nnn n n
Št. 2 (2577), leto L • Novo mesto, četrtek, 14. januarja 1999 • Cena: 210 tolarjev
dolenjka.d.d.
NOVO MESTO
Posezonsko znižanje zimske konfekcije do 40% in zimske obutve do 30%. Obiščite naše prodajalne s tekstilnim blagom in obutvijo!
ISSN 0416-2242
VSILJEN REFERENDUM
770416
224000
Večina glasovala proti TET 3
Le 27-odstotna udeležba na ljudskem glasovanju o financiranju gradnje nove termoelektrarne
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
V nedeljo smo državljani Slovenije na referendumu odločali, ali naj država iz proračuna pokrije približno četrtino vrednosti oziroma 150 milijonov mark za gradnjo tretje trboveljske termoelektrarne in ali naj bo porok za najetje za največ 275 miljonov mark kredita. Referendum je predlagalo 30 poslancev desno usmerjenih strank SKD, SDS in SLS, Slovenci pa smo se glede na le 27-odstotno udeležbo na referendum odzvali precej mlačno, velika večina (78 odst.) pa je glasovala proti, izjema so le trije volilni okraji v volilni enoti Novo mesto (Zagorje, Hrastnik in Trbovlje), kjer je večina obkrožila za.
NA BIZELJSKEM HIŠA KARITAS
BIZELJSKO - Na Bizeljskem bodo ustanovili Hišo Karitas, ki bo služila v dobrodelne namene. Priprave na to potekajo v znamenju pričakovanj o uradni razglasitvi Antona Martina Slomška za blaženega. Karitasovo hišo urejajo v okviru Turističnega društva Bizeljsko, ki povezuje različne interesne sekcije in posmeznike, ki si prizadevajo za turistično uveljavljanje Bizeljskega.
JUTRANJKA ŽE LETOS BREZ IZGUBE
SEVNICA - Jutranjka Sevnica izvozi več kot 80 odst. vse Proizvodnje in je sredi petletnega načrta za sanacijo tovarne. Kot je za časnik Finance povedal direktor Drago Mile-novič, je družba lansko leto zaključila s 40 milijoni izgube, kar je precej manj kot leto prej, ko je ustvarila še 150 milijonov ■zgube. Za pravkar začeto leto ne načrtujejo več izgube, am-pak celo manjši dobiček. V Podjetju je zdaj 760 delavcev, vendar naj bi njihovo število v kratkem zmanjšali na 620. Kot Pravi direktor, imajo v tovarni dela dovolj, za boljše poslovanje pa bi potrebovali 300 milijonov tolarjev svežega kapitala.
Pri odločanju o gradnji tretje trboveljske termoelektrarne in načinu finaciranja gradnje ni šlo le za ohranjanje 2.400 delovnih mest v Zasavju in s tem kupovanje socialnega miru v knapovski regiji. S tokratnim referendumom je politika hotela prenesti odgovornost odločanja o velikem in dragem projektu na ljudstvo, ki si niti približno ne predstavlja, kaj gradnja TET 3 za državo Slovenijo pomeni, saj si o posledicah gradnje niso enotni niti dobro obveščeni, a žal tudi s politiko obremenjeni strokovnjaki. Vsiljenost referenduma, ki je imel slabo razumljeno, za mnoge celo nejasno vprašanje, je ljudstvo čutilo, zato seje nanj tudi tako odzvalo.
Vsekakor bi 350 milijonov tolarjev, kolikor naj bi stal referendum, lahko porabili koristneje. Negativni izid referenduma ne pomeni dokončnega ne za proračunsko sofinanciranje gradnje TET 3. Rok, v katerem državni zbor ne sme izglasovati zakona, ki je v nasprotju z referendumsko voljo ljudstva, je namreč le eno
PO KOLIKO SO DELNICE DANE?
NOVO MESTO - Čeprav delnice Dane z Mirne še niso na borzi, se z njimi že trguje. V nedavni pobudbi ene od borznoposredniških družb, ki smo jo prejeli na dom, ta ponuja za Danine delnice okrog 800 tolarjev za serijo B, 1100 tolarjev za serijo C in 1.200 za serijo G.
BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO
Odprli smo novo poslovalnico v Črnomlju, na Kolodvorski ul. 4, 7T 068/56-480 BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730
m
OBISK DELEGACIJE RKS - Minuli četrtek je delegacija RKS na čelu 2generalnim sekretarjem Mirkom Jeleničem obiskala tudi novomeško °B(ino. Vpogovoru z županom dr. Tonetom Starcem so ga med drugim Prosili tudi za pomoč pri koordinaciji z ostalimi občinami, saj je sedež JZRK Novo mesto, ki je eno najbolj aktivnih in za zgled ostalim v aveniji, v njihovi občini. (Foto: J. D.)
Sl,
leto. Predlagatelji gradnje lahko seveda predlagajo tudi drugačno finančno konstrukcijo investicije.
V 6. volilni enoti Novo mesto, v katero spadajo tudi zasavske občine, je bila volilna udeležba največja, prav tako pa je največ volilcev, kar 35,13 odstotka, obkrožilo za, medtem ko je proti glasovalo 62,92 odst. volilcev, slaba 2 odst. glasovnic pa je bilo neveljavnih. Po posameznih volilnih okrajih 6. voline enote so bili volini
izidi naslednji: Črnomelj - Metlika (za 19,42 odst., proti 77,14 odst.), Novo mesto I (za 12,78 odst., proti 85,02 odst.), Novo mesto II (za 15,45, proti 82,14 odst.), Trebnje (za 13,42 odst., proti 84,27 odst.), Brežice (za 12,92 odst., proti 85,35 odst.), Krško (za 11,91 odst., proti 85,22 odst.), Sevnica (za 12,85 odst., proti 85,26 odst.), Laško (za 22,54 odst., proti 75,59 odst.), Hrastnik (za 80,63 odst., proti 18,24 odst.), Trbovlje (za 84,20 odst., proti 15,15 odst.), Zagorje (za 59,20 odst., proti 39,22 odst.). Volilna okraja Kočevje in Ribnica spadata v volino enoto Ljubljana -Bežigrad: Kočevje (za 26,34 odst., proti 71,18 odst.), Ribnica (za 11,84 odst., proti 85,92 odst.)
I. VIDMAR
NA VOLIŠČIH NI BILO GNEČE - Na nedeljski referendum se je odpravila le dobra petina volilnih upravičencev, kar je bilo daleč pod pričakovanji predlagateljev referenduma. Posnetek je z volišča v Kostanjevici. (Foto: T. G.)
OBNOVITVENA DELA USTAVLJENA
V Dragatušu SLS zavrnila očitke o kršitvi
Na srečanju tudi o koalicijski pogodbi z LDS
DRAGATUŠ - Pretekli petek je bilo v okviru rednih mesečnih srečanj poslanske skupine Slovenske ljudske stranke takšno srečanje v Dragatušu. Poleg 15 od 19 poslancev SLS v državnem zboru so se srečanja udeležili še predsednik državnega zbora Janez Podobnik, predsednik državnega sveta Tone Hrovat, predsednik SLS in podpredsednik vlade Marjan Podobnik, kmetijski minister Ciril Smrkolj, minister za promet in zveze Anton Bergauer, minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Marjan Senjur ter minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer.
Minister Senjur in državni sekretar Rado Klančar sta predstavila predlog zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, ki bo v kratkem tudi v drugi obravnavi v državnem zboru. Ker je v zakonu dan velik poudarek razvoju obmejnih in demografsko ogroženih območij, njegov glavni namen pa je, da zagotovi poseljenost podeželja, si v Beli krajini od njega veliko obetajo. Obravnavali so tudi zakon o pokrajinah.
Ko so govorili o delu in razmerah v koaliciji, so poudarili, da LDS očita SLS kršenje koalicijske pogodbe pri glasovanju o ministru Slavku Gabru, v SLS pa ugotavljajo, da je LDS to pogodbo kršila kar petkrat.
M. B.-J.
Berite danes
stran 2:
•Diktatura pod videzom demokracije?
stran 3:
•Solidarnost močnejša od ognja
stran 6:
• 700-letnica ne bo le veselica!
stran 8:
•Mercator bi rad vzel Dolenjko
stran 10:
•Podgorškovi Temni angeli usode
stran 11:
• Vlomilce izdali ukradeni čeki
stran 14:
•Le šolska ura laških pivovarjev
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V METLIKI
METLIKA-V petek, 15. januarja, bo ob 18. uri v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu otvoritev fotografske razstave kolažev “Kamnita pripoved”. Razstavljal bo Metličan Robert Kokol. V kulturnem programu bo nastopil MFS Ivan Navratil iz Metlike.
V Fazanu še letovanje otrok?
Delegacija RKS na pogovorih z županom dr. Tonetom Starcem o dotrajanem domu v Fazanu
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek seje delegacija Rdečega križa Slovenije, ki jo je vodil generalni sekretar Mirko Jelenič, sestala tudi z novoizvoljenim županom dr. Tonetom Starcem. Med najbolj perečimi problemi je Jelenič navedel dotrajani počitniški dom v Fazanu.
Dom je od leta 1958 last novomeške občine, sedaj pa je del delitvene bilance. Ves čas z njim upravlja novomeško območno združenje Rdečega križa in v njem že 40 let organizira letovanje za socialno in zdravstveno ogrožene otroke z območja bivše novomeške občine. Predsednica novomeškega območnega združenja Anica Bukovec je pojasnila, da so vsa ta leta minimalno vlagali v dom, zato je potreben temeljite obnove, poleg tega bi bilo potrebno od piranske občine odkupiti tudi nekaj zemljišča, saj sodi k domu le dober meter zemlje. Novomeška občina je lani začela z obnovo, vendar na svojo pest. Na Rdečem križu, kljub temu da so dali program uporabe stavbe za celo leto, niso dobili odgovora, za kaj bo stavba namenjena. Če bi bila ob-
Si VREME
Do konca tedna bo prevladovalo suho in razmeroma toplo vreme.
nova speljana po pogodbi, bi dom dobil visok standard na račun zmogljivosti, tega pa na Rdečem križu ne bi radi, zato so dela trenutno ustavljena. Sekretarka novomeškega območnega združenja Barbara Ozimek je dejala, da se jim v Fazan splača peljati vsaj 45 otrok, ne pa manj. Če bi bil objekt obnovljen, bi otrokom lahko služil skozi celo leto, še naprej pa bi čez poletje organizirali letovanje za ogrožene otroke. Lani jih je v šestih izmenah letovalo 240. K organizaciji letovanja za socialno in zdravstveno ogrožene otroke Rdeči križ obvezuje tudi koncesija, ki jim jo je Zavod za zdravstveno zavarovanje podelil za 5 let.
LOV NA ČAROVNICE
NOVO MESTO - V sklopu ■ abonmajskih predstav je v Domu kulture od ponedeljka do danes gostovala Drama SNG Maribor z igro pomembnega svetovnega dramatika Arthurja Millerja Lov na čarovnice v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Predstave so bile za abonmaje A, B in izven ter za šole.
Probleme s prostori pa ima območno združenje tudi doma, saj nimajo primernih skladišč za hrano, obleko in drugo. Zaenkrat to skladiščijo v zaklonišču novomeškega dijaškega doma.
J. DORNIŽ
POLEDICA DROBILA PLOČEVINO
STARE ŽAGE - Vreme lahko voznikom v teh dneh močno zagode. To seje pokazalo tudi v torek zjutraj, predvsem v okolici Starih Žag, Kjer seje okoli šeste ure zjutraj zaradi močne poledice zgodilo več nesreč, v katerih je bilo udeleženih kar 16 vozil: dva tovornjaka, dva avtobusa in 12 osebnih vozil. V nesrečah je nastala zelo velika gmotna škoda, voznik tovornjaka D. G. iz Črnomlja pa se je hudo poškodoval. Cesta je bila tri ure zaprta, eno uro pa je promet potekal enosmerno. Zato UNZ Novo mesto voznike opozarja, naj bodo še posebej predvidni na izpostavljenih odsekih cest, hitrost pa naj prilagodijo voznim in vremenskim razmeram.
CITROEN
več v notranjosti časopisa
SAXOM AN I Az
so ljudje, ki ljubijo saxo f X
ČRNOGLEDA NAPOVED
Kmetijstvu
Slovenska kmetijska politika se kaže vse bolj zgrešena, in če bo šlo tako naprej in če ne bo korenitega zasuka, bo naše kmetijstvo po vstopu v Evropsko unijo prej ali slej doživelo zlom. Njena zgrešenost je predvsem v tem, da podcenjuje bistveno pomanjkljivost slovenskega kmetijstva, to pa je njegova nekonkurenčnost, ki izvira iz razdrobljenosti zemljišč in majhnosti kmetij, nesposobnih za svobodno tržno tekmovanje. V zadnjem desetletju na tem področju ne le da ni bilo tako rekoč ničesar narejenega, agrarna struktura se je celo poslabšala, nemalo po zaslugi kratkoročnih političnih interesov. Dnevna politika v želji po volilnih glasovih raje seje iluzije, kot pa da bi podprla korenite in za marsikoga hkrati boleče dolgoročne ukrepe, na katerih nujnost agrarna ekonomija že dolgo opozarja, a pri tem ostaja bolj ali manjpreslišana. Slovenska ljudska stranka, ki ima zdaj v rokah kmetijsko politiko, in SKD, ki jo je imela prej, ne bosta mogli ubežati odgovornosti za to, kar se bo zgodilo.
Naj spomnimo samo, kako v prazno so izzvenela dobronamerna opozorila (tudi našega lista) ob sprejemanju zakonodaje o lastninjenju, denacionalizaciji in famoznem zemljiškem skladu, da bomo z vračanjem zemljišč v naravi začeli uničevati težko ustvarjene konkurenčne velike kmetijske obrate. Take napake v vzhodnoevropskih tranzicijskih državah niso naredili, ugotavlja tudi dr. Anton Tajnšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ki je v odmevnem članku “Povsod samo še koruza" (Delo, 9. januarja) zapisat: “Ni dvoma, da je bil zakon zasnovan na napačnih izhodiščih. S takim načinom privatizacije se rušijo zaokroženi kompleksi, drobi se še tista zemlja, ki ji je bilo zadnja desetletja prizaneseno. Izgublja se funkcionalnost preostalih razbitih zemljiišč in vse več njiv ostaja neposejanih... ”
MARIAN LEGAN
Ogroženo slovenstvo?
Slovenija se po eni strani povezuje in nekako staplja z Evropo v gospodarskem pogledu, po drugi strani vstopa v evropski miselni svet. Ali bomo ob vstopanju v to mednarodno navezo Slovenci ohranili svoje narodne posebnosti? Nedavno sta sosedi Slovencev dregnili v žlahtnost lipicancev in s tem sprožili nov val debat o tem, da so ogrožene nekatere slovenske posebnosti. Vsekakor Evropa prihaja v slovenski vsakdan kaj različno, na primer enkrat v podobi monopolnih dobaviteljev dragih avtomobilov, drugič preko konjskih hrbtov. In to katera Evropa?! Malce smo lahkoverni pri teh rečeh. Ne priznamo, da Evropa našega hrepenenja zlahka pozabi na svoje lepo vedenje, če ima ona od tega koristi, in da je zastavljene cilje pripravljena doseči tudi na škodo drugih. Slovenija je preveč prepričana, da dobiva s povezovanjem z Evropo zgolj žlahtne darove visoke evropske kulturne dediščine. In premalo računa s tem, da nam evropski duhovni prostor, ki se mu pridružujemo, zagotavlja tudi vsaj kanček strahu pred tujci, vsaj nekaj proti-slovenstva in kar dosti novodobnega fašizma v vseh njegovih prefinjenih odtenkih. Je mar Evropa sedanjosti in prihodnosti tista zdrava duhovna hrbtenica, ki lahko zagotovi zdravo rast udom, tako ali drugače pripetim nanjo? O Evropi in slovenstvu govori tokratna anketa Dolenjskega lista.
BARBARA ŠEŠET, delavka v Indosu, industriji transportnih in hidravličnih strojev v Ivančni Gorici: “Vse lepo in prav, da gremo počasi v Evropo, kot pravijo, toda le, če bomo Slovenci znali ohraniti svojo identiteto in svojstvenost. Bojim se, da bo to problem, saj tudi naša zgodovina kaže, da se na tak način žal nimamo preveč radi. Moramo se bolj ceniti.”
SILVO ERNESTL iz Loke pri Zidanem Mostu: “Vse kaže, da bo Slovenija težko ohranila svoje značilnosti zdaj, ko gremo v Evropo. Ne vem, če je to preveč dobro za nas. Slovenci bi morali bolj gledati nase. Še posebej bi morala za to poskrbeti naša vlada, ker nihče drug ne bo - vsaka država bo gledala svoje koristi. Če se ne bomo znali postaviti zase, ne bo veliko ostalo.”
MIRKO KAMBIČ, ključavničar iz Lokvice pri Metliki: “Slovenci bi morali za vekomaj ohraniti svojo identiteto, tako svoj jezik, običaje, kulturo, zgodovino, znamenitosti. Ne bi smeli dovoliti, da nas preplavi evropski val. To bo velika preizkušnja. Morali bomo biti trdni in odločni. Doslej so bili naši politiki preveč popustljivi. Očitno bo potrebno odločneje udariti po mizi.”
ŠTEFAN PAŠIČ, avtomehanik v Semiču: “Slovenija bi morala ohraniti svoje značilnosti, saj različnost med narodi bogati ljudi. Morali bomo paziti, da nas ne bo Evropa pogoltnila, saj iz nekaterih držav že stegujejo roke po nas. Lep primer so lipicanci. Ne gre zgolj za to, da Slovenci ohranimo svojo identiteto, ampak ne bi smeli prepustiti v tuje roke tudi naše lastnine.”
LUKA ŽVEGLIČ, dijak brežiške gimnazije: “Slovenstvo ni ogroženo, ali bomo ostali, je odvisno od nas samih. V nekaterih pogledih moramo sprejeti kulturo drugih evropskih okolij. Popolnoma Slovenci ne bomo izginili. Slovenska knjižna produkcija, naš jezik in druge značilnosti so dovolj močne, da se lahko ohranimo. To z lipicanci je zaskrbljujoč dogodek.” FRANC ZALOKAR, upokojenec z Ardrega pri Raki: “Malo za šalo bi rekel, da se ne menim za to, kaj bo, če gremo v Evropo, saj znam nemško. Slovenska kultura in umetnost sta dovolj močni, da se Slovenija postavi z njima. Malo nas je, to je problem. Zal pri nas vrtijo v glavnem tujo glasbo. Na televiziji so tuji filmi s polno nasilja. To je negativno za Slovence. Slovenci niso tako nasilni.
"TONE BUČAR, učitelj matematike iz Šentjerneja: "Slovenci bomo težko ohranili svojo identiteto, če se zanjo ne bomo bolj postavili. Tudi pri lipicancih, ki so del naše bogate naravne in kulturne dediščine, bi morali odločneje nastopati. Kajti najprej bi se morali vprašati, kaj bomo s predanostjo Evropi pridobili in kaj nam to pomaga, če ne bomo več Slovenci.” ALBIN SVETE, upokojene iz Kočevja: "Kobilarna in konji so slovenski in tako mora tudi ostati. Da bi nam vzeli lipicance, je namreč za Slovence enako, kot bi natrt vzeli Triglav. Denar za obnovo kobilarne, zagotovitev, možnosti za razvoj turizma in trženje tistega, kar imamo, naj zagotovi država. Slovenci lahko ohranimo identiteto, vendar moramo biti solidarni."
TANJA HENIGMAN, upravni tehnik iz Rakitnice: “Kobilarna Lipica je slovenska in lipicanci so naši konji, zato nikakor ni prav, da bi to prešlo v roke tujcev. V Sloveniji bi morali storiti prav vse, da to preprečimo, in mislim, da smo sposobni to narediti. Slovenci lahko ohranimo svojo narodno identiteto, vendar moramo biti enotnejši.”
V Podpreski vse več ljudi v stiski
vodiifčez^vodo Pakete s hrano bodo delili vsak mesec
Stečaj končno rešitev? OZRK Novo mesto je decembra razdelilo 650 prehrambenih paketov najbolj ogroženim
PODPRESKA - Pravkar poteka leto dni, odkar se je v lesnopredelovalnem obratu LIP Podpreska, katerega lastnik je LIK Kočevje, najemnik pa je bil Darko Ukmar, začela agonija, ki so jo povzročile neizplačane plače, razna nadomestila in regres in seveda vsem znani neperspektivni program. V začetku aprila so se zatekli k stavki, ki jo je vodil sindikat Neodvisnost z g. Kržiščnikom na čelu. Takrat najbrž ni nihče niti v sanjah pomišljal, da bo tako stanje trajalo več kot leto dni, to pa še vedno ni končano, pa tudi konec ni nepredvidljiv.
Vse spremljajočih dogodkov in obljub ne kaže ponavljati. Dejstvo je, da so vsi vpleteni igrali razne igrice na plečih brezpravnih delavcev, te pa so z obljubami, včasih že za popolnega laika smešne, žejne vodili preko vode. Strokovni kader in tisti, ki so imeli kakšno možnost zaposlitve drugje, so kaj hitro zapustili potapljajočo se barko, ostali, teh je bilo nekaj čez 20, pa je preteklo leto preživelo z eno samo plačo, nekaj paketi RK, z enkratno pomočjo sindikata in Zavoda za socialno delo.
Sredi decembra se je sodišče vsaj na videz usmililo teh zapostavljenih ljudi in sprejelo sklep o stečaju, medtem ko se je skoraj vse leto ukvarjalo z zahtevki in predlogi najemnika Ukmarja, ki je vztrajal pri prisilni poravnavi, ki pa ni bila sprejemljiva za nikogar in še najmanj za delavce, ki so v stavkovnih zahtevah na prvo mesto postavljali stečaj.
Ta trenutek je v podjetju že narejena inventura, nihče pa točne ne ve, kaj je last Ukmarja in kaj LIK-a in kaj bo šlo dejansko v stečajno maso. Zato smo povprašali tehničnega direktorja g. Kobeta, ki pravi: “Najemno razmerje z Ukmarjem smo že davno prekinili. Čigava je ta ali ona stvar v obratu, bo ugotovil stečajnik. Menim, da je edina rešitev prodaja obrata, in to bomo tudi storili.”
O ceni direktor ni želel govoriti. O tem delavci niti ne razmišljajo. So pa na sodišče naslovili prošnjo, naj zadevo obravnava prednostno. Zavedajo se, da bo postopek dolg.
A.	KOŠMERL
NOVO MESTO - Novomeško območno združenje Rdečega križa se zaveda vse večje revščine, zato vsako leto decembra socialno najbolj ogroženim družinam in posameznikom razdeli pakete s hrano in praškom. Do spiska ljudi, ki najbolj potrebujejo pomoč, pridejo s pomočjo socialnih delavcev, aktivistov Rdečega križa in svetovalnih delavcev na šolah.
“Decembra smo razdelili 650 paketov z osnovnimi živili in praškom. 500 paketov je prispeval republiški Rdeči križ iz akcije Nikoli sami, 150 paketov pa je prispevalo še naše območno združenje,” je povedala sekretarka OZRK Novo mesto Barbara Ozimek. Teh paketov so bili ljudej še posebej veseli zaradi praznikov. V nekaterih krajevnih organizacijah, teh je poslej v šestih občinah na območju nekdanje novomeške občine 35, pa so tistim, ki niso mogli poravnati položnic, razdelili tudi nekaj denarja, ponekod pa so zbirali tudi sladkarije in z njimi obdarili socialno ogrožene otroke.
