med obema vladama pod protektoratom Anglije in Francije. Kakor kažejo zadnje - vesti, zvezna pogodba sicer še ni formalno podpisan;., dosežen pa je sporazum že v všeli točkah. Pogodba je naperjena proti sovjetski Rusiji in obvezuje obe državi, da si medsebojno jamčita današnje vzhodne meje. Ni še gotovo, katere nitje to mišljene z ozirom na Poljsko, ker poljsko-ruski mir v Rigi še do danes ni podpisan. Vrliu tega je mogoče, da bo Anglija glede garancije vztrajala na svojih mejnih predlogih, ki se deloma razlikujejo od poljskih zahtev. Praga, 17. febr. Ugleden češki politik, povprašan od nekega francoskega časnikarja o stališču češke do snujoče se poljsko-romunske zveze, je izjavil, da more Češka tako zvezo le pozdravljati, ker ima strogo defenzi- ven značaj in predstavlja zato važne garancije za ohranitev miru v Srednji Evropi. — Tudi s stališča male antante se poljsko-romunski zvezi ne da oporekati. Nasprotno; mala antanta sc lahko po tej koaliciji dvek močnih držav samo okrepi. Morda je to prvi korak, da sc ji pridruži tudi Poljska. Občinske volitve v Beogradu. Beograd, 17. februarja. Naknadne občinske volitve v Beogradu bodo končnoveljavne dne 6. marca t. 1. Poleg demokratske in radikalske je doslej že tudi predložena lista soci-jalnih demokratov. Veliko poneverjenjc v poštni hranilnici na Dunaju. Dunaj, i/. februarja. Pri poštni hranilnici na Dunaju so prišli na sled velikemu poneverjenju. Gre se za pol milijona kron. Dosedaj še neznani krivec je. ponaredil izplačilno nakazilo. Sumijo, da mora biti uslužbenec dišč na Francoskem. Dognalo sc je, da gre poneverjenju sedmi'; milijonov dolarjev. Poraz italijanskih komunistov v Benetkah. hranilnice same. Več uradnikov so že zaprli. Prisega novega ministra pravde. Beograd, 17. februarja. Novi minister za pravosodje Marko GjtiriJič je danes na dvoru položil prisego. Stavka v oblačilni stroki na Dunaju. Dunaj, 17. februarja. Davi je okoli 2800 delavcev oblačilne stroke stopilo v stavko zaradi zahteve po povišanju plač. Zahteve po zvišanju plač so zelo Velike. Delodajalci so doslej zahteve odbili. Veliko poneverjenje na Francoskem. Berlin, 17. februarja. I/. Pariza javljajo: V francoski zbornici 30 včeraj razpravljali o dogodkih, ki so se odigrali pri razpustu ameriških skla- Razširfajte ,Novo Pravdo* Izdaja konzorcij ..Nove Pravde Odgovorni urednik: H. Sever, riška Zvezna tiskarna v Ljubija Milan, 17. februarja, renči delavske zbornice v so bili komunisti poraženi Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj se obrne edino le na tvrdko TONE MALGAJ 13-5 , pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica 6 Pismo kakor’ tudi pošiljka ležita pod jednaklm znakom, — Ne smej se! .Zahvalil se mi boš, ko uvidi*, kače® se ti bodo tvoji čevlji sijali pri uporabi *ERDAL-a“ terpen-tinovega čist la. — Odgovor pol: „H. K. 47“. 15—3 fraac Brumal < Ljubljana ^ 5—8 rlporečajofi dobro postrežbo, tedna sveže piv«, domač* prlst-rt» vina in dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk ===== FRANJO STIKLER Restavracija j ni kol. Maribor. usnjarska industrija d. d ^ Mestni trg k štev. 25, X. n. Pnevmatike za avto iu kolesa v vse)- demi-zljah, gumijeve predmete, vsakovrstne iice za električno na-peliavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po ncjnižjih cenah je pričela s tovarniškim otn ratom za čevlje. — Izdeluje Ljubljana, Dunajska cesta št. 20; telefon št. 470. Podružnica: Maribor, Jurč čsva illica it. 9. vsakovrstne Goodyear in Mae-kay čevlje za gospode in dame, navadne trpežne delavske, kakor tudi najfi >----------------------------- nejše luksuzne čevlje. Slovenska eskomptna banka--— -g!””* TTf rLjubljana, SeSenburgova ui.št.1. tzvršujeuse iianCne transake je najkutantneje. Denarne vloge — Nakut* in prodaja! efeUto/, deviz, valut — E/2 leta nad 2 leti nad 3 leta V bolezni 10 tednov po 40 k 10 tednov po 45 k 10 tednov po bO k — 3 tedne po 35 k 5 tednov po 40 k nad X leto 5 tednov po C tednov po V brezposelnosti 6 ted. po 45 k 55 k 60 k 5 ted. po 85 k 6 ted. po 45k 3 ted. po40 k Porodnice — 4 ted. po 40 k — Potrebščina — enkrat 250 k enkrat 300 k Članstvo nad i/z leta nad 2 leti nad 3 leta V bolezni 10 tednov po 20 k 10 tednov po 25 k 10 tednov po 30 k — — — V brezposelnosti nad 1 leto 5 ted. po 40 k 5 tednov po 45 k 6 tednov po 50 k — 1 ‘ted. po 25 k — Porodnice - 4 ted. po 20 k — Potrebščine — enkrat 150 k enkrat 200 k NSZ. ima svoje društvene prostore v Narodnem domu v Ljubljani (1. nadstropje, desno). Uradne ure so vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 4. ure do 7. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. Tam lahko dobi vsakdo vsa nadaljna pojasnila. Za pisma je ndslov: „Narodno-socijalna Zveza" v Ljubljani, Telefon st. 77.