“Ker se pri nas oglaša vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč, saj jim denar, ki jim ga daje država, ne zadošča za njihovo preživetje, smo s 1. januarjem letos ukinili sklad za drage medicinske instrumente in ustanovili sklad za ljudi v stiski,” je povedala Ozimkova. Vanj bodo lah-
• Decembra je novomeški OZRK pozval vse dolenjske šole, naj se vključijo v akcijo zbiranja sladkarij in denarnih prispevkov za poplavljence v krajih na območju RK Laško, Kjer je voda jeseni zalila 190 stanovanjskih objektov in ogrozila 540 ljudi, takoj pa so morali izseliti 58 družin. Med ogroženimi so bili namreč tudi otroci. V akcijo so se vključile vse šole razne OS Center in OŠ Šmar-jeta. V naslednjih dneh pa bodo po KO RK zbirali še ozimnico in denarne prispevke in proti koncu januarja vse skupaj predali OZRK Laško.
ko ljudje prispevali denar tako kot v dosedanji sklad. Kajti v letošnjem letu so si na novomeškem Rdečem križu sklenili, da bodo najbolj ogrožene družine in posameznike redno mesečno oskrbovali s paketi s hrano in praškom. Ocenjujejo, da
bodo na mesec potrebovali okrog 300 paketov, vrednih od 4 do 5 tisočakov, zato bodo na leto zanj morali zbrati 18 milijonov tolarjev.
Decembra so obiskali in skromno obdarili 4770 starejših od 70 let, poleg njih pa so obiskali in obdarili še okrog 150 bolnih in invalidov. Lani prvič so obdarili tudi 10 nad 70 let starih Romov in 14 beguncev v zbirnem centru v dijaškem do-
mu v Šmihelu.
J. DORNIZ
POGAJANJA SO NUJNA
Ogorčeni nad zahtevo po dvigu poslanskih plač
Območni odbor SKEI Bele krajine zahteva, da se pričnejo pogajanja o povišanju plač v industriji
Na seji območnega odbora sindikata kovinske in elektroindustrije Bele krajine smo natančno preučili sprejete sklepe izredne konference SKEI, kije bila v Velenju novembra lani. Območni odbor ugotavlja, da se s strani delodajalcev ni začela še nobena aktivnost, ki bi pomenila nadaljevanje začetih razprav o problematiki plačne politike v kovinski in elektro industriji za letošnje leto. Zato zahtevamo, da oba pogajalska partnerja takoj predstavita svoja izhodišča za pogajanja o tarifnem delu sedaj veljavne panožne kolektivne pogodbe.
V Beli krajini ugotavljamo, da standard zaposlenih iz meseca v mesec pada. Na osnovi stagnacije plač, ki se niso spremenile že celo leto, smo vsak dan deležni večjega pritiska našega članstva in ostalih zaposlenih, ki zahtevajo takojšnje
povišanje plač, saj veliko delavcev za svoje delo prejema 44 tisočakov plače. Ogorčeni smo nad zahtevo po dvigu poslanskih plač, ki je po našem mnenju neupravičena. Predlog poslancev pomeni povišanje njihovih plač za več kot celo kovinarsko plačo. Ob takšnem poslanskem zahtevku se nam zdi naša zahteva po povišanju izhodiščnih plač za 10 tisoč tolarjev več kot poštena in nujna.
Od vodstva SKEI Slovenije zahtevamo, da doseže pričetek pogajanj najkasneje do' 15. januarja. Naše odzivanje v Beli krajini bo odvisno od poteka uresničevanja naših zatev. Pričakujemo takojšnji dialog delodajalcev in sindikatov. Se enkrat poudarjamo, da podpiramo vsa stališča SKEI Slovenije.
JURIJ KOBE predsednik SKEI Bele krajine
VEČINSKI VOLILNI SISTEM?
Diktatura	pod	videzom
Po razsodbi ustavnega sodišča je Slovenija pred težko razrešljivo dilemo
JAKCEV DOM ZAPRT
NOVO MESTO - Vse obiskovalce Dolenjskega muzeja obveščamo, da bo Jakčev dom zaradi priprav na razstavo, ki jo v muzeju pripravljamo bo 100-letnici rojstva Božidarja Jakca, od 18. januarja do 5. marca 1999 zaprt.
Uprava muzeja
Šele sedaj se kaže, kako pomemben dan je bila nedelja, 8. decembra 1996, za slovensko politično življenje. Tega dne je bil, kot je znano, referendum o volilnem sistemu, na katerem po razlagi republiške volilne komisije ni zmagal noben izmed treh predlogov. Zadeva se je korenito zasukala, ko je po dveh letih ustavno sodišče nepričakovano razsodilo, da je zmaga! predlog Socialdemokratske stranke Slovenije o večinskem volilnem sistemu, četudi ni dobil zahtevane večine volilnih glasov, temveč le
44,5	odst. Ustavno sodišče je ob tem
tudi naložilo državnemu zboru, naj v razumnem roku prilagodi volilno zakonodajo, kar pomeni, da bi na prihodnjih parlamentarnih volit\’ah volili poslance že po večinskem volilnem sistemu.
Odločitev ustavnega sodišča je vzvalovila slovensko politično javnost, zlasti pa manjše stranke, ki bodo v večinskem volilnem sistemu, ki bo oblikoval le dva politična bloka, zagotovo izginile s slovenskega političnega prizorišča. Tudi tisti, ki nimajo strankarskih računov, opozarjajo, da se bo v primeru uvedbe večinskega volilnega sistema zma-
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV V DRAŽGOŠAH - 42. pohoda "Po stezah partizanske Jelovice" se je udeležila tudi velika skupina članov Združenja slovenskih častnikov z novomeškega področja. Člani ZSČ z družinami so pot od Krope do spomenika v Dražgošah prehodili v izredno lepem vremenu. Takšna in podobna srečanja oz. druženja so načrtovana v’ letnem programu dela o ZSČ, ki po novem pokriva šest občin. (Foto: Daniel Dukič)
njšala stopnja demokratičnosti družbe. Prav zavoljo tega v svetu skorajda ni države, bolje rečeno moderne demokracije, ki bi se posluževala čistega (nemodificiranega) večinskega volilnega sistema-Tako piše pisatelj Vladimir Kavčič v Svobodni misli, bi se z uvedbo večinskega sistema demokratičnost oblasti še bistveno zmanjšala-Absolutno oblast bi si pridobila tista stranka, ki bi zmagala na volitvah ne glede na to, koliko volilcev se bo udeležilo volitev. Lahko bi zavladala stranka, za katero bi glasovala manj kot četrtina volilcev. Ta manjšina bi lahko obvladovala vse tri veje oblasti. Ali bi to še bila vladavina ljudstva? Hi to bilo še V skladu z ustavnim določilom, da oblast pripada ljudstvu ? V resnici bi to bila že oblast manjšine nad večino, čeprav še vedno pod videzom demokracije. Dejansko bi to bila te diktatura. Če ne bomo odločni, se bo zgodilo prav to, opozarja Kavčič-Sašo Dravinec piše v Primorskih j novicah, da gre za simultanko. Na prvi plošči se bo igralo za volilut sistem, za katerega razen odločbe , ustavnega sodišča ni praktičnih zagotovil, da bo res uveljavljen Poslanci namreč glasujejo po svoji , vesti, torej lultko tudi v nasprotju t j zahtevo ustavnega sodišča. Tehtni : je tudi zadržek o zastarelosti čiste- j ga večinskega volilnega sistema, l’ katerem utegne en politični blok I 60 odstotki glasov dobiti rsc poslati'] ske mandate. Na tretji plošči se bo igrala igra, v kateri bodo moralH stranke najti do te mere svoj pff j poznavni profil, da bodo njihovi I ljudje ne le simpatični, ampak tudi I izvoljivi v neposrednem soočenju: “moža na moža ”.
Parlamentarno demokracijo lUl Slovenskem čakajo torej še hud1] preizkušnje, saj vse kaže, da j? 1 j majhni državi, "kjer se vsi pozni' j mo," mnogo težje vladati kot v v? j liki.	a	l
M. LEGAH
Novomeška kronika
PARKIRIŠČE - Po nedavnih lokalnih volitvah, ko se je v Novem mestu zamenjala lokalna oblast, ni prišlo le do sprememb na občini, ampak tudi na občinskem parkirišču. Med avtomobili, ki po novem parkirajo za občinsko stavbo, je pred dnevi najbolj izstopal bel citroen ax, ki ga vozi oblastnikom strah vzbujajoča dopisnica Dela. Tako spremembe niso prevetrile le občino, ampak tudi njeno parkirišče. Če bi omenjeni avto Občinarji na parkirišču zagledali pred volitvami, bi nekateri izmed njih mislili, da jim je novinarka južno od Ljubljane napovedala totalno vojno.
KRI - Človeško zdravje je nepredvidljiva stvar, ponavadi te zapusti ravno med vikendi in prazniki, ko dela le kakšen dežurni zdravnik. Pa to še ni najhuje, oni dan, ko je neko gospo od bolečin povsem zvilo, poleg nje pa je bilo v čakalnici v zdravstvenem domu še polno hudo bolnih otrok in starčkov, je k dežurnemu zdravniku policist pripeljal na odvzem krvi voznika, hi se ni strinjaj s tem, kar je pokazal alkotest. Čil in postaven možak je v spremstvu policista prišel takoj na vrsto, vsi polomljeni, zviti, vročični in na pol umirajoči pa so potrpežljivo čakali na odrešujočo zdravniško pomoč. Lepo Je v naši domovini biti pijan.
PUB - Dodo’s pub, novi gostinski lokal na novomeškem Glavnem trgu, seje takoj “prijel”, kar kaže na to, da so novi lastniki imeli srečno roko pri izbiri kraja, ureditvi lokala in ponudbi. Čudi le ime, kije nekakšna šentjernej-sko irska kombinacija. Dodo je bil priljubljeni in daleč naokoli znani šentjernejski gostilničar Majzelj, pub pa je stara irska oz. škotska krčma. Po naše bi torej ta jokal lahko imenovali Dodotova krčma ali kratko Pri Dodotu. Kakorkoli že, obiskovalcem tega lokala, še posebej tistim bolj umirjenim, bi bilo posedanje v tej kremi veliko prijetneje, če jim ne bi iz številnih zvočnikov nad mizami v ušesa bila moteče hrupna glasba. Nasilje s hrupom! Pa zaradi tega račun ni nič manjši...
Ena gospa je rekla, da tako kot včasih samomorilcev niso dovolili pokopavati v posvečeno zemljo, danes znotraj Revozove ograje ne spustijo drugih avtomobilov kot Renaultove.
(Suhokranjski drobiž
	i	Z H A Š 1	H	OBČI	M ttMfci
VIŠJI STANDARD KOT V EVROPI
Pet zvezdic za Hotel grad Otočec
Vsi hoteli Krke Zdravilišč dobili 4 zvezdice, otoški grad pa celo pet
NOVO MESTO - Pred nedav nim je ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem objavilo pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin. Po tem pravilniku marajo vsi, ki se ukvarjajo z nastanitvijo turistov in drugih gostov, zadostiti določenim merilom; pravilnik pa določa norme, po katerih nastanitveni objekti, dobijo posamezno kategorijo, izraženo v zvezdicah. Pri hotelih je razpon od 1 do 5 zvezdic. Lastnik oz. upravljalec nastanitvenega objekta mora pri svoji upravni enoti prijaviti, za katero kategorijo se poteguje, upravna enota pa svojo odločbo o tem izda na podlagi mnenja pooblaščenega ocenjevalca.
“V družbi Krka Zdravilišča smo se na to kategorizacijo resno pripravljali dalj časa,” je povedala Jana Kovačič, vodja službe za kakovost v tej družbi. “V ta sklop sodi tudi obnova hotelov v zdravi-liščih Dolenjske in Šmarješke Toplice pa tudi popolna prenova zdraviliškega hotela v Strunjanu, ki poteka prav sedaj.” Vsi hoteli Krke Zdravilišč na Dolenjskem že imajo odločbo upravne enote o pridobitvi štirih zvezdic. V Sloveniji je 17 zdravilišč z najmanj 35 hoteli in noben nima več kot 4 zvezdice. Tako imajo to, drugo najvišjo možno kategorijo hoteli Krka in Šmarjeta v Šmarjeških Toplicah, Vital in Kristal v Dolenjskih Toplicah ter Šport hotel na Otočcu. Hotel Grad Otočec pa se poleg portoroškega hotela Metropol edini v Sloveniji do sedaj ponaša s petimi zvezdicami. “Po končani obnovi hotela v začetku pomladi v našem zdravilišču v Strunjanu bo, smo prepričani, tudi ta hotel dobil kategorijo štirih zvezdic,” pravi Kovačičeva.
Vseh točk pravilnika, ki določa, kaj vse je potrebno za pridobitev štirih zvezdic, je kar 40, od tega pa ima samo tista, ki se nanaša na hotelske sobe, celih 27 zahtev, tista, ki se nanaša na kopalnice, pa 21; ena od njih predpisuje, da mora imeti kopalnica v hotelu s 4 zvezdicami 3 brisače na osebo in še posebno talno brisačo. Pravilnik natančno predpisuje tudi, kaj vse mora imeti gost na voljo pri samopostrežnem zajtrku.
Kot rečeno, je dobil otoški grad 5 zvezic, kar pomeni najvišjo ho-
POHOD OD DVORA DO SV. PETRA
NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vabi v nedeljo, 17. januarja, na pot od Dvora do Sv. Petra. Izpred Krke v Ločni bodo odšli ob sedmih zjutraj, vrnili pa se bodo popoldan. Prijave in 500 tolarjev za prevoz zbirajo v Oddihu tel.: 312 537 do četrtka, 14. januarja. Vodila bosta Tomaž Gregorčič in Uroš Jan-tolek.
telsko kategorijo pri nas. Grad je spomeniško zaščiten objekt, ima luksuzne sobe in apartmaja, vrhunsko kulinarično ponudbo, edinstven ambient. Tu gostijo tudi najzahtevnejše goste državnega protokola, prirejajo kulturne večere itd.
“Za dobro počutje naših gostov smo uvedli še druge novosti,” pravi Kovačičeva. “V skladu s standardom ISO 9001, ki smo ga pridobili za vse naše dejavnosti, tako hotelirsko, gostinsko kot zdraviliško, sistematično izboljšujemo naše storitve, naj gre za
sugestije naših gostov, predloge zaposlenih, ki jih tudi nagrajujemo, ali za izboljšave na področju priprave zdrave hrane, naj bo z uvedbo novih tehnologij ali šole priprave hrane za goste.” Šlovenski hoteli se po novi kategorizaciji lahko mirno primerjajo s tistimi v zahodnoevropskih deželah. Še več, poznavalci trdijo, da naši hoteli z enakim številom zvezdic nudijo precej več kot tisti v večini evropskih držav, in to za nižjo ceno. Vsekakor drži, da so Krkina zdravilišča najbolj zasedena v Sloveniji, v povprečju preko 80-odst. skozi celo leto, zadovoljstvo njihovih gostov s hotelskimi, gostinskimi in zdravstvenimi uslugami pa je po anketah več kot 90-odst. Več kot polovica gostov Krkinih zdravilišč je stalnih, njihova zdravilišča pa so stalno med najlepše urejenimi. A BARTELJ
r
MIHA AVSEC PRAZNOVAL 90 LET - 6. januarja, na dan sv. treh kraljev, je Miha Avsec (tretji z leve), ki sedaj živi pri sinu Viktorju v Brezovem logu praznoval 90. rojstni dan. Rodil se je v družini s sedmimi otroki na Malem Slatniku, pred drugo svetovno vojno pa se je priženil v Vinico pri Šmarjeti, kjer je živel do leta 1984. Med vojno je bil aktivist oz. predsednik rajonskega odbora OF v podokrožju Smarjeta, bil je tudi odposlanec na Kočevskem zboru oktobra leta 1943, po vojni pa predsednik krajevnega ljudskega odbora OF Šmarjeta. Ob visokem jubileju so mu čestitali: nečak Franc Avsec v imenu KO ZB Mali Slatnik, Mimi Vovk, dolgoletna tajnica KO ZB Bršljin, in Ludvik Golob, predsednik novomeškega območnega odbora Zveze združenj borcev NOB, ki mu je ob tej priložnosti izročil posebno listino zahvale. Za častitljivo visok jubilej pa mu je čestital tudi novomeški župan dr. Anton Starc. (Foto: J. Domiž)
Jana Kovačič
PRIDOBIVANJE MLADIH KRVODAJALCEV
NOVO MESTO - Minuli petek je novomeško območno združenje Rdečega križa na novomeškem srednješolskem centru organiziralo predavanje o krvodajalstvu za četrte letnike srednje zdravstvene in farmacevtske usmeritve. Na predavanju so srednješolce, ki že lahko darujejo kri, seznanili s pomenom krvodajalstva in se dogovorili za krvodajalsko akcijo, ki bo v marcu na oddelku za transfuziologijo krvi v novomeški bolnišnici. Predaval je Damjan Slabe, profesor zdravstvene vzgoje in strokovni sodelavec na področju krvodajalstva pri Rdečem križu Slovenije.
Delitvena bilanca kot vroč kostanj
Zupani šestih občin o delitvi svoje dni skupnega premoženja
NOVO MESTO - Na srečanju županov z območja nekdanje novomeške občine - v torek ga je sklical novomeški župan dr. Tone Starc - je beseda tekla o delitvi premoženja te nekdaj velike občine med šest sedanjih, ki so nastale na tem območju. Medtem ko delitev premoženja med sedanjo Mestno občino Novo mesto ter na novo nastalimi občinami Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč naj ne bi bila sporna, pa je drugače pri delitvi med prejšnjo mestno občino in občinama Šentjernej in Škocjan.
Po novem delitev občinskega premoženja med na novo nastalimi občinami res urejajo kriteriji, ki sojih sprejeli na državni ravni. Po teh se to premoženje deli v glavnem po dveh načelih; teritorialnem, ki določa, da so nepremičnine na območju posamezne nove občine tudi last le-te, drugi kriterij pa je število prebivalcev, ki je odločilno pri delitvi drugega
premoženja. Upoštevaje ta dva kriterija bi bilo premoženje med novimi štirimi občinami lahko hitro razdeljeno. Dokler te ne vzpostavijo organov in inštitucij za svoje samostojno delovanje, bo financiranje pa tudi druge zadeve, ki jih nove občine še ne morejo opravljati same, potekalo preko Mestne občine Novo mesto, kjer so prav za te namene odprli poseben račun. Ta kadrovsko močna občina je dolžna novim občinam pomagati tudi pri drugih zadevah, pa tudi sicer je na torkovem srečanju dr. Tone Starc vsestransko pomoč ponudil tudi zato, da bi obdržali in okrepili dobre sosedske odnose in tvorno sodelovanje, za kar se zavzema tudi načelnik Upravne enote Novo mesto inž. Jože Preskar.
Težje pa bo z delitvijo premoženja med prejšnjo Mestno občino Novo mesto ter občinama Šentjernej in Škocjan. Te zapletene in s številnimi nesporazumi, predsodki in zamerami obremenjene zadeve niso mogli, znali in hoteli rešiti v zadnjih štirih letih.
Po novem naj bi isti kriteriji kot za nove veljali tudi za delitev premoženja med prejšnjimi tremi občinami. A je že torkovo srečanje pokazalo, da tu ne bo šlo gladko. Stare hipoteke so
pretežke. Tudi razumevanje postavljenih kriterijev je povsem različno. Tako si škocjanski župan Povšič te kriterije razlaga tako, da škocjanska občina sicer ne bo solastnik nepremičnin, ki ležijo v novomeški občini (in obratno), naj pa bi zanje dobila denarno odškodnino po kriteriju števila prebivalstva. Skratka - Povšič ne odstopa od zahteve, da njegovi občini pripadajo nekdaj skupne nepremičnine v sedanji škocjanski občini in še kakšnih 150 milijonov tolarjev na račun deleža prebivalcev škocjanske občine v nekdanji skupni novomeški.
Kakor koli že, iz Ljubljane določajo, da bi morala biti delitvena bilanca opravljena do
• Novomeški, šentjernejski in škocjanski župan bodo ta vroči kostanj po rokah valjali spet proti koncu meseca.
konca marca. Župani novih občin Žužemberk, Dolenjske Toplice in Mirna Peč si želijo, da bi se to res izšlo, novomeški župan optimistično upa. da bi bilo to možno izpeljati, šentjernejski je bil v torek glede tega previdno tiho, škocjanski pa je izjavil, da bi bil zadovljen, če bi to opravili v letošnjem
letU'	A.	BARTELJ
POMOČ POGORELCEM
Solidarnost močnejša od ognja
Pri Gorjančevih na Tolstem Vrhu je 12. decembra sredi dneva zagorela hiša - Domačih ni bilo doma, požar pa je prva opazila soseda - S pomočjo ljudi hiša spet pod streho
TOLSTI VRH - Star pregovor pravi, da v nesreči spoznaš prijatelja in Gorjančevi s Tolstega Vrha bi mu prav gotovo pritrdili. Pred dobrim mesecem, 12. decembra, okrog poldneva, ko jih ni bilo doma, se je iz njihove hiše začel valiti gost dim, potem pa sojo zajeli še ognjeni zublji. Požarje prva opazila soseda, kije poklicala pomoč, prihiteli so gasilci iz Ostroga, Maharovca, Šentjerneja, Orehovice in Novega mesta.
Ko so se Gorjančevi ob pol treh vrnili domov, so ogenj že pogasili. Trenutki, ko so pred sabo zagledali pogorišče, so bili za Gorjančevo mamo Martino, sina Toneta in njegovo ženo Natašo najhujši, saj bi bili skoraj ob dom. Gasilcem je uspelo požar pogasiti, tako da je zgorela le streha in podstrešje. Ko je bilo Gorjančevim najtežje, so jim priskočili na pomoč mnogi dobri ljudje. Človeška solidarnost tudi v današnjih časih še ni zamrla.
Usodno soboto so Gorjančevi bili na kolinah v Brusnicah, Nataša je bila v službi, njun 14-mesečni sin Benjamin pa je bil v varstvu pri Tonetovem bratu v Novem mestu. “Ko sem šel po ženo v službo, sem na Ratežu srečal novomeške gasilce, šele pri bratu pa sem zvedel, kaj seje zgodilo,” je povedal Tone. Ko so se ob po! treh pripeljali domov, so gasilci in okoliški ljudje ogenj že pogasili. Zgorela je stre-
ha, ki so jo pred letom in pol obnovili, potem nova okna in vse, kar so imeli na podstrešju, od lesa do izolacije, pohištva in daril, ki sta jih z Natašo pred dobrega pol leta dobila v dar, ko sta se poročila. Vse je vzel ogenj. Še sreča, da je bil tedaj sneg in da ni zagorela tudi drvarnica ob hiši, saj bi se požar tako razširil na celo hišo in tudi na bližnji vikend. Zakaj je do požara prišlo, Gorjančevi še danes ne vedo, morda gaje zakrivil slab dimnik.
Se isti večer so ljudje začeli pospravljati pogorišče. “Gasilci so svoje delo izvrstno opravili, pogasili so požar, poleg tega pa so pazili, da z vodo niso zalili pritličja,” je povedal Tone, ki si je na podstrešju nameraval urediti stanovanje za svojo mlado družino. Pa je zagorelo in vse delo je bilo naenkrat uničeno. Tako so v letu in pol hišo morali že drugič pre-
krili. “Še sreča, da je bila cesta splužena do hiše, da so gasilci lahko prišli z vozili blizu. Letošnjo zimo je na našo prošnjo šentjernejski župan Hudoklin naročil, da se pluži in posipava cesta do naše hiše, kajti nimamo še vdovoda,
NOVA STREHA - Že teden dni po požaru je Gorjančeva hiša spet dobila streho. V tako kratkem času jim jo je uspelo postaviti s pomočjo številnih dobrih ljudi.
zato nam vodo dovažajo, in kadar je bilo sneženo in ledeno, je bilo precej težav,” pove Tone.
Po požaru je moral Tone najprej dobiti les, kar je bilo v tem času precej težko, na koncu so mu ga sproti žagali na žagi v Rumanji vasi. Za kritino se je obrnil na Bramac v Dobruški vasi, kjer je opeko takoj dobil, dali pa so mu še velik popust. Tonetov prijatelj tesar se mu je takoj ponudil, da mu bo pomagal postaviti novo streho. V soboto so pogoreli, v sredo so že začeli postavljati ostrešje, v soboto, teden dni po požaru, paje bila na hiši že nova streha. “Čeprav so bili vmes tudi delovni dnevi, je bilo vseskozi pri delu polno ljudi, ki so pomagali, daje bila streha prej gotova, naen-
• Gorjančevi s Tolstega Vrha 14 se lepo zahvaljujemo vsem, ki so nam ali nam še bodo pomagali po požaru. Še posebej se zahvaljujemo gasilcem, sosedom, prijateljem in sorodnikom. Družina Gorjanc
krat jih je delalo tudi po 30,” je povedal Tone. K sreči sta imela Tone in Nataša prihranjenega nekaj denarja - nameravala sta zamenjati avto - precej pa so zbrali vaščani, prijatelji, znanci in drugi dobri ljudje. Pomagal jim je tudi Rdeči križ, predsednik KO RK Orehovica Jože Zagorc, ki dela v novomeškem Novotermu, je priskrbel vso potrebno strešno izolacijo. JOŽICA DORNIŽ
GORJANČEVI - Drugo decembrsko soboto, ko Gorjančevih ni bilo doma, je njihova hiša zagorela. K sreči je požar opazila soseda in poklicala na pomoč gasilce. Gorjančevi: mama Martina, sin Tone in njegova žena Nataša se ljudem za vso pomoč iskreno zahvaljujejo.
GOSTOVANJE NA DVORU 'Članice KD Hinje bodo v soboto, 16. januarja, ob 19. uri natopile s komedijo Nevesta iz Amerike. Igro so prvič uprizorile Za domače gledalce, nato so gostovale v Žužemberku na Polet-grajskih prireditvah. Tako se v soboto obeta tudi Dvorjanom eP kulturni dogodek.
KRAČEVANJE V ŽUŽEM-. RKU - V nedeljo, 17. januarja, bo v Žužemberku tradicionalno kračevanje. Ob 9. uri bo maša m blagoslov krač pri Sv. Roku. tocitacija in prodaja krač bo v mečkem turizmu Koren-Škoda v Žužemberku. konjeniki - Niso od muh
, konjeniki! Pred leti so na ko-Jm jahali od izvira do izliva reke rke, lani so lepo sprejeli belo-
L
So nJske vinogradnike, letos pa hal*6 Ze prvi dan izkazali in prija-■ a".na vrh Sv. Petra. Verjetno jy, al° ‘etos v načrtu še kakšen (N r.,bližnJ° “II daljno okolico, beri • Pranc Pucelj iz Žužem-p a, vidno zadovoljen na cilju. °to: S. M.)
Miš
IZ M A S I H OBČIM
MM*
i
TUDI O PROSLA VI - Generalni sekretar RKS Mirko Jelenič, metliški župan Slavko Dragovan, namestnica generalnega sekretarja Darja Horvat in predsednik območnega združenja RK Metlika Jože Nemanič (od leve proti desni) med pogovorom o delu RKS v letošnjem letu. Velika proslava ob jubileju RKS bo namreč prav v metliški občini. (Foto: M. B.-J.)
Dober odziv krvodajalcev
Proslava ob jubileju RKS bo junija v Prilozju
METLIKA - Pretekli teden sta metliško občino obiskala generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič in njegova namestnica Darja Horvat. Z županom Slavkom Dragova-nom in predsednikom območnega združenja RK Metlika Jožetom Nemaničem sta se pogovarjala o programih RK in pomoči, ki bi jo lahko nudila občina.
Kot je dejal Jelenič, so na RKS tudi čustveno povezani z metliško občino, saj je bil v Gradcu v Beli krajini junija 1944 ustanovljen RK Slovenije. Ob 55. obletnici ustanovitve načrtuje RKS 5. junija v Prilozju srečanje prostovoljcev, aktivistov in mladih članov RK ter krvodajalcev, saj bo dan prej tudi dan krvodajalcev. Predvidevajo, da se bo prireditve udeležilo nekaj tisoč ljudi, zato je Jelenič za podporo pri prireditvi zaprosil tudi Metličane. Sicer pa v kratkem načrtujejo
tudi obnovo muzejske zbirke RK v gradaškem kulturnem domu.
Nemanič je opozoril na težave, kijih imajo, ko želijo sestaviti ekipe za tekmovanje iz prve pomoči, saj delodajalci niso preveč navdušeni, da bi delavce pustili iz službe. Jelenič je pristavil, da so podobni problemi tudi pri krvodajalskih akcijah, vendar je Nemanič dejal, da v metliški občini tega ni občutiti, saj je odziv na krvodajalske akcije še vedno velik. Sicer pa je Jelenič pohvalil uspelo akcijo “Nikoli sami”, sodelovanje osnovne šole pri letovanju otrok na Debelem Rtiču ter dobro delo območnega združenja RK Metlika. Oba z županom pa sta se strinjala, da bi morali v RK še več delati s starimi ljudmi, ki jim ni toliko do materialnih dobrih kot za dobrodošel topel pogovor.
M. B.-J.
Da ne bodo čez leta le ruševine
Predstavniki verskih skupnosti v metliški občini so v pogovoru z županom Slavkom Dragovanom opozorili na težave pri vzdrževanju in obnavljanju sakralnih objektov
METLIKA - Pretekli teden je metliški župan Slavko Dragovan pripravil ponovoletno srečanje s predstavniki verskih skupnosti v metliški občini. Medtem ko je župan spomnil predvsem na težave pri financiranju manjših občin, kot je tudi metliška, so župniki nanizali načrte v letošnjem letu, kjer prav gotovo ne bo šlo kot po loju prav zaradi pomanjkanja denarja.
Metliški župnik Florjan Božnar je spomnil, da je pevska kultura Metličanov na tleh, velik krivec pa je po njegovem osnovna šola, saj očitno nima pravih strokovnjakov. Župan je obljubil, da bodo glede učiteljev za glasbeno vzgojo težave v šoli rešene v doglednem času. Sicer pa je župnik dejal, da imajo v Metliki velike načrte in s tem tudi denarne potrebe. Omenil pa je le problem Borihe, kjer je prejšnji župnik Žnidarič podaril za romsko naselje cerkveno zemljo, vendar pod pogojem, da med romsko in cerkveno lastnino postavijo ograjo. Prejšnji župan jo je obljubil, a obljuba ni bila izpolnjena, Romi pa sedaj sekajo na cerkvenem.
Grkokatoliški župnik Mihajlo Hardi je povedal, da nameravajo v cerkvi urediti izolacijo, okrog nje pa park, ter jo tudi osvetliti. A ko je bilo za osvetlitev že vse pripravljeno, so mu povedali, da mu ne bodo dovolili luč priključiti na javno razsvetljavo. Vendar je prepričan, da bi bilo to nujno potrebno, saj se v preddverju cerkve ponoči zbira mladina in popiva, kar se za sakralni objekt ne spodobi.
Podzemeljski župnik Lojze Brce je opozoril na prepočasne priprave na gradnjo mrliške vežice. Sicer pa naj bi nad gospodarskim vodenjem župnije, ki sega tudi v črnomaljsko občino, držali roke ključarji. V letošnjem letu name-
m
ZDRAVICA Z DUHOVNIKI - Metliški župan Slavko Dragovan je na srečanju ob začetku leta nazdravil s predstavniki verskih skupnosti v metliški občini: s Florjanom Božnarjem, Mihajlom Hardijem, Lojzetom Brcetom in Francem Sifrarjem (od leve). (Foto: M. B.-J.)
ANTONOV VEČER
SEMIČ - V soboto, 16. januarja, bo obv18. uri v novi telovadnici OŠ Semič Antonov večer. Na dobrodelni prireditvi, katere izkupiček bo namenjen za nakup opreme za Gasilsko društvo Semič, bodo nastopili ansambli Bratov Poljanšek. Tonija Verderberja, Rubin, Mladi Dolenjci in trio Pavleta Malnariča s Šentvidskimi fanti. Za humor bo poskrbel Brajdimir z Berto. Nastopajoči so se odpovedali honorarju. Predprodaja vstopnic je v hotelu Smuk, v gostilni Pezdirc in pri Oskarju, vsak Anton, ki bo obiskal prireditev, pa bo dobil kranjsko klobaso.
V Presti prisegajo na ročno delo
V zasebni črnomaljski pekarni Presta so se raje kot za industrijski način proizvodnje odločili za pretežno ročno delo ■ Kmalu še slaščice, a tudi testenine in sladoled
LOKVE - Dušan Gregorič in Goran Šavor sta, potem ko sta že dobro vpeljala svoje zasebne prodajalne s prehrano, začela razmišljati še o proizvodnji. Odločila sta se za pekarno, v posel pritegnila še Martina Simoniča, ki ima sicer zasebno avto šolo, in iz pekarne Presta v Lokvah pri Črnomlju je pred dvema letoma prišel na police prodajaln prvi kruh.
Medtem ko so v začetku zalagali predvsem svoje trgovine z okrog 30 vrstami kruha in pekovskega peciva, ga imajo danes že okrog 60 vrst. Njihove izdelke je moč kupiti v Beli krajini, delu novomeške
občine, vozijo pa jih že celo v Šentjernej. Povpraševanje se tako hitro povečuje, da so se odločili za dozidavo pekarne, s tem pa se bo za polovico povečala njena zmogljivost. Načrtujejo, da bo v prizid-
Veliko dela za hišno mater Albino
Čeprav gre pri semiški ohceti zgolj za igro, pa ima hišna mati toliko skrbi, kot bi sprejela pravo “mlado” - Albina Pašič že desetletje sprejema nevesto
OSKORŠNICA - Obred semiške ohceti, po katerem je folklorna skupina iz Semiča najbolj znana in sije po njem nadela tudi ime, je prijeten za ušesa in oči. Obred so folkloristi desetletja zgolj igrali, zadnja leta, ko se na prireditvi, imenovani Semiška ohcet, pari poročajo, pa gre tudi zares. Vendar pa teče vse tako spontano, da le malokdo pomisli, koliko truda je potrebno za vse to.
Še manj pa je najbrž tistih, ki vedo, kdo skrbi za takšne navidezne malenkosti, kot so polikani prti, oprani kozarci, poliči, burkle, nakolenče, kruh, kolač in šarkelj. V semiški folklorni skupini se je uveljavilo, da je to članica, ki v obredu igra hišno mater in tudi sprejme nevesto. Približno desetletje ima to čast in dolžnost Albina Pašič z Oskoršnice pri Semiču, ki je pri semiški folklori že od leta 1963. V začetku je bila svat, potem tovarišica, torej nevestina priča, ter starešinka. Seveda je največje breme padlo nanjo, ko je postala hišna mati. Za vsak nastop, ki pa jih ni malo, mora speči vsaj en hlebec kruha pa šarkelj, kolač, ptičke iz testa ter kurji glavi, ki ju zapičijo v testo. Pred vsakim nastopom ima toliko skrbi in dela, da navadno noč pred
nastopom sploh ne gre spat, da ji uspe pripraviti vse potrebno. Na
i	i—^
jjp|	
Albina Pašič z vnučko Špelo
srečo jo družina razume, saj so pri folklori plesali tudi mož, oba sinova in snaha.
Albina mora poskrbeti tudi za nakolenče. To je otrok, ki ga hišna mati posadi v naročje nevesti z željo, da bi imela veliko zdravih otrok. Na lanski Semiški ohceti, ko se je eden izmed parov poročil v semiški narodni noši, pa je morala urediti tudi noše za poročni par, priči in tri otroke mladoporočencev. Tudi sicer so noše Albinina skrb. A se nad delom v folklorni skupini ne pritožuje. Nasprotno, v veselje ji je in že komaj čaka, da bo lahko tudi njena vnučka Špela nakolenče. Tako se bo folklorna tradicija pri Paši-čevih očitno nadaljevala tudi v tretji rod. Sicer pa je Albina, ki ji obujanje starih običajev veliko pomeni, tudi članica Društva kmečkih žensk Semič, kjer pa so med dobrotami, ki jih ženske ponujajo na različnih prireditvah, še posebej poznano pecivo, Albi-nine havajske rožice.
M. BEZEK-JAKŠE
ravajo urediti prostore v zgornjem delu župnišča, na Krasincu naj bi prekrili zvonik ter obnovili cerkev sv. Helene med Zemljem in Podzemljem. Predvsem pa morajo po njegovih besedah poskrbeti, da se cerkve ne bi sesule v ruševine, kot se je pred leti cerkev na Mlakah.
Ob vseh tarnanjih je bilo z olajšanjem prisluhniti suhorske-mu župniku Francu Šifrarju, kije dejal, da pri njih skoraj ni problemov. “Če bi hoteli vzdrževati in obnavljati okrog 40 objektov na občinske stroške, bi potrebovali veliko denarja. A najprej se je potrebno obrniti na domačo župnijsko skupnost. Tudi skromnosti se ne smemo sramovati. Sicer pa so ljudje veseli, da so sakralni objekti urejeni, in radi prispevajo denar,” je menil župnik Sifrar, metliški župnik pa je pristavil, da so kulturni spomeniki, kot so cerkve, zadeva vseh, zato bi morale tudi občine in država imeti več posluha za njihovo vzdrževanje.
M. BEZEK-JAKŠE
ALTER ROCK KONCERT V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Petčlanska tolpa z imenom Inštitut za dostopno norost (Instituut voor Betaalbare Waanzin), ki domuje v nizozemskem Eind-hovnu, se bo med potikanjem po centralni Evropi v soboto, 16. januarja, ob 22. uri ustavila v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju. Njeni člani stopajo po robu običajnega dojemanja pop kulture; sprožajo internetske akcije, vodijo telekonference, ustvarjajo hirošimski light show in under-ground video, someščane pra-vocirajo s piratskim radiem, izdajajo audivizualne izdelke ipd. V 14-letni karieri so nastopili na številnih festivalih širom Evrope, pravijo pa, da igrajo kjerkoli, če le ni lopovov med publiko. Za črnomaljski nastop, ki so ga poimenovali Business class of the I.B.W., obljubljajo alter rock koncert, podkrepljen z računalniškim videom in šemljenjem v nenavadna oblačila.
D. JESIH
ku, kjer bodo pekli predvsem slaščice, stekla proizvodnja že v prvi polovici tega leta. Da pa jim ni vseeno, kaj bodo ponudili kupcem, pove tudi to, da nenehno razvijajo nove izdelke in se izobražujejo. Tako bo šel eden od slaščičarjev celo na dodatno izobraževanje v Francijo.
Prizadevajo si tudi, da bi bili njihovi izdelki čim bolj domači, zato so brez dodatkov. Tudi sicer v njihovi pekarni ne gre za tipično industrijsko proizvodnjo, saj je še veliko ročnega dela. Priznajo, da bi se jim bolj splačalo kupiti proizvodno linijo in odpustiti dva delavca, vendar bi bili potem izdelki slabši. Tega pa si ne želijo, saj se zavedajo, da je konkurenca pri ponudbi kruha velika, poleg tega pa so njihovi izdelki tudi zaradi načina peke pri kupcih že dobro prepoznavni. Sicer pa Gregorič, Šavor in Simonič zagotavljajo, da ne bodo ostali zgolj pri kruhu, pekovskem pecivu in sla-ščičah. Načrtov imajo še veliko. Med drugim naj bi začeli z izdelovanjem testenin in sladoleda, pri pekarni pa nameravajo odpreti še trgovino z njihovimi izdelki.
M. BEZEK-JAKŠE
NASE KORENINE V DRAGOMLJI VASI
DRAGOMLJA VAS - V soboto, 16. januarja, bo v kuiturno-gasil-skem domu ob sedmih zvečer Rudijev večer, ki ga pripravlja novomeški kulturni animator Rudi Škof. Na tokratnem večeru bo predstavil novo knjigo upokojenega novinarja Toneta Jakšeta Naše korenine. Gosta večera bosta ljudska godca Martin Pečavar in Matija Jakofčič ter še drugi “junaki” Jakšetove knjige, ki bo ta večer naprodaj po znižani ceni.
DEGUSTACIJA VIN
DRAŠ1ČI - Soseska zidanica Drašiči organizira v soboto, 16. januarja, ob 10. uri na tukajšnji turistični kmetiji Simoničevih degustacijo vin odprtega tipa. Vzorce vin lanskega letnika v litrskih vinskih steklenicah ali v buteljkah za starejše letnike prinesite v sosesko zidanico v četrtek, 14. januarja, med 16. in 20. uro. V soboto zvečer bo metliški župan Slavko Dragovan podelil priznanja z nagradami za najboljša vina, sledilo pa bo družabno srečanje z duom Baron.
TRIJE LASTNIKI - V zasebni pekarni Presta, kjer je šest redno zaposlenih, imajo Goran Šavor, Dušan Gregorič in Mariin Simonič tretjinske deleže. Ko pekarna obratuje, je v njej vsaj eden od lastnikov, ker pa imajo še vsak zase svoja podjetja, delajo po dva ali celo tri “šihte” na dan. (Foto: M. B.-J.)
Sprehod po Metliki
KRVODAJALCI - Čeprav so bili v metliškem območnem združenju Rdečega križa zadovoljni z obiskom na krvodajalski akciji, ki je bila minuli teden v Metliki, pa je le ostal nekoliko grenak priokus. Organizatorji so zaman pričakovali kakšen večji obisk vodilnih delavcev iz podjetij in ustanov. Pravzaprav sta njihovo čast reševala le brata Milan in Janez Kremesec. Metličani so že začeli ugibati, ali morda njihovim vodilnim podrejeni ne izpijejo toliko krvi, da jim je zmanjka za “puščanje" na krvodajalski akciji.
RAZKRITJE - Končno je razkrita skrivnost Dragovanovega uspeha na volitvah za župana. Medtem ko so njegovi tekmeci na predvolilnih shodih ponudili vo-lilcem duševno hrano, je Dragovan razdelil raje 600 porcij lovskega golaža in na oni svet spravil štiri jelene lopatarje. Njihove žrtve niso bile zaman.
PROŠNJE - Konec aprila 1996 je neurje na podružnični cerkvi v Bušrnji vasi razkrilo streho. Župnik Šifrar je poslal tri vloge. Prvo je naslovil na škofijo, od koder je že po treh dneh prišel denar. Drugo je poslal na Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, od koder je čez štiri mesece dobil dopis, da ne bodo prišli pogledat, kaj se je zgodilo, in naj obnavlja tako, kot je za takšne objekte primerno. Tretja prošnja je bila naslovljena na metliško občinsko upravo, a odgovora še do danes ni dobil. Pa ga Sifrar niti ne pričakuje niti ne potrebuje, kajti 5. maja 1996 je bila streha že popravljena. Gotovo je tudi zato župnik na nedavnem srečanju z novoizvoljenim metliškim županom dejal, da v njihovi župniji skoraj nimajo problemov.
O BOLEZNIH VIN
METLIKA - Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželske mladine Metlika bosta pripravila v soboto, 16. januarja, ob 19. uri v hotelu Bela krajina predavanje o boleznih in napakah vin, ki jih bo moč tudi poskusiti. Predavala bo Katarina Merlin s Kmetijskega zavoda Novo mesto.
Črnomaljski drobir
RAZKUŽEVANJE - Tisti, ki so se v minulih dneh, ko se je na strehah pospešeno lajal sneg, od-pravili v pisarno območnega združenja Rdečega križa Črnomelj, so doživeli neljubo presenečenje. Najprej so pomislili, da jih nekaj metrov od vrat pisarne Rdečega križa čaka obvezna dezinfekcija. Ko pa so se le zavedeli, so ugotovili, da ne gre za nikakršno razkuževanje, ampak zgolj za dotrajan žleb na sosednji “beli hiši”, ki vodo namesto po žlebu pošilja proti zemlji kar po zraku. Razdrapan žleb je res nekolikanj dlje od oči, a očitno tudi precej daleč od srca in žepa tistih, ki bi ga morali popraviti.
Semiške tropine
PUST - Semičani so bili nekdaj znani daleč naokrog po svojih pustnih norčijah. Potem je vse skupaj zamrlo in zadnje čase seje o pustu le tu in tam še kdo našemil. Kaže pa, da bo letos za pusta zopet veselo, čeprav so Semičani nekoliko skeptični. A ne zato, ker se morda ne bi veselih, da se bodo nasmejali šaljivim domislicam sokrajanom, pač pa zategadelj, ker je pustovanje že dober mesec pred pustom napovedal človek, ki ga imajo sicer za precej resnega. In če je bila doslej navada, da so se preprosti ljudje za pusta našemili v predsednike držav, vodje strank ali svoje šefe, se je tokrat šef našemil v svojega podrejenega. Kako bi si sicer lahko razlagali, da je pred tednom dni v dnevniku Delo pod fotografijo, na kateri je bil možakar, ki je močno spominjal na Semičana Dušana Kočevarja, pisalo, daje na njej njegov sokrajan Anton Horvat, sicer načelnik upravne enote Črnomelj in Kočevarjev šef?
KURJAVA? - Še sreča, da so v našo deželo prišle otoplitve. Ko je namreč pritiskal mraz in seje živo srebro na termometrih pomikalo proti 20° Celzija pod ničlo, so Semičani prav zaskrbljeno pogledovali proti pretežno leseni zadevi, ki so jo jeseni postavili pri semiški muzejski hiši-Občani še do danes ne vedo natančno, kaj naj bi zadevščina, ki bi bila lahko tudi kakšna skulptura, pomenila ali predstavljala, so si jo pa v zelo mrzlih dneh predstavljali predvsem kot božji dar, ki bi jim prišel zelo prav, če bi jim zmanjkalo drv.
Drobne iz Kočevja
zdravnik nedosegljiv - Minuli torek od okoli pol tretje ure naprej kočevskega zdravstvenega doma po telefonu ni bilo mogoče dobiti. Vsaj dobro uro o avtomatičnem preklopu na urgenco, potem ko telefonistka preneha z delom, ni bilo ne duha ne sluha. Na urgenci, kjer so imeli polne roke dela, o tem, da po telefonu niso dosegljivi, niso vedeli. Tisti, ki so vztrajno vrteli telefonske številke, pa so se zaradi tega razburjali. Verjetno ga ni bilo, ki ne bi pomislil, da lahko v Kočevju prej umreš, kot pa ti uspe priklicati zdravnika!
POMANJKANJE KADRA -Pomanjkanje kadra ne pesti le kočevskega zdravstvenega doma, v katerem je v prvih dneh letošnjega leta paciente v nabito polnih čakalnicah pomirjalo le dejst-T°’ c*a.j.® v s'ccr peščici zdravnikov, ki jih v Kočevju premorejo, velika večina vsaj dobrih zdravnikov. Nekateri izmed tistih, ki so imeli v zadnjih mesecih lanskega teta kakšen opravek v kočevski upravni enoti, so namreč pomis-i’ da imajo tudi v upravni enoti premalo ljudi. Bolj kot njihova (malo)številnost pa jih je z grozo zaradi po njihovem mnenju nepotrebne izgube časa navdajal zahtevan administrativni postopek, potreben, da so zadevo uredili. Da o plačilu za opravljeno storitev v obliki kolekov in taks ne govorimo!
[Ribniški zobotrebci
ČRNA OVCA - Ribniška sod-|1Ica za prekrške Nuša Orel je že eta črna ovca” med svojimi pravniškimi kolegi. Razlog? Je preveč marljiva in zadeve rešuje tekoče! Vendar pa ji tega nihče, Ki pozna Ribničane, ne bi smel zameriti”. Orlova je namreč tipična predstavnica svojih roja-ov’ ki imajo radi svoje zadeve urejene, pa čeprav gre to drugim se tako v nos! Ker zaradi narave svojega dela med občani ribniške
0 cine ne more biti priljubljena osebnost, bi si po skoraj dvajsetih
h nehvaležnega dela zaslužila vsaj podporo tistih, katerih “povabila na razgovor” niso še niko-
1 nikogar razveselila - še najmanj Pa prav Ribničane, saj jih dobijo akrat, ko je spomin na storjen Prekršek “še vse preveč živ”!
USKLAJEVALA PROGRAM
KOSTEL - Župan Kostela Valentin Južnič in predsednik Turističnega športnega društva Kostel J'.tanko Nikolič, ki je tudi občinski svetnik, sta pred kratkim ■nenjala mnenja o razvoju nove boeme Kostel. TŠD Kostel, ki je najbolj delavnimi v državi, je amreč v sodelovanju s krajevno , bpnostjo in drugimi zastavilo i mnoge aktivnosti, pomembne za novo občino Kostel. Tudi azvoj občine Kostel bo temeljil a uristični dejavnosti, zato sta 1 a ta sestanek in izmenjava nenj m tudi načrtov še posebno
Pomembna.
(Osiiftiško
nadevanje
Hi ^ZŠIRJENA ANA - V Bos-nn1 i°^' ‘‘k'13 Rugole razširja in LiK ,ja sv°j° fgovino “Ana”, u b zdaj imela povsem novih 80 nn„ *ratnih metrov prodajnih l, v sedanji trgovini pa bo hn f. S	ee' Nova prodajalna
v kratk°^°Stre^na’ °^Prta Pa
TnPS0DOBLJENI MERCA-m» a	Osilnici so pred dobri-
*a dvema mesecema odprli tena J Preurejeno, razširjeno in vo , °V0 0Premycno Mercatorjeve , amopostrežno trgovino Pre-večia3' lZbira v tr8ov'ni je zdaj Hrvaške UPC' pr,haJaj° tlldi iz
ROJENA, DVA MRT-niih °hčini Osilnica sta v zad-staro/v? mesecih umrla dva
enadekhc°aVeka’r0dilapaSejele
q£AKAjo NOV SNEG - V
danhi'«kajo nov sneg- saJ Je se-Sicer •	•10 umazan> pravijo,
kar	t0	z‘mo	v	Osilnici
že nekake"683’ t0Uk° 83 bil°
Mirtovški šratelj:
vt:J‘re^sed,*ik uspešnega TUri-nrit"*-*'0 društva Osilnica se svn°ZUje’ *er lan' društvo za obii° ,eJavnost "i dobilo iz lari •“ Proračuna niti tole h n °	za to sam kriv, saj
..e i)rav (>n predsednik občin-roh -a ‘lveta< M Je odločal o podvinskega denarja.”
IZ NAŠI H O BČ I M MM
Da ne bodo spet med zadnjimi!
V Kočevju so se že začeli pripravljati na ustanovitev lokalne turistične organizacije -Ugoden odziv na povabilo za sodelovanje - Prvi skupen nastop že na sejmu Alpe Adria
KOČEVJE - Čeprav na ravni države merila za ustanovitev lokalne turistične organizacije še niso dokončno izoblikovana, so se, da “ne bodo spet med zadnjimi”, kot pravi vodja kočevskega Centra za promocijo in razvoj turizma Lejla Kratina, v Kočevju že začeli pripravljati na njeno ustanovitev. V ta namen je Center prejšnji teden poslal kočevskim podjetjem, organizacijam in gostincem, ki se ukvarjajo s turizmom, povabilo za sodelovanje.
Merila za ustanovitev lokalne turistične organizacije bodo izdelana do sredine letošnjega leta, do tedaj pa bodo v Kočevju skušali pripraviti vse potrebno, da bodo lahko lokalno turistično organizacijo ustanovili med prvimi v Sloveniji. “Na tem smo začeli delati že lani takoj po ustanovitvi Centra za promocijo in razvoj turizma, upanje, da bomo uspeli, pa nam vzbuja tudi odziv na prejšnji teden razposlana povabila za sodelovanje,” pravi Lejla Kratina. Poleg pričakovanih so namreč svojo pripravljenost za sodelovanje do začetka tega tedna potrdili tudi štirje od skupno okoli 15 lastnikov gostiln z bolj bogato in turistično zanimivo gostinsko ponudbo; to pa je, kot pravi Kratina, še posebno vzpodbudno, saj naj bi bila po sedaj znanih merilih med soustanovitelji lokalne turistične organizacije poleg občine, društev, organizacij in podjetij, ki vidijo svoj interes v razvoju turizma, večina gostincev.
Ker vsak gleda v prvi vrsti na svoje interese, bo najtežje povezati prav gostince. Vendar pa bo pridobitev za tiste, ki bodo sodelovali s Centrom, da bo njihova ponudba predstavljena preko interneta v okviru turistične ponudbe Kočevske, Center jim bo pomagal pri izdelavi in izvedbi programov ter pripravi propagandnega gradiva, vsi sodelujoči pa bodo lahko sodelovali tudi na letošnjem sejmu Alpe Adria. “Zavedati seje treba, da bo v prihodnje sodelovanje nujno tudi zaradi možnosti pridobitve državnega denarja, saj bo pogoj za sodelovanje na različnih razpisih, ki se bodo nanašali na turizem, vključenost v lokalno turistično organizacijo,” pravi Kratina. Ustanovitev lokalne turistične organizacije pa bo imela tudi druge prednosti. Pri ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem bodo lahko registrirali turistično območje, kar pa bo Kočevski omogočilo, kot pravi Kratina, da bo lahko sodelovala
tudi pri pripravi nacionalnih programov, pri čemer je bila do sedaj izključena.
M. LESKOVŠEK-SVETE
PONOVOLETNI SPREJEM
KOČEVJE - Ker župan Janko Veber v decembru ni imel časa za prednovoletno srečanje s predstavniki Javnih zavodov v Kočevju, ga je preložil na januar. Vprašali smo ga, ali bo nadaljeval tudi z novoletnim sprejemom župnikov iz Kočevja, Fare, Hinj, Starega trga in Osilnice, tako kot je to stotil pred tremi leti. Dejal je, da bo zanesljivo našel čas tudi za duhovnike kakor tudi za predstavnike drugih verskih skupnosti v občini.
PODALJŠAN DOGOVOR
KOSTEL - Turistično športno društvo Kostel in uprava Pošte sta podaljšali lani sklenjeni dogovor še za leto dni. Gre za dogovor, da bo pošta v Kostelu (Fari) opravljala nekatera dela tudi za potrebe Turističnega društva, ki bo zato plačevalo poštno uslužbenko po dve uri na dan. S tem bo pošta odprta redno vsak dan in bo poslovala s polnim delovnim časom, če tega dogovora ne bi bilo, pa bi pošta poslovala s skrajšanim delovnim časom.
V KOČEVJU DVA PODŽUPANA
KOČEVJE - Na prvi letošnji seji kočevskega občinskega sveta, ki bo predvidoma ob koncu meseca, bodo med drugim obravnavali pobudo župana Janka Vebra, da bi imeli v mestu ob Rinži dva podžupana. Ime prvega je znano, to je mag. Janez Černač, kandidat LDS v prvem krogu županskih voilitev, o drugem kandidatu pa potekajo usklajevanja med kooa-licijskima partnericama ZLSD in LDS. Janko Veber bo namreč županoval nepoklicno, saj je poslanec v državnem zboru, okrepitev podžupana pa predlaga zaradi “velikega investicijskega cikla”, pred katerim je občina v naslednjih štirih letih. Gre za gradnjo nove osnovne šole v Mestnem logu in športne dvorane v Gaju, za obnovo gimnazije in kavarne ter Zidarjevega doma, preselitve knjižnice in še kaj.
Pod pravim gospodarjem do uspeha
Od novembra lani je motel Jezero v lasti zakoncev Ibšek, od ponedeljka naprej pa ponovno odprto kot penzion - Načrti tudi za ureditev okolice Rudniškega jezera
KOČEVJE - Motel Jezero, ki stoji v neposredni bližini rudniškega jezera, je po manj kot treh mesecih obnovitvenih del od ponedeljka naprej ponovno odprt. Njegova nova lastnika sta zakonca Mirjam in Franc Ttišek, gostinski objekt, ki kljub dobri lokaciji njegovim dosedanjim lastnikom ni prinesel pričakovanega uspeha, pa se po novem imenuje Penzion Tbšek Jezero.
Letos bo minilo 10 let, odkar sta zakonca Tušek v Gornjih Loži-nah pri Kočevju odprla gostišče Tušek (sprva imenovano Dallas). Po vlaganjih v razširitev in ureditev objekta lahko gostišče, ki je znano po dobri hrani, danes sprejme 360 gostov. Poleg rednih plesov vsako soboto goste k njim privablja tudi živalski vrt, v katerem je v ospredju za Kočevsko tako značilen rjavi medved, mnogi pa se ustavijo tudi na bencinski črpalki OMV Ista Benza, ki jo imata Tuškova v najemu že četrto leto. Kljub že utečenemu, velikemu poslu, ki omogoča delo preko 25 ljudem, pa sta se zakonca Tušek lani novembra od tedanjega lastnika, podjetja Zastopnik, d.o.o., Trzin, kupila motel Jezero.
“Imam tri hčere, ki so pripravljene delati, in ženo, ki bo to vse skupaj vodila,” pojasnjuje Franc svojo odločtev za nakup objekta, ki sprejme od 90 do 100 ljudi, a je bil zadnjih nekaj let skoraj več čas prazen. “Ogledoval sem si ga že 20 let. Je na dobri lokaciji in prepričan sem, da lahko pod dobrim gospodarjem uspeva,” pravi Franc. Dodaja pa, da bo za to potrebno tudi razumevanje občine. Pripravljen je namreč sodelovati tudi razvoju oziroma ureditvi okolice jezera, o čemer se z lastnikom dobršnega dela območja
stiln, vendar pa je za vse, ki so pripravljeni delati in vlagati, dovolj dela,” pravi Franc, ki se je za nakup motela Jezero odločil tudi zato, da bo lahko poslej svojim gostom, ki prihajajo k njemu kot
Zakonca Tušek
ob jezeru Avgustom Grilom že dogovarjata. Vendar pa so, kot pravi Franc, problem dovoljenja oziroma papirji, kar pa vse, ki želijo ob jezeru kaj narediti, onemogoča in odvrača.
“V Kočevju je močna konkurenca, saj je kar nekaj dobrih go-
Evropski center za trajnostni razvoj v Osilnici?
40 novih delovnih mest?
OSILNICA-Med občinami, kjer naj bi deloval Center za trajnostni razvoj Evrope, je resna kandidatka tudi občina Osilnica. Gre za center, ki bo pripravljal razvojne načrte za podobna območja tudi v drugih državah, tu bi opravljali prikaz raznih poizkusov, vse to predvsem z namenom, da se ohrani neokrnjen življenski prostor. Center pa bo skrbel še za prilagajanje naše zakonodaje evropski.
Razvojni projekt CRPOV za občino Osilnica oziroma slovenski del dežele Petra Klepca pripravlja ZOP Management Consulting, d.o.o., Ljubljana. Osnutek projekta so z nekaterimi pripombami sprejeli na zadnji seji občinskega sveta Osilnica minuli petek in sklenili, naj ZOP v kratkem pripravi predlog projekta, ki ga bo občinski svet sprejel že na naslednji seji. V predlogu pa je potrebno upoštevati pripombe in predloge o projektu ali dodelati posamezne dele projekta.
Po projektu naj bi v občini Osilnica, ki šteje 388 prebivalcev in je po številu ljudi najmanjša občina v Sloveniji, do leta 2002 odprli ne le doslej predvidenih 22 novih delovnih mest, ampak celo 40. Razvoj bo usmerjen predvsem na področja kmetijstva, turizma, malega gospodarstva, kulture in socialnih dejavnosti.
J. P.
redne stranke že leta tudi iz Italije in Nemčije, nudil tudi prenočišča. V motelu, kije po poostrenih kriterijih sedaj penzion, je namreč 8 apartmajev in ena soba, kar mu bo omogočalo prenočitev 25 gostov. V načrtu pa ima, kot pravi, ob Rudniškem jezeru zgraditi še en objekt s sobami, v katerem bo na voljo od 50 do 100 ležišč. Že sedaj pa bo zato, da bo lahko penzion, v katerem bodo imeli tudi malice, odprt vsak dan od 9. do 23. ure, moral na novo zaposliti 6 do 7 delavcev.
M. LESKOVŠEK-SVETE
ZUPAN NAJ NADALJUJE ŽUPANOVO
VELIKE LAŠČE - Milan Tekavec, stari velikola-ški župan, je tvorno sodeloval na zadnji (poslovilni) seji občinskega sveta. Odgovarjal je na vprašanja svetnikov (“Pri Podstrmcu so opustili vrtini za vodo zato, ker je potrebno usposobiti vrtini pri Marinčkih, potem pa razmišljati naprej. Čimprej je potrebno turjaški vodovod odcepiti od dobrepoljskega in ga priključiti na vrtine pri Marinčkih”.), novemu županu pa je predlagal, naj uredijo obrtno cono pod Kolodvorom, sanirajo grajski zid na Turjaku, kapelico pri Domu na Turjaku, asfaltirajo cesto Rob-Za-potok itd. Ker imajo že določen občinski praznik, je samoumevno, da določijo še občinski grb in zastavo, nadaljuje pa naj se tudi sodelovanje s švicarsko občino Luetzelflueh.
r3
TVavljanci zadovoljni, želijo pa še kaj
Kako živi demografsko izpraznjen del Slovenije
TRAVA - Trava, zadnje večje naselje, preden se svet strmo prevesi v dolino Čabranke, je bila nekoč občina, ena najstarejših far, imela je šolo, trgovino, gostilno in nekaj obrtnikov. Danes je v vasi morda še 30 stalnih prebivalcev, z okolico pa morda se sto, kar je posledica povojnega in poznejšega odseljevanja.
Pravijo, da so kar veliko postorili, odkar spadajo v občino Loški Potok. V celoti pa le niso zadovoljni. Kot prednostno nalogo navajajo obnovo zvonika, kije ostanek med vojno požgane farne cerkve. Ruševina še vedno skupaj z obzidjem protiturškega tabora daje videz mogočnosti, je pa nevarno za okolico. Drugo, kar imajo že kar za veliko sramoto, pa je v šestdesetih letih zgrajena prevelika šola, ki trenutno služi obrtni dejavnosti. Slabo vzdrževana pa je prej v napoto kot pa v ponos vasi. Tretje, kar nekatere še najbolj skrbi pa je lokalni vodovod. Nekateri trdijo, da je neoporečen, drugi pa nasprotno. Težave jim povzroča meteorna voda, ki je preteklo jesen povzročila pravo katastrofo, pogosti so izpadi elektrike, trdno pa so sklenili, da bodo v pokopališkem kompleksu tako ali drugače zgradili manjšo kapelico, zato pričakujejo podporo občine.
V preteklih letih so organizirali kar več uspešnih srečanj. Eno tako je obiskal tudi predsednik države Milan Kučan, ki je ob tisti priložnosti izročil dolgoletni, sedaj že dolgo upokojeni učiteljici Nadi Vreček visoko državno odlikovanje, na kar so vaščani cejo bolj ponosni, kot sama Nada. Že sedaj se pripravljajo na praznovanje 100-letnice gasilstva.
A.	KOŠMERL
NA KOSTELSKEM BO TOPLEJE
KOSTEL - Poročali smo, da sta Vitra iz Cerknice in Novoterm iz Novega mesta v decembru podarili v zahodni Dolenjski in Notranjski več gospodinjstvom termoizolacijski material. Minulivpetek pa je direktor Vitre Bojan Žnidaršič predaval v Kostelu o izolaciji hiš. Predavanja se je udeležilo preko 30 dobitnikov tega materiala in ostalih. Jutri, 15. januarja, pa se bodo ob 17. uri začela v Kostelu kar tri predavanja, ki jih tudi organizira Vitra iz Cerknice, in sicer v sodelovanju s Turi-stično-športnim društvom Kostel. Prvo ima naslov “Pokrajinski vidik površinskih voda”, predavatelj bo Bojan Žnidaršič. O temi “Pitna voda in možnost njene izrabe” pa bo predaval Zvone Mencej, hidrolog iz Hidrokonsultinga Dragomer; o temi “Možnost izrabe geotermalne energije v Sloveniji in na območju Kostela” bo predaval geolog Peter Kralj iz Inštituta za geologijo, geo-termiko in geofiziko v Ljubljani.
V POLOM POLEDENI CESTI
STRUGE - Ob zadnjem močnem sneženju ter mrazu in ledu na cestah v dobrepoljski dolini so bile le-te pravočasno splužene in posipane. Cesta Struge-Polom je bila splužena do meje s kočevsko občino; šele na urgenco iz občinske uprave pa so jo pred novim letom posipali tudi na kočevski strani. Prebivalci Poloma si želijo enakih prevoznih možnosti tako proti Kočevju kot proti Vidmu.
OBNAVAUAJO MRLIŠKE VEŽICE - V večini občin zahodne Dolenjske so tudi v letošnjih proračunih veliko denarja namenili tudi za obnovo ali izgradnjo mrliških vežic; največje bodo imeli v Dobrepolju. Na pokopališču v Velikih Laščah pa so takoj po novoletnih praznikih zamenjali dotrajano kritino. (Foto: M. Glavonjič)
REZERVAT ZA ZVEDAVE EVROPEJCE?
Kakšen park neki bo ob Kolpi?
S seje občinskega sveta Osilnica - Ljudem ni jasno, kaj se pripravlja
OSILNICA - Minuli petek, 8. januarja, so na razširjeni seji občinskega sveta razpravljali tudi o osnutku razvojnega programa CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi) za slovenski del dežele Petra Klepca, se pravi osilniške občine.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je treba v tem programu natančneje opredeliti, za kakšen park na tem območju gre. Omenjena sta bila KRAJINSKI (nekakšen kočevski) park in REGIJSKI park, ki bi zajemal območje od Poljanske doline pa do Loškega Potoka oz. Loške doline, se pravi območje ob Kolpi in Čabranki z občino Osilnica vred. Že naslednji dan pa je bil v Delu objavljen članek o naravnih parkih pri nas, v katerega uvodu piše,
da “je vlada finančno podprla dva projekta: Kočevski NARAVNI, park Notranjski regijski park”. Naravni parki pa so lahko krajinski, regijski ali narodni.
Se pravi, da za območje Kočevske in tudi občine Osilnica v zvezi s parkom uporabljajo kar tri različne nazive: krajinski, regijski in naravni park. Za vsak park pa je z zakonom predpisano, kakšne dejavnosti se lahko odvijajo v njem in kakšne ne. Žal pa na Kočevskem, tudi v osilniški občini.
ljudje o tem vedo malo ali nič. Vendar ob razpravah ni potrebno vedeti samo, kaj o parkih pravijo predpisi, ampak tudi kaj domači in tuji predlagatelji parkov nameravajo s parki doseči. Gotovo se vsi strinjamo, da so parki pomembni in koristni predvsem za varovanje naravnega okolja. Vprašanje pa je, kaj imajo predvsem tuji (pa tudi domači) predlagatelji parkov še za bregom. Morda gre nekaterim predvsem za to, da bi -grobo rečeno - pri nas ohranili divjino in ljudi - “divjake”, ki bi jih hodili Evropejci gledat kot v živalski vrt.
J. PRIMC
ose
Poteza, ki zagotavlja preživetje
Indos se je ob 50-letnici iz predrage Ljubljane preselil v Ivančno Gorico - Nakup in posodobitev 4 milijone DEM - Proizvodnja čelnih viličarjev - Posnemovalci
IVANČNA GORICA - Delniška družba Indos, Industrija transportnih in hidravličnih strojev iz Ljubljane, seje sredi decembra z nakupom bivšega lesnopredelovalnega podjetja Sinoles preselila z drage lokacije na Industrijski cesti 3 v prijetno okolje kmetijsko-obrtniško-industrij-ske občine Ivančna Gorica. “Ljubljana je postala predraga, tamkajšnja lokacija prevelika in neizkoriščena, zato mislim, da smo se odločili za pravo potezo, ki zagotavlja preživetje,” je povedala direktorica Indosa Viktorija Vehovec.
MA TERINSKI DOM V VIŠNJI GORI - Nekdanja učiteljica v Višnji Gori Teja Samec, sedaj oskrbovanka Doma starejših občanov v Kopru, je dala hišo v upravljanje daljnemu sorodniku Borisu Žužku, ta pa jo je začasno odstopil slovenski Karitas oziroma njenemu zavodu Pelikan. Slednji je iz državnega proračuna pridobil milijon tolarjev za ureditev materinskega doma v Višnji Gori, kar pa verjetno ne bo zadostovalo, tako da bo morala nekaj prispevati tudi Karitas. Ne glede na vremenske razmere delavci -vojaki civilisti, matere prostovoljke in delovne terapevtke - že nekaj časa pospešeno obnavljajo omenjeno hišo, v kateri nameravajo urediti zatočišče za matere v težkih socialnih razmerah in tiste z neurejenimi družinskimi razmerami. Uredili bodo notranjost, centralno kurjavo, naredili nov vhod, fasado itd. Strokovne sodeavce bo višnjegorska enota izmenjavala z Materinskim domom na Škofljici. (Foto: L. Murn)
Preselitev v Ivančno Gorico je lepo sovpadla s slovesnostjo ob 50-letnici Indosa, ko sta spodbudne besede ob začetku poskusne proizvodnje dodala predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk in ivanški župan Jernej Lampret. “Indos bo imel kmalu vse več posnemovalcev, posebno težka situacija je namreč v kovinskopredelovalni industriji, ki v celoti še ne beleži trendov izboljšanja,” je povedal Čuk.
Indos se ukvarja z razvojem, izdelavo in trženjem predvsem čelnih viličarjev v elekotro, dizelski in plinski izvedbi nosilnosti do štiri tisoč kilogramov. Rekordno proizvodnjo so dosegli leta 1986, ko je 513 zaposlenih izdelalo 2151 viličarjev in skoraj 264 tisoč kosov nadomestnih delov. Trendi povpraševanja so se potem zaradi izgube trgov - v pretežni meri so bili orientirani na Jugoslavijo - in delno tudi monopola začeli zmanjševati, kar traja še danes. Kot je povedal vodja projekta preselitve Stane Miklavec, jim je uspelo za-
menjati nabavne in prodajne trge, družba se je obdržala zaradi zmanjševanja stroškov, pozitivnost preselitve pa bo vidna z vsakim naslednjim letom. Ko so odkupili zemljišče, objekt in opremo v Ivančni Gorici (slednjo so odprodali), so v rekordnem času nekaj mesecev pripravili obstoječo lokacijo in začeli z vsebinsko obnovo.
Stane Miklavec Viktorija Vehovec
Posodobili so tehnologijo in ustvarili pogoje za boljšo organizacijo in delo. Nakup in posodobitev je stala štiri milijone nemških mark.
Sedaj okrog polovico proizvodnje prodajo v Sloveniji, polovico pa izvažajo v Italijo, Nemčijo, Hrvaško. “Slovenska podjetja se kot kupci vračajo, kar je znak naše kvalitete. Sicer pa je ta preselitev prvi korak, da postanemo uspešno podjetje. Dela je še veliko,” je povedala direktorica Viktorija Vehovec.
Indos, ki zaposluje 166 delavcev, je trenutno edini tovrstni proizvajalec v Sloveniji, razpolaga z vsemi potrebnimi certifikati, veliko pozornost pa namenja tudi ekološko varnim izdelkom. Pred preselitvijo v Ivančno Gorico je Zavod za varstvo pri delu izdelal oceno vplivov na okolje in okološka obremenitev je daleč pod mejo, tako da se bodo potegovali tudi za pridobitev certifikata ISO 14000.
L. MURN
ZAČARANE ROŽICE
TREBNJE - ZKD Trebnje vabi najmlajše in njihove starše na ogled četrte predstave otroškega abonmaja z naslovom Začarane rožice. Predstava bo danes, v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri v Kinu Trebnje.
TREBANJSKI GOVEDOREJCI - Kmetje so na občnem zboru z zanimanjem prisluhnili načrtom društva, ki jih je predstavil predsednik Darko Gli-var (drugi z leve). (Foto: L. M.)
Pusti delo in pojdi na predavanje!
Občni zbor Govedorejskega društva TVebnje - Po 5 letih razstava živine
Letos bodo v KS Šentjanž obeležili 700-letnico prve omembe kraja - Vsako društvo pripravlja vsaj eno prireditev - Ob obletnici še vrsta “konkretnih” pridobitev
čeprav po njej vozijo tudi avtobusi. Preplastili naj bi del občinske ceste skozi Šentjanž ter nadaljevali program razvoja podeželja CR-POV, s pomočjo katerega so doslej posodobili že kar nekaj cest in uredili zemljišča.
Že v tem letu se bo med osrednje naloge uvrstila oskrba z zdravo pitno vodo za višje ležeče vasi, za katero so projekti že izdelani in
* Čeprav so v /danjih dveh letih na območju KS Šentjanž asfaltirali več kot 16 km cest, jih še 50 km ostaja makadamskih. Število prebivalcev se je lani po dolgem času spet začelo povečevati. Morda bo še bolje, ko bo urejena glavnina cest in zagotovljena oskrba s pitno vodo. V kraju imajo že zdaj novo mrliško vežico, telefone skoraj v vsaki hiši in osnovno šolo z 200 učenci, ki bo v tem letu dobila še novo šolsko igrišče.
plačani. Samo v minulem letu so s cisterno v te vasi prepeljali
70.000	litrov vode, saj mali lokalni vodovodi poleti presahnejo. “Zdaj imamo idejno rešitev za vodo-oskrbo na območju cele KS, izdelana pa sta tudi že dva konkretna projekta z dokumetacijo, s katero lahko kandidiramo na razpisih,” pravi Jamšek.
B.	DUŠIČ GORNIK
SODELOVANJU
TREBNJE - Kulturno društvo Trebnje vabi na 4. prireditev Iz družinske skrinje, ki bo tudi letos na prvo februarsko nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri v tamkajšnjem kulturnem domu. V Galeriji likovnih samorastnikov bo od 7. do 14. februarja na ogled spremljajoča razstava. K sodelovanju vabijo vse družine iz trebanjske občine, ki so se pripravljene predstaviti širši javnosti z nastopom ali pa v galeriji z razstavo svojih izdelkov. Edini pogoj je, da sodelujeta vsaj dva družinska člana v kakršnikoli kombinaciji. Udeležbo in način sodelovanja je potrebno potrditi do 25. januarja na naslov društva (KD Trebnje, Klemenčičeva 3, Trebnje) ali na tel. št. 45-739 (Višček) in 45-001 (Rot).
PRID’ NO DREV’
TREBNJE - Sredi decembra sta pri založbi Družina izšli kaseta in zgoščenka trebanjske pevske skupine Ragle z naslovom Prid’ no drev’. Posneli so jo v prostorih Radia Slovenija. Producentka je bila Jasna Vidakovič, tonski mojster Jani Luznar, za mastering je poskrbel Miro Prljača, za razmnoževanje Dream studio Krt, oblikovanje Pavel Rot, za fotografije Marko Kapus in tisk Partnergraf Grosuplje. Dekleta so z vztrajnim raziskovanjem lastnega pevskega okolja ter poznavanjem ljudskega pevskega izročila zbrale blizu 40 napevov ter jih polovico izbrale za objavo. Nekaj je ljubezenskih pesmi/nekaj starih pripovednih, svatovskih, obrednih, z nabožno vsebino in nekaj značilnih le za področje okrog Trebnjega.
dalje večji uporabi silaže in bal še pomembnejša. Krmljenje na pamet privede do ketoz, acedoz, ki bodo postajale vse večji problem,” je poudaril. Darko Glivar je v zvezi s tem poudaril pomen izobraževanja kmetov. “Ce damo veterinarjem preveč zaslužiti, je to tudi
• V trebanjski občini je kar deset kmetov v letu 1998 oddalo več kot sto tisoč litrov mleka. Prvi, ki je prejel tudi priznanje Ljubljanskih mlekarn, je Franc Pust iz Hudej, ki se lahko pohvali z 266.702 litri kvalitetnega mleka, sledjjo mu: Avgust Žnidaršič iz Dobrniča (214.625 litrov), Janez Majde z Luže (199.526 litrov), Alfonz Jaki iz Brinja (189.526 litrov), Ciril Verbič s Ceste (137.647 litrov), Evstah Golob z Volčjih njiv (127.908 litrov), Ludvik Povhe z Račjega sela (114.484 litrov), Janez Marn iz Dolenje Dobrave (101.368 litrov), Alojz Kužnik iz Podlisc (100.946 litrov) in Andrej Novak iz Krušnega vrha (100.204 litrov).
dokaz našega neznanja. Vsi govedorejci moramo pridobivati čim-več znanja, zato je včasih bolje pustiti kakšno delo ob strani in se udeležiti predavanj.” Govedorejsko društvo bo tudi letos eden od organizatorjev prireditev Iz trebanjskega koša, med večje akcije pa nedvomno sodi priprava razstave pasemske živine verjetno konec avgusta. Organizirali jo bodo po petih letih.
L. MURN
V DVORCU NOVA
OBLIKA POMOČI
STAREJŠIM
OSEBAM
SEVNICA - Potem ko so konec minulega leta svečano odprli prenovljeni dvorec na Impoljci, bo zdaj v stavbi, kot sporočajo iz Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, začela poslovati četrta enota zavoda - Dvorec Impoljca. Njena osnovna dejavnost bo nova oblika pomoči starejšim osebam, ki bo potekala v okviru državnega programa skrbi za starejšo populacijo do leta 2005.
Krjavljeve iskrice
HUMOR POMAGA - Avgust Likovnik, predsednik Občinske turistične zveze in TD Krka, je vesel mož in prav zaradi svoje prijaznosti in smisla za humor vedno dobrodošel. Tako so ga povabili tudi na nedavno prireditev v Višnjo Goro, ko je tamkajšnje TD prvič organiziralo ocenjevanje urejenosti kraja. Akcija, ki so jo v Višnji Gori pripravili prvi od desetih TD v občini, je lepo uspela. Likovnik je v svojem nagovoru iskrivo dejal: “Mogoče bi se za organizatorje prvič spodobil kakšen kiks, pa ga ni bilo. Sem pa zanj poskrbel sam, ker sem malo zamudil in ste me morali čakati.” In tistih nekaj minut čakanja je bilo pozabljenih.
DIREKTOR - Nove lokalne volitve v ivanški občini niso prinesle novega župana. To ime je ostalo isto. Sprememba pa je nastala pri nazivu Vinka Blatnika. Dosedanji občinski tajnik se po novem imenuje direktor občinske uprave. Glede na vse zadolžitve, ki jih ima, je to čisto pravilno, videti pa je tudi, da je ne glede na višji naziv ostal še vedno priljubljen med svojimi sodelavci, bolje rečeno sodelavkami.
EKOLOGI, BREZ STRAHU! - Decembra lani se je v Ivančno Gorico iz Ljubljane preselilo podjetje Indos, industrija transportnih in hidravličnih strojev. Marsikdo bo pomislil: no, pa imamo še enega osnesnaževalca okolja več! Po zagotovilih vodstva podjetja se aktivnim ivanškim ekologom ni treba bati, saj je njihova ekološka obremenitev okolja daleč pod dopustno mejo.
Trebanjske iveri
BREZ JAKIJA NI ŠLO - Med največjimi kmeti trebanjske občine je tudi Alfonz Jaki iz Brinja pri Šentrupertu, ki vedno z veseljem pove svoje mnenje. Mnogi bralci našega časopisa ga poznajo kot rednega sodelavca rubrike Halo, tukaj je bralec Dolenjca, pa tudi na sobotnem občnem zboru ni bil
tiho. Omenil je slabo udeležbo kmetov na raznih predavanjih, na vsak način pa je tudi želel, da se določi natančen datum letošnje razstave pasemske živine. Čeprav so se mnogi ob njegovih besedah nasmihali in muzali, pa je sam kasneje dejal, da ima povedati še marsikaj bolj perečega, pa bo to prihranil za kdaj drugič.
KOT MANEKENKE - Ob Ja-kijevi pobudi za natančno določitev datuma razstave plemenske živine so se kmetje začeli dogovarjati, da je takoj spomladi še prezgodaj, v poletnih mesecih je za živino prevroče, septembra so prezaposleni s siliranjem, skratka, najbolje bo najbrž konec avgusta. Predsednik društva Darko Glivar pa je kmetom čisto resno položil na srce: “Prosim vas, da krave do takrat navadite, da bodo vsaj lepo hodile!” Saj bodo potem kot manekenke na modni pisti.
Sevmški paberki
BREZ FIGE - Če bi državni zbor sprejel zakon, ki ga predlaga sevniški poslanec Branko Kelemina, bi bil to poseben dosežek regije, ki si že vsaj desetletje prizadeva za odškodnino. Menda pa zasluge za morebitni uspeh ne bodo šle le predlagateljem zakona - navsezadnje je bilo podobnih pobudnikov že mnogo. Razlika je v tem, da so se sedanji spomnili na rento pravi čas. Občina Krško, ki se je zanjo vedno zavzemala s figo v žepu, vidi zdaj v renti dodaten denar. To pa je že razlog, ki lahko pripomore k uspehu.
INOVATIVNO - Država si je izmislila izredno učinkovit sistem za stalno povečevanje javne porabe, kar se je pokazalo tudi pri odkupu zemljišč za izgradnjo HE Boštanj. Denarje na razpolago za določene namene do izteka leta, če ga dotlej ne porabiš, sladki vir usahne. Povprečneži težko razumemo, zakaj je tako, vendar pa je jasno. Denar je treba porabiti ne glede na to, če je to potrebno, da bomo naslednje leto dobili spet najmanj toliko.
PODPRLI ZAKON O RENTI IZ NEK - Z novim sistemom financiranja občin postaja v Posavju vse bolj aktualna spet renta oz. odškodnina za prisotnost jedrske elektrarne v regiji. Predlog zakona je vložil poslanec SDS Branko Kelemina, ki računa na podporo vseh posavskih strank in občinskih svetov. Predstavniki političnih strank v občini Sevnica (na fotografiji) so minuli četrtek podprli Keleminov predlog zakona o renti, ki ima tokrat vsaj za spoznanje več možnosti, saj bi renta zdaj prišla prav tudi krški občini. (Foto: B. D. G.)
TREBNJE - Blizu dvesto kmetov seje v soboto, 9. januarja, zbralo na rednem občnem zboru Govedorejskega društva Trebnje v Vili Rakar na Ponikvah. Pred prijetnim ponovoletnim druženjem ob igranju ansambla Efekt so z zanimanjem prisluhnili predsedniku društva Darku Glivarju, ki je orisal njihovo preteklo delo in načrte direktorju Kmetijske zadruge Trebnje Ludviku Jermanu, vodji Kmetijske svetovalne službe TVebnje Tonetu Zaletelu, dr. Bojanu Ravbarju z Veterinarske postaje Trebnje in drugim.
Napredek v trebanjski živinoreji je v zadnjih letih viden, saj se to kaže v povečani količini in boljši kakovosti oddanega mleka. Kot je povedal Ludvik Jerman, so zaznali 15-odstotno letno rast mleka, kar 5 odstotkov pa je več mleka ekstra razreda kot lani. “V občini je kljub veliki razdrobljenosti že 85 odstotkov mleka primernega za v Evropo leta 2000, ko bodo pogoji še bolj zaostreni. Letos pa načrtujemo porast pridelanega mleka na 15 milijonov litrov. Kar deset naših kmetov je lani oddalo
700-letnica ne bo le veselica!
že nad sto tisoč litrov mleka,” je povedal direktor KZ. Trebanjski kmetje upajo še naprej na dobro sodelovanje z Ljubljanskimi mlekarnami.
Razvoj v živinoreji pa spremljajo tudi številne težave, ki so ob tolikšni proizvodnji mleka - 14 milijonov litrov na leto - razumljive. Med večje spadajo mastitis in prehrambene težave, kar je potrdil tudi dr. Bojan Ravbar z Veterinarske postaje Trebnje. “Vsi kmetje bi radi le, da bi njihove krave dobro molzle, pozabljajo pa na pravilno prehrano, ki je ob če-
VABILO K
ŠENTJANŽ - Lani so vsa društva v kraju oblikovala poseben odbor za pripravo prireditev. Obletnico bo po svoje počastilo sleherno društvo, vendar pa, kot nam je povedal predsednik sveta KS Milan Jamšek, v Šentjanžu in okoliških vaseh nikakor ne nameravajo pripraviti zgolj veselice, Konkretne pridobitve bodo namreč najboljši dokaz, da kraj živi in dela.
Strokovni del priprav vodi Janez Kos, sodelavec Mestnega muzeja v Ljubljani. Temeljito je raziskal in popisal zgodovino kraja tudi v knjigi, ki bo izšla ob obletnici, ter oblikoval krajevni grb. V kraju so že za minule praznike izdali priložnostni koledar, zdaj bo nekdo založil še razglednico Šentjanža, pripravljajo pa zgibanko, na kateri bodo napovedali celo vrsto prireditev, posvečenih 700. obletnici. Vse do konca leta se bodo v Šentjanžu vrstile različne razstave, športna tekmovanja, salamiada, cvičkarija in drugo. Vrhunec prireditev naj bi bil v novembru, ko je tudi obletnica prve omembe, hkrati pa tudi praznik občine Sevnica.
“Obletnica je priložnost, da krajani postorijo in dobijo še kaj več. V prvi polovici leta bomo asfaltirali 2,5 km ceste v vasi Kal, uredili pa bomo tudi Šentjanž (pločniki, razsvetljava), ki smo ga v zadnjih nekaj letih zaradi naložb v druge vasi kar malo zanemarili. Lotili se bomo še vsaj ene krajevne akcije, katere, to pa je odvisno od vaških gradbenih odborov.
V prednosti bodo tisti, ki so pripravljeni več prispevati,” je povedal Milan Jamšek.
V krajevni skupnosti računajo tudi na občinske projekte in na državna sredstva za ohranjanje poseljenosti podeželja. V kraju že 6 let ni bilo nobenega demografskega projekta, zato računajo, da bo tokrat le prišlo do prenove občinske ceste Šentjanž-Kal, ki je še makadamska in zelo slaba,
Milan Jamšek
Krške novice
HURA, POČITNICE! - Vse do danes še niso prodali počit-niške hišice podjetja Sop-Klepar iz Krškega, ki je šlo v stečaj že pred 5 leti. Človek, ki naj bi prodal po službeni dolžnosti to hišico na otoku Pagu, tega ni naredil najbrž samo zato, da lahko on in njegovi hodijo tja na počitnice. Ni slabo, kaj, posebej pa so tega nedvomno veseli delavci, ki so v preteklosti pomagali to hišico graditi in še danes zaman čakajo na plače, ki jih še niso dobili pred stečajem podjetja.
PLAKATI - Bili so. Predvolilni plakati in županski kandidati. Ustali so med državljani vse do danes. Namreč plakati - po plotovih in zidovih.
GRAD IN STANOVALCI -POZABUENI - Grad na Raki je zdaj prazen, potem ko so nune, stanujoče v gradu, pristojne oblasti dale premestiti. Grad dokazano stoji, ko to pišemo. Ne ve pa SCii, 0 d0>g° bo še nastavljal raškemu soncu svojo preperelo streho, ki je res taka, drugače bi njegove nekdanje stanovalke še bivale v njem. Grad je pozabljen, vsaj domačini niso slišali za kakšen obetaven načrt za njegovo oživitev. Prav tako niso slišali, da bi se kdorkoli javno zahvalil grajskim nunam, ko so te zapuščale Rako, za njihova dobra dela med ljudmi.
lions klub krško
O DROGAH
KRŠKO - Lions klub Krško namerava v bodoče pripraviti predavanje o drogah, ker se zaveda, da je uživanje drog že hud Problem tudi v Posavju. V klubu želijo storiti tudi korak naprej, zato že razmišljajo o tem, da bi plačali zdravljenje kateremu od zasvojencev z mamili.
Novo v Brežicah
ČELADE OBVEZNE - Zaradi povsem neurejenega prometa if r. °žjem središču Brežic zares bolje biti pešec kot avtomobilist, se zlasti, če se ti mudi. Res pa je, da tudi na pešce preži vse več nevarnosti. Na glavo ti lahko mimogrede prileti opeka, sneg, kos ometa, deli oken in podobne zadeve, ki lahko pustijo boleč spomin. Na nekaterih stavbah te ni visijo nekakšne opozorilne e, vendar jih mimoidoči zlasti v gneči stežka opazijo. Zato bi bilo najbolje, ko bi na vhodih v mesto postavili zapornice, ob katerih bi vsem prišlekom, ki nameravajo izstopiti iz avtomobilov, delili zaščitne čelade.
ZUPAN PRIPRAVNIK - Na režiški občini vlada te dni poseb-n.° ®tanje, podobno kot ob kakšni s abo pripravljeni vojaški vaji. Judje tekajo sem ter tja, pravih pogovorov in rešitev ni, župan, ki V601 Pos'u povsem nov, si v strahu pred podtikanji sumljivih 3dev ne upa podpisati nobene eeje zadeve, če se prej sam po-sem ne prepriča, da gre ta res v dobro njegovim občanom. Neka-en se ob tem nasmihajo in si ob pogledu na obupane stranke mis-Ji°'.. v vam je, zakaj pa niste ih prejšnjega župana, ki je bil zvsem na tekočem?!’ Morda imajo deloma celo prav. Toda potem 1 morali biti vsi župani izvoljeni .življenjsko. Zato predlagamo, a se vsakemu novoizvoljenemu upanu prizna 6-mesečno pripravništvo pod mentorstvom Predhodnika.
pOGLED S STOLPA BI BIL LEPŠI
BOŽICE - Brežiški mestni znameniti vodovodni • ° P< s‘ °d danes naprej meščani p ruSi obiskovalci galerije Posavskega muzeja lahko ogle-JjJejo na fotografijah Oskarja efjeviča in ostalih avtorjev, in P i tern spoznajo celo, kakšen je 'o‘p videti odznotraj. Še bolje bi °> ko bi si notranjost (za pri-*9 vstopnino seveda) lahko ...	v živo, se povzpeli po 133
oprucoh do vrha ter uživali ob „if fjlsne/n pogledu na mesto in .koheo. Tako bi občinapridobi-riKi°V izvirnih prihodkov, tu-P° bi Brežice zapuščali l^pvoljnejši. Bo novi župan
Poskrbel za to?
PREDAVANJE o drogah
i:„^yy:Ž!CE - V Gimnaziji Bre-GorH 19' •ianuarja ob 17. uri kli--ana Rostohar, specialistka Dn, .^“Psihološkega svetovanja, biki Up ° drogah med mladost-“redavanje je namenjeno sini* diiakov 2. letnika. Po-om 9-' ®a 'a*iko tudi drugi, ki jih Cenjena tema zanima.
Psi poskočijo ob poštarskem motorju
Pošta na Ralu
RAKA - Med tistimi, ki poznajo veliko ljudi, so gotovo poštarji. Tudi poštarji so hočeš nočeš znani širom deželice. Nič drugače ne more biti na Raki. Tam je eden od dveh poštarjev Janez Bakšič.
Ne boste veliko zgrešili, če med značilnostmi poštarjevega dela naštejete: poštar hodi po poteh in stezicah, vozi se z mopedom, ne zadržita ga niti dež niti poledica, ima opraviti s psi, v najboljšem primeru s krotkimi, prinaša zdaj veselje in drugič žalost.
Tudi Bakšičevo opravilo je podobno opisanemu, seveda. O delu raških pismonoš kroži tale anekdota, ki bi lahko bila celo resnična. Nekoč so prišli poštni šefi v kontrolo na Rako. Pismonoša jih je peljal po hudi poti, koder sam raznaša pošto. In šefov ni bilo nikoli več sem gor.”
Ker so torej poti slabe, pride od motorizacije v poštev le moped. Če motor Janezu po eni strani prinaša srečo, saj se mož z njim pelje, mu po drugi strani na-
I Z M A I I H O B Č 1 M HMU
V Ravnem več uredijo kot prekopajo
Med vprašanji pred krškimi volitvami tudi delovanje Kremenovega obrata v Ravnem pri Raki • Marcel Zmavčič, direktor: kmalu sprotna sanacija - Kremen od surovin do izdelkov
Janez Bakšič
koplje sitnosti. “Večina psov, ki jih srečujem med delom, je dobrih, mirnih. Nekateri so hudi. Posebej hudo je, če se k hiši pripeljem z motorjem. Ko sliši motor, se marsikateri pes sploh ne da pomiriti,” smeje se pove Janez Bakšič, ki zgode in nezgode svojega posla očitno sprejema brez posebne slabe volje.
Raški poštar seda na motor pred pošto na Raki, ki se lušči. Tega poštar ni povedal sam, ampak to lahko vsakdo vidi sam. To je posebnost v zvezi s pošto na Raki in zasluži posebno zgodbo, če gre verjeti domačinom in drugim, ki se jim zdi primer z raško poštno hišo zanimiv.
L. M.
RAVNO - V predvolilnem času v krški občini so govorili med drugim tudi o vasi Ravno pri Raki, in sicer zaradi tamkajšnjega obrata podjetja Kremen Novo mesto, industrija in rudniki nekovin. Na predvolilni predstavitvi županskih kandidatov na Raki je bilo eno od vprašanj iz dvorane, namenjeno dosedanjemu županu in hkrati županskemu kandidatu Danilu Siterju, kaj je naredil za sanacijo Kremenovega peskokopa v Ravnem.
Odgovora niso zabeležili, kar pa ne vpliva na razvoj dogodkov v zvezi s Kremenovim obratom, na katerega je meril z omenjenim vprašanjem Siteijev izzivalec. “Na območju tukajšnjega obrata v zadnjih 10 letih več površin saniramo, kot pa odkrijemo na novo. Ker bomo s tem nadaljevali, bomo
NATEČAJ ZA RAZSTAVE IN VPIS V ŠOLO RISANJA
KRŠKO - Območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti in ZKD Krško razpisujeta natečaj za razstavni program Galerije Krško za letošnje leto. Program bo obsegal vse zvrsti likovne umetnosti. Kandidati naj pošljejo kratek življenjepis z referencami in fotografsko predlogo svojih del na naslov: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -območna izpostava Krško, CKŽ 23, 8270 Krško. Rok prijave je 30. januar. Sklad tudi vabi k vpisu v 40-urno šolo risanja Od tihožitja do akta, ki ga bo vodila akademska slikarka Apolonija Simon. Začel se bo februarja in bo potekal po tri ure tedensko. Rok prijave je 29. januar 1999.
DVE NOVI VOZILI POKLICNIM GASILCEM - Poklicna gasilska enota Krško, ki je bila ustanovljena leta 1980 in zaposluje 56 ljudi, je v novo leto stopila z novo pridobitvijo. Pravzaprav z dvema, saj so bogatejši za dvoje vozil: Mercedesovo kombinirano gasilsko in malo tovorno vozilo, ki sta skupaj vredni 43,8 milijona tolarjev. Skoraj polovico denarja je enota zagotovila iz lastnih sredstev, slabo četrtino iz republiškega požarnega sklada, ostalo pa je prispevala občina. S tem so prvič od ustanovitve vsaj delno izpopolnili že precej dotrajan vozni park. Poklicni gasilci upajo, da bodo čim prej še posodobili opremo, želijo pa tudi nove prostore na primernejši lokaciji. Slovesni prevzem vozil je bil v sredo, na posnetku pa sta krški župan Franci Bogovič ter poveljnik in direktor poklicnih gasilcev Blaž Željko Kolar. (Foto: T. G.)
PREDSTAVITEV RAZVOJA BOHORSKEGA OBMOČJA
SENOVO - V dvorani doma XIV. divizije na Senovem bodo v soboto ob 17. uri prvič predstavili rezultate delavnic za pripravo razvojnega načrta širšega območja Bohorja. Predstavitev omenjenih zamisli o prihodnosti tega območja pripravljata Podjetniški center Krško in krajevna skupnost Senovo.
KAKO NAD ODVISNOST
KRŠKO - V petek, 15. januarja, ob 19. uri bo v osnovni šoli J-eskovec pri Krškem predavanje in pogovor z dvema zdravljenima narkomanoma in dr. Slavkom Barbaričem iz Medjugorja. Slednji v knjigi Biseri ranjenega srca opisuje in svetuje drugačne načine zdravljenja odvisnosti od drog, o tem pa bo tekla beseda tudi v petek.
V prostovoljstvu skoraj sama dekleta
Gimnazija Brežice med ustanovami, ki vključujejo ljudi v delo v korist okolja - Pomembno, kako dela družina - Prostovoljstvo kot ponudba šolskih programov - Srečanje
BREŽICE - Gimnazija Brežice je med tistimi šolami in ustanovami, ki se dosti skrbno posvečajo brezplačnemu delu v korist okolju, ali v ožjem pomenu delu, ki naj bi pomagalo človeku v stiski.
Po besedah Gordane Rostohar, specialistke klinično-psihološkega svetovanja, mentorice prostovoljnega dela na brežiški gimnaziji, prostovoljno delo brežiških gimnazijcev sega v leto 1989. Skupinica dijakinj iz takratnega 2. letnika gimnazije, ki so se jim pridružile tudi kolegice iz ekonomske šole in vrstniki iz krške tehniške šole, je najprej delovala pod okriljem Centra za socialno delo Krško. Leta 1994 so na Gimnaziji Brežice začeli prostovoljstvo razvijati sami.
V začetku so prostovoljci pomagali otrokom, ki so bili zaradi različnih razmer ogroženi v psihosocialnem razvoju. Nekateri prostovoljci so pomagali učencem z učnimi težavami iz nižjih razredov osemletke. Pozneje so prostovoljstvo razširili na delo z begunci. Gimnazijke kot prostovoljke so delale tudi na otroškem oddelku brežiške bolnišnice, z veseljem pa so se prostovoljci vključili ludi v delo v brežiškem otroškem vrtcu.
Rostoharjeva meni, da se prostovoljstvo v družbi krepi. “Tovrstno delo se širi, vendar ne na ukaz. Za prostovoljstvo je pomembno tudi, od kod kdo izhaja. Večja je verjetnost, da bo nekdo prosto-
Gordana Rostohar
voljcev iz družine, kjer so naravnani k temu, da pomagajo drugim,” pravi Rostoharjeva. Zanimivo je, da se za prostovoljstvo odločajo v glavnem dekleta.
Ob dobri volji mladostnika je za prostovoljstvo pomembna tudi politika šolskega ministrstva. Po navedbah Alenke Čas, dipl. psih. iz Zavoda RS za šolstvo, je prostovoljno socialno delo v šolah našlo mesto v okviru celovite prenove slovenskega šolstva, in sicer morajo gimnazije ponuditi dijakom prostovoljstvo kot možnost v obliki obveznih izbirnih vsebin.
V začetku omenjeno dejstvo, daje Gimnazija Brežice med šolami, ki skrbijo za prostovoljstvo, je doživelo potrditev med drugim proti koncu lanskega novembra. Takrat je na Gimnaziji Brežice potekalo srečanje prostovoljcev srednješolcev in študentov Posavja, ki sta ga organizirali Slovenska filantropija in Gimnazija Brežice. Srečanje je pritegnilo precej ustanov iz Posavja, ki tako ali drugače razvijajo prostovoljstvo.
L. M.
kmalu dosegli sprotno sanacijo. To pomeni, da bomo imeli 'odprte’ le površine za sprotni izkop,” je o tem povedal Marcel Žmavčič, direktor Kremena Novo mesto.
Podjetju nalagajo skrbno ravnanje z okoljem na Ravnem zakonodaja, ureditveni načrt in redni nadzor ustreznih inšpekcij, kot pojasnjuje direktor. Po tem ureditvenem načrtu letno sanira 1,2 hektara površin in po tem načrtu je v opuščenih delih ravanškega peskokopa doslej že nastalo nekaj travnikov, pašnikov in njiv ter gozda.
Po Zmavčičevih navedbah dolgoročni Kremenov načrt predvideva, da bi količina izdelkov, ki
jim je surovinski temelj obrat v Ravnem, dosegla skujmo 35.000 ton letno. V primerjavi s preteklim obdobjem pomeni ta številka 4-kratno zmanjšanje. “Za tako oženje proizvodnje smo se odločili, da bi povečali življenjsko dobo tamkajšnjih zalog in da bi čimbolj zmanjšali vpliv na okolje,” pojasnjuje direktor.
Kremen Novo mesto v Ravnem pridobiva kremenove j>eske in glino, ki jo uporablja v glavnem keramična industrija. Če je Kremen v preteklosti dobavljal trgu sorazmerno malo lastnih izdelkov, se to zdaj spreminja. V svojih laboratorijih namreč izdeluje vse več vrst gradbenih lepil, izravnalnih mas in podobnega gradbenega materiala. V celoti gledano: podjetje pridobiva, separira in plemeniti kremenove surovine predvsem za steklarsko, livarsko in metalurško industrijo.
L. M.
Mogoče neobičajno, a uspešno
Na Drnovem blagoslovili konje na dan patrona svoje cerkve - Presenečeni - Pohvalil Mižigoja, organizatorja
DRNOVO - Med opaznimi dogodki na Drnovem je nedvomno tudi lansko žegnanje konj, ki se z nekaterimi podrobnostmi razlikuje od podobnih prireditev v okolici.
Koritniku višje sodišče potrdilo obsodilno sodbo
Pritožba neutemeljena
KRŠKO - Marca lani je okrožno sodišče v Krškem Danila Koritnika, predsednika občinske organizacije SDS, sicer zaposlenega v uradu župana občine Krško, spoznalo za krivega, ker je s svojim pisanjem julija leta 1996, ko je delal še za časopis Naš glas, žalil Silva Gorenca, člana oziroma takratnega predsednika občinske organizacije ZLSD.
Po mnenju tričlanskega senata okrožnega sodišča je zapisal takšne negativne vrednostne ocene, ki bi razžalile vsakogar, šlo pa je tako za subjektivno kot objektivno razžalitev. Sodišče mu je izreklo zaporno kazen dva meseca zapora, pogojno za eno leto, naložilo pa mu je tudi plačilo stroškov postopka zasebnemu tožilcu in
80.000	tolarjev povprečnine. Na takšno sodbo se je Koritnikov zagovornik pritožil, vendar je Višje sodišče v Ljubljani sodbo prve stopnje
• Sporni zapis je bil objavljen v članku z naslovom “Tovarišema Silvu Gorencu in Alfredu Železniku", v katerem je Danilo Koritnik med drugim zapisal:” Čeprav ste bili tudi plačanec srbske udbe in ste za “likuf" uničili še veliko podjetje v Krškem, ste v svojem življenju počeli še marsikaj nečloveškega. Za vsa nedela ste bili dobro nagrajeni. Vprašajte partizane, ali jim je prav, da se za njih zavzemate prav vi, tovariš Gorenc? Ne, oni se sremuje-jo, ko morate, predvsem zaradi sebe, zgodovino in njihovo vlogo v njej potvarjati prav vi in vaši somišljeniki."
v celoti potrdilo, pritožbo pa zavrnilo kot neutemeljeno. Naložilo mu je tudi plačilo nadaljnjih stroškov 100.000 tolarjev povprečnine. Tako je prvostopna sodba postala pravnomočna, stranke pa so sodbo višjega sodišča prejele predzadnji dan lanskega leta.
T. G.
Blagoslov je običajno na dan sv. Štefana, 26. decembra, na Drnovem je bilo dan pozneje. Dane Mižigoj, organizator žegnanja, je o tem časovnem zamiku dejal, da je 27. decembra tradiconalno maša, ker je to na dan sv. Janeza, patrona drnovske cerkve.
Blagoslavljanje konj je organiziral na lastno pubudo Mižigoj ob podpori župnika iz Leskovca Ludvika Žagarja in nekaterih enako mislečih ljubiteljev konjereje in kulturnega izročila. “Akcijo sem pričel samo 8 dni pred dogodkom. Ko sem prišel k župniku, me je ta dvomeče pogledal, češ ali bom uspel v tako kratkem času pridobiti dovolj udeležencev. Ko je na omenjeni slavnostni dan župnik prišel iz cerkve blagoslovit, je bil presenečen nad tem, koliko ljudi in konj je bilo zbranih,” je povedal Mižigoj.
Župnik se je ob blagoslovu v kratkem nagovoru med drugim zahvalil Mižigoju, daje samoiniciativno organiziral praznovanje lepega običaja, ki ga v tukajšnjih krajih častijo že dolgo.
Mižigoj vidi v dogodku še neko vrednost. Pravi: “Pri nas je to zgodovinski dan, saj je omenjeni blagoslov prvič na Krškem polju. Prireditev bo postala tradicionalna. K temu spodbuja tudi dobro razpoloženje konje-
KONJI, LJUDJE, OBIČAJI-Blagoslova konj na Drnovem je bilo deležnih 46 konj. (Foto: Bogolin)
rejcev in navdušenje udeležencev za običaj.”
Mižigoj, član konjeniškega rejskega društva Posavja, je prireditev, kakršna je obravnavana, predlagal že pred dvema letoma. Društvo je to sprejelo v delovni načrt, vendar sklepa ni uresničilo.
Na žegnanju konj so udeležence brezplačno pogostili. Za to je prispeval kuhano vino Lojze Marolt, slaščice pa ženski del tukajšnjega prebivalstva.
L. M.
0<M#
h
(■
PRELOMNO LETO ZA TRGOVINO
v
Se letos se bo pokazalo, kdo kam sodi
Združevanje še ne bo končano, prav gotovo pa bodo zastavljene temeljne smeri povezav
BANKOMATI BODO RADODARNEJŠI
CELJE - Banka Celje je konec lanskega leta povečala največji znesek, ki ga varčevalci lahko dnevno dvignejo na bankomatih te banke. Zdaj je zgornja meja pri 30.000 tolarjih. To vsoto lahko varčevalci dvignejo z eno samo operacijo, ko izberejo storitev “znesek po izbiri” ali pa s kombinacijo več zneskov pri izbiri storitve “hitri dvig”. Na drugih bankomatih mreže ostaja najvišji dovoljeni znesek dnevnega dviga še vedno 15.000 tolarjev.
NAJBOLJŠI: LEK, NOVA LB IN VOLJČ
LJUBLJANA - Bralci specializirane ekonomske revije Business Central Europe, ki jo izdaja ugledna angleška založniška hiša The Economist, so izbirali najboljše podjetje, najboljšo banko, najboljšega začetnika, najboljše prestrukturirano podjetje in tudi najboljšega menedžerja v srednjeevropskih državah. Za najboljšo banko v Sloveniji so razglasili Novo LB. Za najboljše podjetje v Sloveniji so izbrali Lek, kije le za malo prehitel Krko iz Novega mesta. Naziv vodilnega gospodarstvenika so v Sloveniji prisodili predsedniku uprave NLB Marku Voljču. Na lestvici 50 vodilnih srednjeevropskih bank je Nova LB uvrščena na 11. mesto, medtem ko sta Nova KBM in SKB banka na 34. in 35. mestu.
NOVO MESTO - Na trgu z blagom za široko potrošnjo je vse večja gneča, zato ni več večje trgovske družbe, ki ne bi v ospredje postavljala vprašanja, kako in s kom bo preživela na trgu. Tčgovci gradijo vedno večje prodajne centre, žal pa s podatki, koliko kvadratnih metrov prodajnih površin je zrastlo v zadnjih nekaj letih na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ne razpolagamo. Alije takšno širjenje prodajnih površin realno pričakovati v prihodnje? Že na prvi pogled je trgovin preveč in kupcev premalo, še posebej, če bi usahnili hrvaški kupci. Tega se zavedajo tudi trgovci, zato iščejo poti za povezovanje in s tem zmanjšanje stroškov poslovanja, poenotenje nabavnih poti in uskladitev naložb.
Na Dolenjskem in v Posavju so se tradicionalnim domačim trgovcem pridružile trgovske družbe iz drugih krajev Slovenije, ki so tu na jugu ob meji s Hrvaško zaslutile zaslužek. Ne manjka niti tujih trgovcev, ki posegajo semkaj s kapitalom, a poslujejo preko družb, ki imajo sedež v Sloveniji. Čeprav je bilo naložb v nove ali prenovljene trgovine že veliko, pa, vsaj če sklepamo po napovedih trgovcev, tudi v naslednjih dveh ali treh letih lahko pričakujemo pospešeno širitev prodajnih površin. Prodajni centri, kakršen je
PRIZNANJA ZA POSLOVNO SOLIDNOST
LJUBLJANA - Družba 1, poslovne informacije iz Ljubljane, ki nam je postala znana po informacijah o boniteti podjetij Ibon in sporu glede tega z Agencijo za plačilni promet, za danes najavlja podelitev nagrade Rating leta 1998. Priznanja, ki naj bi vzpodbudila poslovno poštenje, podeljuje ta družba skupaj z največjo in najstarejšo bonitetno hišo na svetu Dun & Bradstreet. Danes ob 10. uri bodo tako v Ljubljani razglasili tri slovenske družbe, ki so med več tisoč slovenskih družb dobile najvišjo bonitetno oceno za poslovno solidnost.
novomeški BTC ali brežiški Inter-market, rastejo že tudi drugje. V Krškem ga pravkar oblikuje ljubljanska družba Ta-bu, v Novem mestu raste Notranji trg, novi prodajni center, ki se bo pridružil BTC-ju, Merkurju in Dolenjkine-
• V Dolenjki ocenjujejo, da imajo na območju Dolenjske in Bele krajine v maloprodaji 17- do 18-odstotni tržni delež. 360 delavcev je v minulem letu ustvarilo 8,7 milijarde tolarjev prometa, kar je za 13 odst. več kot leto prej. Tudi načrtovani dobiček (43 milijonov tolarjev) so v družbi presegli.
mu centru. Širitve so načrtovane tudi v Beli krajini in v Posavju.
Dolenjka je tik pred koncem leta odprla market v Brežicah, prenavljala bo marketa v Črnomlju in Trebnjem. Mercator Dolenjska namerava v dveh letih postaviti večje prodajne centre v vseh večjih krajih po širši Dolenjski. Pred kratkim je ta družba odprla cash & carry trgovino v Krškem, že sredi tega leta pa naj bi se njenemu prodajnemu centru na Livadi v Novem mestu pridružil še hipermarket na Cikavi. Za to naložbo namerava Mercator porabit ' kar 24 milijonov mark, še enkrat toliko pa naj bi v naslednjih dveh letih vložil v izgradnjo večjih pro-
Vipap želi izboljšati kakovost
Zaradi padca cen celuloze lani za 10 milijonov mark izgube - Ekološka sanacija in takse so veliko breme - Rezerve v izboljšanju kakovosti in povečevanju proizvodnje
KRŠKO - V krški tovarni celuloze in papirja, ki se od nedavnega imenuje Vipap Videm, so v minulem letu proizvedli 3 odst. manj celuloze in za 2 odst. manj papirja, kot so načrtovali. Zaradi padca cen celuloze je družba ustvarila 167,5 milijonov mark prihodkov, kar je prav tako za 10 milijonov mark manj, kot je načrtovala. Toliko bo znašala tudi izguba družbe, ki sojo v tovarni pridelali predvsem v drugi polovici leta.
Cene celuloze so se od junija do zo ob koncu leta prebrodila ob
septembra spustile za Četrtino, kar je Vipapu zmanjšalo mesečne prihodke za poldrugi milijon. Ker so se znižale tudi cene grafičnih papirjev, je bil mesečni izpad še za pol milijona večji. Kot pojasnjuje izvršilni direktor tovarne Oldpich Kettner, je tovarna finančno kri-
pomoči lastnika, praške Investicijske in poštne banke. Ta je Vidmu med drugim zagotovila 3,5 milijona mark dolgoročnega kredita, dala jamstvo v višini 5 milijonov mark za izpolnjevanje obveznosti iz kupoprodajne pogodbe in jamstvo vvišini 2,5 mili-
KAKO KAZE NA BORZI?
Kupci verjamejo v Mercator
Po večmesečnem zatišju je na borzi ponovno zaveI svež veter. Ali gre zgolj za kratkotrajen preblisk ali pa za začetek obdobja rasti, je težko napovedati. Zdi se, kot da bi investitorji naenkrat spoznali, da delnic ne bo mogoče kupovati vsak dan ceneje, zato se je sprožila prava nakupovalna mrzlica, ki je pognala tečaje strmo navzgor. Kot že tolikokrat doslej za porast ni nobenih racionalnih razlogov. Najbolj zaželene so bile delnice Mercatorja, za katere je potrebno odšteti že slabih 9.000 tolarjev. Uprava Emone Merkurja je v teh dneh sicer objavila obsežno mnenje o neskladnosti Mercatorjeve ponudbe z zakonom o prevzemih, vendar pa so mnogi prepričani, da bo Mercatorju uspelo preprečiti povezovo treh konkurenčnih trgovskih hiš, to pa bi pognalo tečaj njegovih delnic še više.
Na celotnem delniškem trgu bi kar težko našli delnice, ki v teh optimističnih dneh ne biporastle, zato se je slovenski borzni indeks po dolgem času dvignil do 1.800 točk. Dražje so tudi pidovske delnice; vzrok je verjetno v zmanjšani ponudbi. Gibanje tečajev delnic pidov kaže delniški indeks LB P1DEX, ki ga izraču-
nava Nova LB. Indeks se izračunava kot geometična sredina tečajev 21 od skupaj 30 na prosti trg uvrščenih delnic pidov. Njegova izhodiščna vrednost je
1.000	indeksnih točk na 16. novembra lani.
V borzna kotacija A prihajajo 13. januarja delnice Dela, prve medijske hiše na organiziranem trgu. Njihova nominalna vrednost je 1.000, knjigovodska 2.538 tolarjev (na 31. december 1997), medtem ko se je tržna cena na sivem trgu povzpela precej nad dvakratnik knjigovodske vrednosti. To je za časopisno hišo, ki obvladuje slovenski prostor, pričakovano. Delo je imelo v lanskem letu skoraj 30- odst. tržni delež v celotni dnevni nakladi vseh slovenskih dnevnikov, v oglasni realizaciji pa je bil delež Dela skoraj 50-odstoten. Za zdaj so največji delničarji družbe: Krekov pid Skala, kapitalski sklad in slovenski odškodninski sklad. Zaradi pomembnosti družbe lahko pričakujemo gnečo med povpraševalci po delnicah.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
dajnih centrov v Metliki, Krškem, Sevnici in Trebnjem.
Brežiško Posavje naj bi se lotilo druge faze izgradnje Brežičan-ke, prenove marketa na Bizeljski
• Mercator Dolenjska, ki ne skriva želje postati vodilni trgovec na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja, z nekaj čez 900 zaposlenimi v prodaji na debelo in drobno ter gostinsko dejavnostjo letno ustvari okrog 25 milijard tolarjev prometa. Usmerja se v odpiranje večjih prodajnih centrov, medtem ko manjše lokale ponuja v najem ali prodaja. Z združevanjem lastne mreže je Mercator Dolenjska za dve tretjini zmanjšal število režijskih delavcev in delavcev v skladiščih.
cesti, v načrtu pa ima tudi diskont v Dobovi. Brežice so v trgovskem smislu spoh posebnost na tem območju. Samo v tej občini so se prodajne površine v zadnjih 5 letih najmanj potrojile! Na območje so vstopili kapitalsko močni trgovci: Jestvina Koper (v Trgov-sko-poslovnem centru Slovenska vas in v Dobovi), Živila Kranj in Kovinotehna, ki se jim je zdaj na
Jesenicah na Dolenjskem pridružil še Tiegros, za katerim stoji tuj
• Posavje Brežice za razliko od novomeških dveh trgovcev 70 odst. prihodkov ustvari z maloprodajo. Družba je z 270 zaposlenimi v minulem letu ustvarila
5,5	milijarde tolarjev prometa, zaradi izredno močne konkurence neposredno ob meji pa je v minulem letu komaj dosegla prodajo iz leta 1997. Kljub temu je z 20 milijoni tolarjev dobička lani ustvarila nekaj več dobička kot leto prej. Značilnost trgovske družbe Posavje je še, da le tretjino prihodkov dosega s prodajo dohodkovno zanimivih živil.
kapital. Tujci so tu tudi na področju kozmetike (Drogerie Markt) in čevljev (Turbo Schuh). B. D. G.
PRIPOJILI UBK
LJUBLJANA - Zadnji dan minulega leta je bila v sodni register vpisana pripojitev UBK banke k SKB banki. Taje s tem prevzela vse terjatve in obveznosti UBK banke, delničarji te banke pa so postali delničarji SKB banke. Faktoring dejavnost UBK banke nadaljuje nova finančna družba SKB Faktor.
O čebelji varoi
Je zdravilo bayvarol že odslužilo svoje?
SEVNICA - Minulo nedeljo se je predsednik sevniških čebelarjev na dobro obiskanem občnem zboru lahko pohvalil z novo promocijsko stojnico društva, ki jo je izdelal Stane Resnik. Čebelarji so se pohvalili z uspešnim podmladkom, še posebej iz šol na Blanci in v Boštanju, sicer pa so tudi tokrat največ pozornosti namenili zdravljenju varoe.
Predsednik zdravstvene komisije Alojz Flajs je tako poročal o okuženem panju na Vrhovski Gori, kjer je po 40-dnevnem zdravljenju z bayvarolom v enem panju odpadlo kar 10.183 varoj. Po dimljenju s hemovarjem je v enem panju odpadlo še 5.969 varoj, zato sklepa, da je zdravilo bayvarol po 6 letih na tem območju zaključilo svoje poslanstvo.
Čebelarji so se seznanili z novim programom zatiranja varoe, o čemer sta govorila veterinarka Vraničarjeva in posavski veterinarski inšpektor Hinko Maver. Tudi čebelar in uspešni podjetnik Darko Debevc z Vrhnike je v svojem predavanju največ govoril o zdravljenju te bolezni.
Dolgoletni gozdar in čebelar Franci Reparje članom zaradi raka odsvetoval pogozdovanje s kostanjem in priporočal, naj sadijo več lipe. Sam je sadil tudi kitajski kostanj, vendar se zaradi vremenskih razmer (sneg) ni obnesel.
A. Ž.
jona mark za kredit ekološkega sklada. Omogočila je tudi naložbo in nakup surovin v tujini ter posredovala pri prodaji in takojšnjem plačilu kalandra.
Na ceno celuloze in papirja tovarna ni mogla vplivati, vendar po prepričanju direktorja Kettnerja lahko še veliko postori za izboljšanje kakovosti proizvodnje. Pri tem poudarja, da se v Krškem še otepajo s smolo v celulozi in s slabo kakovostjo papirja. Prevelik je izmet izdelkov in preštevilne so reklamacije, veliko je še malomarnosti pri delu in slabega odnosa do kupcev. Program ekološke sanacije, ki je bil dogovorjen z vlado, in vzporedno še vse večje takse za onesnaževanje voda so veliko finančno breme za podjetje. Razmere so še težje, ker slovenske banke niso pripravljene dajati dolgoročnih kreditov.
Da bi lažje konkurirali zahodnim tekmecem, ki letno ustvarijo za trikrat več prihodkov na zaposlenega, so se v Vipapu lotili strogega nadzora vseh stroškov. Po Kettnerjevih besedah nameravajo povečati in izboljšati proizvodnjo ter izboljšati strukturo zaposlenih. V tem letu naj bi imeli povprečno 1000 zaposlenih, znižali naj bi stroške proizvodnje za 15 mark po toni. K boljšemu uspehu naj bi pripomogel novi rezalni stroj, pozneje pa še druge posodobitve ter večja proizvodnja in kakovost.
B.	D. G.
V TURIZMU DELA 9 MILIJONOV LJUDI
NOVO MESTO - V državah Evropske unije je v turizmu neposredno zaposlenih 9 milijonov ljudi, kar je 6 odst. vseh zaposlenih. Z dejavnostjo turizma države unije zaslužijo vsaj 5,5 odst. bruto družbenega proizvoda, hkrati pa turizem dosega skoraj tretjino celotne zunanje trgovine in storitev. Poleg neposrednih zaslužkov in zaposlitev v tej dejavnosti turizem vpliva tudi na razvoj številnih drugih dejavnosti: regionalni razvoj, izobraževanje, okolje, zdravje, kulturo, prevoze, finance, davke ipd.
Mercator bi rad vzel Dolenjko
Nevesta ni za pogodbo - Dolenjka letos še ostaja v ABC, enako Posavje Brežice
NOVO MESTO - Kakšne so možnosti za uspeh povezovanja in ali se s povezavami tudi zares mudi? O tem smo vprašali vodilne može treh trgovskih družb na našem območju.
Stanislav Hribar, direktor Mercator Dolenjke, je prepričan, da se bo proces povezovanja v slovenski trgovini odvijal hitreje, kot si marsikdo misli. “Stroške poslovanja je treba zmanjšati zdaj, ko je na vrhu mleka še kaj smetane, sicer bo prepozno in nas bodo tujci poceni pokupili. V Mercatorju menimo, da je najbolj optimalno in racionalno regionalno povezovanje. Povezave morajo biti kapitalske in ne po načelu gizov,” je pojasnil. Ob tem je še povedal, da je Mercator, ki že ima v lasti 20 odst. delnic konkurenčne Dolenjke, tej družbi že predlagal povezovanje, vendar ni bilo ustreznega odziva. Hribar meni, da bo tuja konkurenca slovenske trgovce prisilila k zniževanju cen, zato pa bo treba zmanjšati stroške, kar bo mogoče doseči samo z gospodarnejšim poslovanjem in povečanjem prometa. Mercator Dolenjska je Dolenjki ponudil, kot pravi Hribar, ohlapno obliko vsebinskega in ne formalnega povezovanja, po kateri bi sprva Dolenjka še obstala, poenotili pa naj bi nabavne poti in se dogovarjali o naložbah. Predlagali naj bi tudi razrešitev presežkov delavcev, ki naj bi se zaposlili v Mercatorjevem hipermarketu, kjer bo vsaj 100 delovnih mest.
In kaj pravijo o tem predlogu in o možnostih takega ali drugačnega povezovanja v Dolenjki? “Za nas predlog Mercatorja ni sprejemljiv, saj imamo drugačne lastnike. Kar 60 odst. delnic imajo v lasti zaposleni in bivši zaposleni, ki so v podjetje vložili tudi gotovino in si tako na nek način kupili delovno mesto. Po predlogu Mercatorja bi, tako ocenjujemo, moralo na cesto okrog 120 ljudi, in ne verjamem, da
bodo to Mercatorjevi delavci. Mercator predlaga, naj zapremo naše maloprodajne poslovalnice povsod tam, kjer smo mu konkurenca. Združevanje bi gotovo prineslo pozitivne učinke v poslovanju, vendar še ni nihče ovrednotil posledic. Pripravljeni pa smo se pogovarjati in tudi poslovno sodelovati z Mercatorjem, še posebej, ker je menda Kmečka družba 20 odst. naših delnic zamenjala z Mercatorjem za delež v Oljarici Gea,” je povedal generalni direktor Maksimilijan Jakopin.
Kot je še dejal, so se lastniki odločili, da ostanejo še vsaj v tem letu v okviru Gospodarskega interesnega združenja ABC. Čeprav se že nekaj časa govori o kapitalskem povezovanju trgovcev znotraj giza, do njega še ni prišlo. Jakopin računa, da bo jedro združenja ostalo, in to kljub temu da bodo nekateri odšli. Dolenjka naj bi v okviru združenja dobila status regijskega distribucijskega centra.
“Če bo letos znotraj ABC prišlo do kapitalskih povezav in če nam bo uspelo dobiti ustrezno mesto znotraj njih, bomo razmislili tudi o drugih povezavah, saj je Dolenjka nedvomno zanimiva družba. Osebno ne verjamem, da bosta v Sloveniji le dve veliki verigi trgovcev z živili - bodo tudi manjši trgovci, in tuje priložnost za nas. Res bodo imele velike verige nižje nabavne cene, vendar pa je uprava velikih sistemov tudi draga,” pravi Jakopin.
ABC) pogovarja tudi s Posavjem Brežice, kjer pa posebnih prednosti v povezovanju z dolenjskim trgovcem ne vidijo. Tudi Mercator Dolenjska konkretnih pogovorov s Posavjem še ni imel, vendar bodo po besedah direktorja Hribarja vsekakor iskali skupne točke s to družbo, saj Mercatorja v Brežicah tako rekoč ni. Računajo, da bo do razgovorov še prišlo, menijo pa, da bi predlagali enak način povezovanja kot Dolenjki.
V Posavju so menijo, da je združevanje v ABC zanje trenutno prednost. Prepričani so, da bo v prihodnje prihajalo tudi do prijaznejših povezovanj trgovskih družb. Po njihovem mnenju ima Mercator interes priti na to območje, saj ima Posavje nekaj lokacij, ki so zanimive za katerega koli trgovca v Sloveniji. “Verjetno bo to 2. ali 3. korak Mercatorja, ki se zdaj ubada s pomembnejšimi posli.
Stanislav Hribar
Maksimilijan Jakopin
Družba pooblaščenka, ki so jo ustanovili notranji delničarji (60 odst. delnic), daje Dolenjki varnost pred neljubimi prevzemi. Kdor bo želel kupiti to družbo, bo moral vzeti večino in položiti denar. Pooblaščenka zagotovlja preglednost lastništva in onemogoča, da bi družbo po tihem in po malem kupoval.
Dolenjka se o sodelovanju (še posebej o novi vlogi v gizu
Ivan Novoselič
Trenutno je naša naloga, da poslujemo čim bolje in da smo zanimivi za morebitne partnerje. Če bosta Mercator ali pa morebitni trojček želela, se bo treba združiti, sicer bomo vztrajali še nekaj časa po svoje. Letošnje leto bo nedvomno prelomno in pokazalo se bo, kdo kam sodi. O našem združevanju bodo odločali lastniki. Kmečka družba, ki je 27-odstotna lastnica družbe, zatrjuje, da deleža še ni prodala, prav tako naj bi bilo še vedno 10 odst. premoženja v lasti odškodninskega in 11,5 odst. kapitalskega sklada. Odstotek ima v lasti Nacionalna finančna družba, kar 50,5 odst. delnic pa je razpršenih na okrog 1000 drobnih lastnikov,” je povedal predsednik uprave Posavja Ivan Novoselič. Usoda Posavja je tako odvisna od tega, komu bo prodala Kmečka družba, pa tudi od tega, kdo bo uspešneje pokupil delnice malih delničarjev.
BREDA DUŠ1Č GORNIK
<M°
Ml
NIC VEC V SKLOPU MERCATORJA
Nikoli pretrgana zadružna tradicija
Od marca naprej samo kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica - Letos devetdesetletnica
RIBNICA - Mercator kmetijsko-gozdarska zadruga Ribnica bo letos obhajala 90-letnico (pred njo pa je bila na tem območju leta 1909 ustanovljena KZ Sodražica) in nadaljuje nikoli pretrgano tradicijo zadružništva v Ribniški dolini. Zadruga gospodari na 55 hektarjih zemlje in gozdov, ima domove v Ribnici, Sodražici in Jurjeviči, pred novim letom pa so prodali zadružni dom v Zapotoku pri Sušju.
PREDAVANJE O DAVKE NA DODANO VREDNOST
NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba Kmetijskega zavoda Ljubljana za območje Straže vabi na predavanje o davku na dodano vrednost, ki bo v petek, 15. januarja, ob 19.30 v prostorih osnovne šole Vavta vas. Predavala bo svetovalka za ekonomiko mag. Tanja Strniša iz Kmetijskega zavoda. Povedala bo, kateri kmetje bodo davčni zavezanci, kako se bo davek obračunaval, kakšne bodo davčne stopnje v kmetijstvu
• Predpriprave na uvedbo evra so tak dogodek, ki nima primerjave v svetovni zgodovini. (Arhar)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
52 zaposlenih ustvarja dohodek v trgovski, gozdarski in suhorobarski dejavnosti. Največ denarja prinese trgovina (54 odstotkov), potrebno pa je priznati, da je poslovanje vsako leto težje, saj je konkurenca čedalje hujša. Na tujem trgu je njihova suha roba (pre)draga, saj jim močno konkurirajo cenejši izdelovalci z Daljnega vzhoda. Kljub temu bodo tudi lansko leto zaključili brez izgub. Mirko Pirc je že petnajsto leto direktor zadruge, ki je bila ves čas likvidna.
“Vedno spoštujemo doslednost, pri nakupu in prodaji. Naše komitente smo zmeraj pravočasno opozarjali na obveze, predvsem če je grozilo, da bi lahko ostali nepoplačani. Pri nabavi imamo nadzor, brez kritja blago ne pride v trgovine ali skladišča, saj ne želimo, da se nam kopičijo nepokrite zaloge gotovih izdelkov,” je povedal direktor Mirko Pirc. Na občnem zboru marca bo prišlo do
sprememeb imena zadruge in načina dela. Iz imena zadruge bodo namreč črtali besedo Mercator.
“S poslovnim sistemom Mercator zelo dobro sodelujemo in
Mirko Pirc
Branjevke so prodajale šopke teloha po 200 tolarjev, šalotko po 400 kilogram, česen po 400 do 500, brstični ohrovt po 600, črno redkev po 200, fižol po 350 do 600, radič po 300 do 400, endivijo po 300 do 400, redčo peso po 200, koren in kolerabo po 200 do 250, sveže zelje po 200, kislo zelje po 200, glave kislega zelja po 300, kislo repo po 200, ajdovo moko po 400, zavitek domačega čaja po 200, korenino peteršilja po 100, orehe po 800, suhe hruške po 1.000, jabolka po 60 do 100 kilogram, hruške po 130 do 180, sadjevec po 800 liter, kozarec medu po 800 do 900, stekleničko pro-polisa po 300 in jajca po 25 do 30 tolarjev.
seimisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmo so imeli naprodaj 162 do 3 mesece starih prašičev, 48, starih 5 do 5 mesecev, in 12 starejših. Prvih so prodali 115 po 300 do 310, drugih 20 po 250 do 280, tretjih pa 4 po 200 do 210 tolarjev kilogram žive teže.
K
NAZDPA VILI,POTRJENEMU’ CVIČKU - Skoraj tridesetčlanski upravni odbor Zveze društev vinogradnikov Dolenjske je minuli četrtek v Oparovi zidanici v Stari Gori nad Trebnjem dodobra nazdravil in zalil rojstni dan sedaj uradno priznanega in patentiranega cvička. Kozarce so dvignili predsedniki iz vseh 17 društev cvičkove dežele in strokovni sodelavci zveze, pogostitev pa je v čast cvičku poklonil gostilničar Franc Opara iz Trebnjega. Pri petju zdravice so bili še posebne pozornosti deležni tisti ,cvičkarji\ ki so v zadnjih letih naredili kar največ za to, da je cviček postal tudi uradno priznano in spet cenjeno slovensko vino. Sedaj so na vrsti vinogradniki in še posebej kletarji, ki se morajo truditi, da bo cviček še boljši, še bolj cenjen in iskan.
kmetijski
NOVOSTI V VZRF.TI PUJSKOV
Brez kolostruma preti pogin
Vsako živo bitje je najbolj občutljivo ob rojstvu in takoj po njern, toda malokatero tako kot mladi pujski. Rejci plemenskih svinj to iz svojih izkušenj predobro vedo, zato skušajo z nekaterimi ukrepi zmanjšati nevarnosti kritičnega obdobja. Veterinarska stroka opozarja na nekatere novosti, ki zadevajo predvsem prvi teden po rojstvu oz. prasitvi.
Jako priporoča, naj bi vitaminiziranje pujskov opuščali, pa ne zato, ker pravkar povržene živali vitaminov ne bi potrebovale, marveč zato, ker je za to potrebno poskrbeti že prej, to je pri pre-i am breje svinje. Te morajo biti krmljene tako, da se tudi v plodovih ustvarja zadostna zaloga vitaminov.
Ostane pa obvezna uporaba železovega pripravka, saj je v mleku svinje vedno premalo železa, ki ga mladi pujski nujno potrebujejo za razvoj. Železo lahko rejec uporabi v obliki injekcije ali Paste, stroka pa opozarja, da je v primeru driske nujno najprej pozdraviti to bolezen in šele potem dajati železove pripravke.
Priporočljivo je tudi kupiranje repkov, da se prepreči pojav kanibalizma, kije nevarnost predvsem za večje reje, kjer je manj P^stora za posamično žival. Glede obdelave zobkov, s katerimi "ko pujski poškodujejo seske svoje matere, so mnenja delje-na- Ce ima svinja zadosti mleka in zadosti seskov, tako da ima ''sak mladič svojega, brušenje ali ščipanje zobkov ni potrebno, s tem pa so mlade živali obvarovane tudi možnih vnetij.
“o novem naj bi tudi kastracijo moških živali opravili že v P™em tednu njihovega življenja. Takrat so pujski najmanj občutljivi na bolečino, v krvi pa imajo še zadosti protiteles (imu-ttoglobulinov) iz materinega prvega mleka - mleziva ali kolostru-ma> ki jih varujejo pred boleznimi. Pujskovo črevesje je sposobno takoj po rojstvu vsrkati velike količine protiteles, ta sposobnost pa naglo pada, dobesedno iz ure v uro. In tako pridemo do osnovnega pravila pri vzreji pujskov: čimprej po rojstvu morajo . ade živali sesati in dobiti s tem materino pomoč pri zaščiti pred 'nfekcij; ’ -	  '	'
rgamzme, varuhe pred drisko, pa velja naCelo, da ta ukrep °b pravilni tehnologiji reje ni potreben, priporočljiv pa je ob odstavitvi pujskov ter v primeru, če zaostajajo v rasti.
Inž. M. L.
: pred
SEMINAR O TRŽENJU VINA
NOVO MESTO - Kmetijski zavod Ljubljana, oddelek za kmetijsko svetovanje Novo mesto, organizira od 10. do 12. februarja seminar o trženju vina v hotelu Šport na Otočcu. Na seminarju bodo predavali priznani slovenski strokovnjaki s področja trženja in komunikacije. Kotizacija za seminar znaša 18.000 tolarjev. Rok prijave je 25. januar. Vse informacije so vam na voljo na Kmetijskem zavodu, oddelek Novo mesto, Gubčeva 15, tel. 068/321-193. Kontaktne osebe za seminar: Tanja Strniša, Jože Maljevič in Katarina Merlin.
ZATON MASIVNIH HLEVOV
Ekonomika ne prenese več dragih gradenj hlevov in drugih gospodarskih poslopij, zato se v razvitem svetu vse bolj namesto masivne gradnje uveljavlja gradnja hlevov brez betonske plošče in z lesenimi stenami, ki je do 40 odstotkov cenejša. Stojišče za govedo stane do 800.000 tolarjev, če pa gre za gradnjo hladnega hleva, na južni strani odprtega in proti vetru zavarovanega le s tkanino, je gradnja še za desetino cenejša. Glede pomislekov, da tak sodoben hlev nima betonske plošče, na kateri bi bilo mogoče shranjevati seno, je treba vedeti, da seno vse bolj izginja iz krmnega obroka, ker ga nadomešča cenejša in lažje pridobljena silaža.
bomo tudi v prihodnje, vendar pa kapitalsko z njimi nismo bili nikoli povezani, kar pomeni, da nismo od njih odvisni. To za Mercatorja najbrž ne bo sprejemljivo, saj ne morejo vplivati na našo poslovno politiko.
M. GLAVONJIČ
ZDRAVILNO VINO IN ČESEN
Prihajajo vedno novi dokazi o zdravilnosti vina in česna. Tako je danski zdravnik Claus Rasmussen v raziskavi, ki je zajela 148 na hrbtenici ali križu operiranih bolnikov, ugotovil, daje pri tistih, ki uživajo vino in česen, verjetnost, da ozdravijo, štirikrat večja kot pri tistih, ki teh dveh živil ne uživajo. Učinek pripisuje snovem v vinu in česnu, ki preprečujejo apnenje žil in poživijo pretok krvi po žilah.
DVOJE PREDAVANJ
METLIKA, SEMIČ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj organizira v torek, 19. januarja, ob 18.30 v Vinski kleti v Metliki predavanje o varčevanju v gospodinstvu. Predavala bo Helena Mrzlikar. V četrtek, 21. januarja, pa bo ob 17. uri v sejni sobi občine Šemič predavanje o reprodukciji v konjereji. Predaval bo Marjan Kosec z Veterinarske fakultete v Ljubljani.
PRODALI LE MALO
SEVNICA - Na sobotnem sev-niškem sejmu je 177 lastnikov prodajalo 135 prašičev. Dva, ki sta bila s 150 kg godna za zakol, je gospodar cenil 22.000 tolarjev za kos, največ pa je bilo pujskov, katerih cena se je sprva gibala od
10.000 do 12.000 tolarjev, pozneje pa bi j ih masikdo prodal tudi za
4.000 tolarjev. Do 9. ure so prodali le dva pujska, kasneje še 7. Med kramarji sta bila dva krošnjarja s suho robo, zgovorna zeliščarica in prodajalec plinskih naprav.
N
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Vina posebnih trgatev
V naših krajih, recimo v vinorodni deželi Posavje, ki jo sestavljajo vinorodni okoliši Bela krajina," Dolenjska in Bizeljsko s Sremičem, je značilna razdrobljenost vinogradov, ki zelo draži pridelavo vina. Vinogradništvo lahko preživi le, če bo sposobno pridelati poleg namiznih in kakovostnih tudi vina najvišjih kakovosti, ki se prodajajo po visokih cenah. Zato je toliko bolj razveseljivo prebirati poročila v Dolenjskem listu o posebnih trgatvah v snegu in mrazu. Prepričan sem, da se ob prebiranju takih vesti pri ljudeh poraja občudovanje do teh prizadevnih ljudi, ki veliko tvegajo. V zadnjih dvanajstih letih, odkar je zadružna klet v Metliki pridelala prvo ledeno vino v državi, je bil storjen velik napredek. Ni ga bilo preroka, ki bi napovedal, da bomo doživljali v tako kratkem času rojstvo toliko ledenih vin z raznih leg in celo suhe jagodne izbore. Namerno poudarjam različne lege. Karakter vin, predvsem pa tako imenovanih “velikih vin”, je rezultat tal, kjer trta raste, podnebja na tej parceli, sorte, obdelave vinograda in načina, kako je mošt vrel in kako so vino negovali. Na apnenčastih tleh nastajajo v grozdju drugačne arome kot na ilovnatih. Tudi vrelne arome so drugačne, če povreva mošt pri 15° C ali pri 18 do 20° C. Vino se bo razlikovalo tudi po tem, ali bo hranjeno v cisterni iz nerjaveče kovine ali v sodu. Čim več kakovosti je v
vinu, tem večji je lahko njegov razvoj. V sodu vino lahko diha, zato je sod primernejši za vina najvišjega kakovostnega razreda. Toda samo v tedensko doto-čenem in vedno polnem sodu bo vino napredovalo.
Najlažje razume svoje vino sam pridelovalec, ki se spominja vseh podrobnosti, tako letnika kot opravil ob trgatvi in kasneje pri “vodenju” mladega vina. Vse vtise si je pametno zapisati. Vsako veliko vino ima svojo zgodbo in ta je lahko sestavni del trženja vina. Ljubitelji vin so hvaležni za vse informacije, ki jih dobijo o vinu, ki jih je navdušilo. Zato je direktna prodaja takih redkih vin pri samem pridelovalcu ali v specializirani vinoteki toliko bolj privlačna. Zato izkušeni vinarji nočejo prodati redkih vin v samopostrežne trgovine, ker so v tem tipu trgovin vina anonimna.
Spominjam se, kako je ravno Dolenjski list opazno spremljal nastajanje prvih vin iz posebnih trgatev. Pomagal je, da vina niso ostala anonimna in je prispeval k širjenju znanja o kakovostih, ki jih pri nas prej nismo poznali. Zato je veliko prispeval k uspehu teh vin, daje “zrno” padlo na plodna tla tako pri pridelovalcih vin, kot pri porabnikih. Vinogradništvo je in bo doživljalo vzpone in padce. Vina posebnih trgatev so svetle točke v sedanjem kriznem obdobju. Toliko bolj razveseljivo je, daje uspelo številnim vinogradnikom iz neobetavne deževne jeseni pridelati tako žlahtne vinske bisere. Takšni uspehi nam gotovo vsem vlivajo optimizem.
dr. JULIJ NEMANIČ
Leptospirozo zatiramo po zakonu
Gre za neprijetno bolezen, ki se prenaša z živali na ljudi in obratno
Leptospiroza je nalezljiva bolezen ljudi in živali, ki jo povzročajo bakterije iz rodu Leptospira. Živali se navadno okužijo pri ovohavanju in lizanju spolovil, ker se povzročitelj izloča z urinom. Okužba je možna še preko kontaminirane vode in hrane, ki jo z urinom onesnažijo miši in podgane, kakor tudi preko poškodovane kože.
Leptospire v organizmu napadejo rdeče krvničke, mišice in ledvice. Zaradi razpada rdečih krvničk pride do slabokrvnosti in zlatenice, v mišicah in ledvicah pa do degenerativnih sprememb. Po hudi obliki pride do zastrupitve z ureo, kar se navadno konča s poginom, pri blažji pa opazimo potrtost, hujšanje, neješčnost in utrujenost. Inkubacija (čas od okužbe do izbruha prvih znakov) je razmeroma dolga, traja 5 do 20 dni.
Bolezen poteka v več oblikah:
Uremična oblika se prične s pojavom in razmnoževanjem bakterij v krvi, kar se kaže v povišani telesni temperaturi (41° C). Pesje potrt, neješč, leži zaradi bolečin v mišicah. Po nekaj dneh se leptospire naselijo v ledvice. Zaradi vnetja le-teh je hoja psa okorna, hrbet pa drži zgrbljen. Kasneje se pojavi še bruhanje, driska in huda žeja. Iz ust zaznamo vonj po urinu, pri pregledu ustne votline pa opazimo obloge rjavkaste barve, ki se sprevržejo v razjede.
Ikterična oblika se zaradi jeter-nih okvar izraža z zlatenico, ki je opazna na vidnih sluznicah. V začetku je telesna temperatura povišana, potem pa zdrkne pod normalo. Pozornost usmerimo tudi na barvo urina, ki postane intenzivno rumen do oranžen. Lahko se pojavijo tudi znaki s strani živčnega sistema, ki so posledica zastrupitve z ureo.
Gastrointestinalna oblika je podobna prejšnjima, le z bolj poudarjenimi znaki s strani prebavil: bruhanje, krvava driska, krči črevesja in dehidracija.
Kronično obliko opazimo šele, ko pride do resnejše okvare ledvic. Žival postane otožna, zavrača
hrano, hujša, predvsem pa veliko pije.
Bolezen diagnosticiramo s pomočjo laboratorijskih preiskav krvi in urina, v pomoč pa nam je tudi podatek, da se bolezen pojavlja pretežno poleti in jeseni. Ob pojavu te bolezni je nujno potreb-
na veterinarska pomoč. Živali dajemo antibiotike, ki delujejo na povzročitelja bolezni. V hujših primerih je nujna transfuzija krvi ali kapljična infuzija elektrolitskih raztopin. Dietna hrana naj bo revna z beljakovinami in bogata z ogljikovimi hidrati. Psa zaščitimo s preventivnim cepljenjem. Cepimo že mladiča pri sedmih tednih, ponovimo čez en mesec in nato vsako leto revakciniramo.
DENISE KULOVEC, dr. vet. med.
helena mrzlikar} gospodinjski kotiček
Dobrote iz ljudske kuhinje
Vsi prazniki tega leta so še pred nami. Pomembno je, da naša ljudska kulinarika in vino, ki sta skupek pisane palete deželnih posebnosti, ohranjata svojo razpoznavnost.
Slovenska posebnost so POTICE, ki so znane tudi prek naših meja. Značilno obliko poticam dajejo modli, v katerih se potica peče. Oblike in materiali starih modlov so izraz ljudske ustvarjalnosti, ki se je ohranila do danes. Največkrat so okrogli in s tulcem na sredini. Potice imajo glede na nadev in zunanjo podobo tudi svoje ime. Najbolj znane so orehove, rožičeve, makove in pehtranove in prav po vrsti nadeva se prepozna starost nastanka potice. Prvotne potice niso bile sladkane, ker sladkorja niso poznali, uporabljali pa so med, ki je dal potici značilen okus. Testo za potice je kvašeno, zanj pa se uporablja pšenična in ajdova moka. Posebnost prvotnih potic je valjanje in zavijanje testa ter nadev, ki je namazan po vsej površini testa razen po sredini, kjer je zarezan križ, katerega kraki so dolgi 12 cm. Tako nastanejo štirje majhni trikotniki, ki se zavijajo iz sredine proti zunanjemu robu. Na ta način nastane tanek zvitek, ki vzhaja v modlu in se peče v krušni peči. Svojevrstne potice so špehovka in
ocvirkovka, ki jih pečejo za pusta in koline. Nadevane so z ocvirki ali slanino in se vedno uživajo tople.
Poticam so po obliki najbolj podobni ŠTRUKLJI. Najstarejši zapis za pripravo pehtranovih štrukljev sega v leto 1589. Pripravljali so jih ob koncu večjih del. Žanje se testo na tanko razvleče ali razvalja, namaže z nadevom, tesno zvije in speče ali skuha.
Cenjeno ljudsko kvašeno pecivo so tudi KVAŠENE PLETENICE in ŠARKLJI z rozinami ter KROFI. Vzhajano testo za krofe zahteva pri pripravi posebno pozornost. Vsaka gospodinja si želi krofe z venčki, zato mora upoštevati zaporedje dodajanja sestavin in paziti, da s stepanjem testa ne vtepe preveč zraka, zaradi česar bi bili krofi v sredini votli. Pravilno vzhajani krofi se potope v olje le do polovice, zato nastane na obodu, ko jih obrnemo, bel venček.
Posebno mesto med prekmurskimi jedmi je GIBANICA. Testo zanjo je pečeno v več plasteh in nadevano z različnimi nadevi (skuta, orehi, jabolka, mak, rozine itd.). Spodnja plast ali podplast je iz krhkega testa, ostale plasti pa iz vlečenega testa. Naša posebnost so tudi TORTE, PIŠKOTI in MEDENO PECIVO.
> 1 c
	
Hotko med Gallusovimi varovanci
Mladi brežiški glasbenik Matej Hotko študira v New Yorku
LJUBLJANA - Prejšnji petek, 8. januarja, zvečer je bil v veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije koncert varovancev Ustanove Gallus. Nastopila sta dva dueta: jazzovski s pevko Manco Klanjšček iz Ljubljane in kontrabasistom Matejem Hotkom iz Brežic ter duet s sopranistko Nino Kompare in pianistom Tomažem Bajžljem, ki izvaja klasična in sodobna glasbena dela vseh stilskih obdobij in zvrsti.
Koncert je bil še ena od uveljavitev mladega nadarjenega glasbenika iz naših krajev. Kontrabasist Matej Hotko je namreč glasbeno pot začel na brežiški glasbeni šoli, kjer se je po šestih letih učenja harmonike pri prof. Križaniču odločil za kontrabas in na tem inštrumentu izredno hitro napredoval. Vpisal je na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani in po štirih letih šolanja pri prof. Lucianu Boletu uspešno diplomiral pri prof. Zoranu Markoviču. Ob klasičnem kontrabasu se je ves ča^ šolanja intenzivno posvečal tudi igranju jazza na kontrabasu in basovski električni kitari ter sodeloval v različnih zasedbah, med drugim v Big band orkestru Krško. Od lanskega poletja kot varovanec Ustanove Gallus ter s podporo Rotary Cluba Čatež, Nuklearne Krško, Kozjanskega parka, Gospodarskega vestnika in butika Pronuptia študira jazzovski kontrabas v New Yorku na Glasbeni šoli Manhattan pri svetovno priznanem kontrabasistu in pedagogu Harvieju Swartzu.
MiM
Podgorškovi Temni angeli usode
Novi slovenski celovečerni film režiserja Saša Podgorška doživel prvo javno predstavitev na predpremierni projekciji v kinu Brežice - Predstavitev ustvarjalcev
BREŽICE - Celovečerni igrani film Temni angeli usode režiserja Saša Podgorška in scenarista Gorana Šalamona je doživel prvo javno predstavitev v petek, 8. januarja, zvečer v brežiški kinodvorani, kjer je bila predpremierna projekcija. Številnim ljubiteljem filma, prijateljem in znancem seje po končani projekciji predstavila skoraj vsa ekipa, kije sodelovala pri nastanku filma in njegovi poti do kinodvoran. Najbolj navdušenega ploskanja so bili seveda deležni domačini, režiser, scenarist in člani skupine Demolition Group. Uradna premiera filma bo 20. januarja v Ljubljani.
Film Temni angeli usode se je porodil iz skupne odločitve režiserja Saša Podgorška in scenarista Gorana Šalamona ter ostalih članov posavske rockerske skupine Demolition Group, ki prijateljujejo že kakih petnajst let. Podgoršek, kije kot režiser že uveljavljeno ime, saj je ustvaril več doma in v tujini odmevnih ter nagrajenih filmov, je dotlej s skupino posnel pet glasbenih spotov, pred tremi leti pa so sklenili, da naredijo še nekaj večjega, da posnamejo celovečerni film. Vendar ne običajen film, kot jih je veliko ali celo preveč v poplavi holivudar-ske filmske produkcije, ampak film, ki bo drugačen, nekaj posebnega. “Odločili smo se posneti film, ki naj bi bil na nek način stripovski, a bi v stripovski govorici pripovedoval o univerzalnih resnicah tega sveta,” je za Dolenjski list povedal režiser Podgoršek pred brežiško predstavitvijo svojega filma in dodal, da so zdaj vsi ustvarjalci filma veseli in ponosni, ker jim je filmski projekt uspel in so ga uresničili tako, kot so si ga zamislili.
Prva klapa pri snemanju Temnih angelov usode je padla junija 1997. leta, lani so film dokončali, letos pa začenja svojo pot najprej v slovenske kinematografe in na filmske festivale, kasneje pa, kot upajo, tudi v kinematografe drugih državah.
Film je sicer podnaslovljen kot ljubezenski, vendar bi bil primernejši kak drug podnaslov, saj je film bolj kot ljubezensko obarvan erotično, središčna točka filmske
Režiser filma Sašo Podgoršek
USTVARJALCI TEMNIH ANGELOV USODE - Po končani predpremierni projekciji so se občinstvu predstavili igralci in ustvarjalci novega filma. Na sliki: scenarist Goran Salamon se pozdravlja s filmskimi sodelavci.
RAZSTAVA O VODOVODNEM STOLPU
BREŽICE - V galeriji Posavskega muzeja bodo danes, 14. januarja, ob sedmih zvečer odprli razstavo foto-video kluba Brežice o vodovodnem stolpu. Za glasbeno popestritev otvoritve bo poskrbel mešani pevski zbor Viva.
MARINČ V EQURNI
LJUBLJANA - V galeriji Equr-na so v torek, 12. januarja, ob sedmih zvečer odprli razstavo slik akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice na Krki.
KONCERT KITARISTKE
TREBNJE - V prostorih Glasbene šole Trebnje je v ponedeljek,
11.	januarja, zvečer nastopila na samostojnem koncertu kitaristka Katja Porovna. Glasbenica je diplomirala na ljubljanski akademiji za glasbo pri prof. Andreju Grafenauerju, študij kitare pa nadaljuje na visoki šoli za glasbo na Dunaju.
SPEKTAR RAZSTAVLJA
KRŠKO - Danes, 14. januarja, bodo ob sedmih zvečer v razstavnih prostorih Kulturnega doma odprli likovno razstavo del 24 članov hrvaškega likovnega društva Spektar, s katerim plodno sodeluje krško likovno društvo Oko. V kulturnem programu bodo nastopili Nada Klašterka, Darko Žubrinič in Jasmina Levičar.
DOMAČA PREMIERA
PODBOČJE - V petek, 15. januarja, ob sedmih zvečer bo Kulturno društvo Staneta Kerina v Kulturnem domu premierno uprizorilo komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Predstavo je režirala Ivanka Černelič Jurečič.
pripovedi pa je obvladovanje ljudi z vseh možnih realnih pozicij moči: politične, sodne, represivne, cerkvene in duhovne. Vsako od teh pozicij pooseblja eden od združbe peterice veljakov, nekdanjih otroških prijateljev, ki so se dokopali do položajev predsednika, šefa policije, sodnika, duhovnika in voditelja verske sekte. Peterica brez vsakršnih moralnih pomislekov popolnoma obvladuje okolje, pri tem pa vsak od njih svoj položaj brezvestno izkorišča za najrazličnejša umazana početja, erotične avanture in kriminalne posle, vse skupaj pa je videti le kot poigravanje pri iskanje poti iz življenjskega dolgčasa. Ko se pojavi kot možen nov predsednik uspešen poslovnež, ki je po srcu pravi poštenjak, ga z intrigami in kriminalnimi dejanji - ne odrečejo se niti umoru - povsem onemogočijo, in to ne samo kot možnega političnega veljaka, ampak tudi kot poslovneža in na koncu še kot človeka. Zlo ves čas filma slavi in niza zmago za zmago, pri svojem uresničevanju posrečeno uporablja videz in besednjak dobrega, samo dobro, ki v filmu niti ni izrazito definirano, pa propada in kar naprej izgublja. Edino rahlo upanje na svet, zasnovan na drugačnih osnovah, je ljubezen med mladima Adamom in Evo, ki pa se konča s podobo malomeščanske družine. Osnovno sporočilo filma je torej prej mračno kot kaj drugega. Če bi mu seveda verjeli in ga sprejeli. Vendar pa je za kaj takega prešibko in preveč nedosledno grajeno.
Vrsta filmskih prijemov, pa naj so bili ustvarjeni hote ali ne, šibkost in pomanjkljivost scenarija posrečeno rešuje s tem, da vse skupaj spreminja v karikaturo. Življenje pač res ni takšno, kot ga kaže film, v realnem svetu sile moči ne delujejo in se jim ljudje ne podrejajo na tako naiven način, kot je prikazano v filmu, pa tudi resnični ljudje so osebnostno grajeni neprimerno bolj zapleteno, kot so filmski junaki Temnih angelov usode. Ko film govori o “univerzalnih resnicah sveta”, zarisuje karikirane poudarke v poenostavljeni podobi sveta, da bi bili tako kar najbolj prepoznavni in razvidni. To pa je značilnost karikature in črnega humorja. Če torej film sprejmemo in gledamo v takih okvirih, potem šele prav zazveni in učinkuje kot dovolj celovit ustvarjalni izdelek na dostojni ravni.
MILAN MARKELJ
\
MLADINSKI PIHALNI ORKESTER - Na novoletnem koncertu je Tre-banjce navdušil tudi dve leti stari mladinski pihalni orkester z vodjo Igorjem Hribarjem. (Foto: L. M.)
Med najboljšimi v Sloveniji
Občinski pihalni orkester TVebnje med desetimi najboljšimi - Tudi mladinska godba - Prostorske težave
TREBNJE - Leta 1926 ustanovljeni KUD Občinski pihalni orkester Trebnje postaja iz leta v leto kvalitetnejši. Napredek je opazen predvsem pod vodstvom domačina prof. Igorja Teršarja. Trebanjska godba je tako lani na državnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Krškem nastopila v drugi jakostni skupini ter prejela zlato medaljo in s tem pravico, da se letos maja na tovrstnem tekmovanju ravno tako v Krškem pomeri v 1. skupini. Postala je ena izmed desetih najboljših godb v Sloveniji.
Društvo združuje 140 glasbenikov v treh sekcijah. “Poleg omenjene godbe že dve leti delujejo mladinski pihalni orkester pod vodstvom Igorja Hribarja ter mažoretni skupini: starejšo vodita Darja Korelec in Zvonka Pečelin, z mlajšimi mažoretami iz OŠ Trebnje pa se ukvarjata Ksenija Krese in Petra Kek,” je povedal predsednik KUD-a Danijel Metelko, ki v orkestru že vrsto let igra tubo, društvo pa vodi dve leti. Orkestralna glasba postaja v domačem kraju vse popularnejša in s tem zanimanje zanjo. Tudi to so bili razlogi za ustanovitev mlajšega orkestra, ki pomeni tudi nekakšno pripravo na igranje v “veliki” godbi. Trebanjce sta oba orkestra navdušila z zadnjim nastopom na tradicionalnem novoletnem koncertu, ko je zraven zapela tudi Tereza Kesovija. “Številna publika nam zelo veliko pomeni, zato bi se Trebanjcem rad zahvalil za tovrstno moralno podporo,” je povedal predsednik.
Z godbo nastopajo po vsej Sloveniji in v tujini. Za kulturni praznik bodo zaigrali v domačem kulturnem domu, 14. februarja se bodo predstavili v italijanski Pici,
12.	junija bo društvo skupaj s TD Trebnje v okviru prireditev Iz trebanjskega koša organiziralo mednarodni festival godb in mažoret-nih skupin, že dvakrat so spremljali Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, itd. Metelko je poudaril, da so ena
Pogled v vsak kotiček Slovenije
Atlas Slovenije na računalniški zgoščenki je izhodišče za dostop do najrazličnejših zanimivih in uporabnih podatkov - Tkidi pregled kulturne dediščine
Elektronsko založništvo se vse bolj uveljavlja na slovenskem knjižnem trgu, na katerem so kar nekaj časa izrazito prevladovali tuji izdelki, slovenski pa so bili le redke izjeme. V zadnjih letih pa je končno le prišlo do večje ponudbe izvirnih slovenskih elektronskih izdaj slovarjev, priročnikov, leksikonov in podobnih multimedijskih izdelkov. Gotovo pa je enega najkakovostnejših korakov na tem področju naredila Mladinska knjiga z nedavno izdajo Interaktivnega atlasa Slovenije.
PRAZNIČNI KONCERT MA VRICE - Ženski pevski zbor Mavrica je imel pod vodstvom zborovodkinje Marjane Dobovšek svoj prvi letošnji koncert. Zbor je nastopil prejšnji torek, 5. januarja, zvečer v župni cerkvi sv. Lenarta (frančiškanski cerkvi) v Novem mestu. Številnemu občinstvu so zapeli petnajst pesmi, ubranih na minule praznike, božičnim skladbam pa so dodali še izbor ljudskih in ponarodelih ter nekaj duhovnih pesmi iz zahodne glasbene tradicije. Nekaj pesmi je na harmonij spremljal organist Matej Burger. Pevski zbor Mavrica je nastal aprila leta 1996 v novomeškem domu starejših občanov na pobudo direktorice Lojzke Potrč in željo delavk Doma. Imel je že več nastopov po številnih krajih v Sloveniji, sodeloval pa je tudi na lanski občinski reviji pevskih zborov. (Foto: M. Markelj)
Zahtevnega in pomembnega projekta, s katerim založba naznanja svoj odločnejši vstop v elektronsko založništvo, se je Mladinska knjiga lotila skupaj s podjetjem Globalvision, kije poskrbelo za računalniško obdelavo kartografskega gradiva, pripravljenega s pomočjo Geodetskega zavoda Slovenije, in seveda poskrbelo za medsebojno povezanost različnih baz podatkov. Elektronska izdaja Atlasa Slovenije, ki je v knjižni obliki in s 150 tisoč izvodi skupne naklade vseh natisov in izdaj od leta 1984 naprej velika založniška uspešnica, v obilni meri izkorišča prednosti računalniške tehnologije. Uporabniku ni na voljo le svobodno in hitro gibanje po velikem zemljevidu Slovenije v merilu 1:50.000, po preglednem zemljevidu v večjem merilu ali navigatorju s 215 kvadratki na celotnem zemljevidu Slovenije (kot je kart v knjižni izdaji), am-
pak lahko hitro najde kraj, hrib, reko ali kar pač že želi poiskati. Le nekaj klikov z miško in odpre se mu pregled slovenske kulturne ali naravne dediščine, spet klik in na ekran dobi fotografijo kraja, naravnega pojava ali kulturne znamenitosti. Lahko si izdela pregled, denimo, vseh vrhov v Sloveniji, ki so višji od 2.000 metrov, ali se mu na preglednem zemljevidu zarišejo vsi kraji z imenom Selo, območje naravnega parka, meja občine itd. Možnosti so zares velike, saj si uporabnik izbira kriterije za filtiranje podatkov po želji in potrebah. Še več, baze podatkov lahko dopolnjuje s svojimi beležkami in podatki, kar vse močno povečuje uporabnost interaktivnega atlasa. Omenimo še nekaj poslastic. Uporabnik lahko meri razdalje med točkami ali dolžino izbrane poti, si začrtuje rute in si jih opremi s koristnimi opombami, iz programa ima tudi dostop
do internetskih povezav, do telefonskega imenika Slovenije, na voljo mu je 44 mestnih načrtov, 3400 slik, načrtov in tlorisov itd. Uporabnik profesionalne različice (atlas je namreč izšel v osebni in profesionalni različici) pa ima tudi možnost satelitske orientacije, kar pomeni, da se s pomočjo elektronskega atlasa in GSP naprave za povezavo z navigacijskimi sateliti ne more izgubiti in ima v vsakem trenutku možnost natančno določiti svoj položaj ali denimo spremljati gibanje vozila. Profesionalna različica nudi tudi evidenčne podatke o občinah, naseljih, ulicah in hišnih številkah.
Interaktivni atlas Slovenije je izdelan skrbno in z velikimi možnostmi medsebojnih povezav med kartami in podatki, zato ne čudi, daje dobil na Infosu 98, kjer so ga predstavili strokovnjakom, nagrado revije Monitor kot najboljši domači programski izdelek. Edina pomanjkljivost, če jo smemo tako imenovati, je ta, da za tekoče in udobno delo zahteva dokaj zmogljiv računalnik, a ti so dandanes precej bolj dostopni tudi uporabniku s poprečno debelo denarnico. M MARKELJ
redkih godb pri nas, ki kljub trendu spogledovanja z evropskim stilom ostaja zvesta slovenski glasbi. “Nikoli je ne bomo zanemarjali,” pravi.
Kljub dobremu sodelovanju z občino pa se že vrsto srečujejo z velikim problemom - prostorsko stisko. Metelko je povedal, da so se v 73-letni zgodovini godbe selili sedemkrat, v zadnjih desetih letih pa kar štirikrat. 65-članski orkester se zdaj najmanj dvakrat na teden na vajah stiska na 54 kvadratnih metrih osnovnošolskega prostora, ki ni niti akustičen. Upanje jim predstavlja obljubljena novogradnja ob Centru za izobraževanje in kulturo, kjer bosta menda v treh letih boljše prostore dobili še glasbena šola in Galerija likovnih samorastnikov.
L. MURN
V
Branimir Zganjer
Umrl je pisatelj in prevajalec Branimir Zganjer
V Zagrebu je enajst dni po •praznovanju 79. rojstnega dne v soboto, 2. januarja letos, umrl pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Branimir Zganjer. V svojih delih je opisoval predvsem življenje Slovencev zunaj domovine, napisal je več učbenikov latinskega in grškega jezika ter razprav s področja klasične filologije, veliko pa je tudi prevajal. Novele, povesti, pesmi, humoreske in otroško prozo je pisal v slovenščini in hrvaščini, s prevajanjem pa je pomagal pri širjenju slovenske književnosti in kulture na Hrvaškem. Po rodu je Slovenec, stari starši in starši so dolenjskega rodu, a je vse od rojstva živel v Zagrebu. Tam se je tudi šolal in končal visokošolski študij iz klasične filologije na filozofski fakulteti, v Ljubljani pa je dokončal
študij primerjalnega jezikoslovja-
Dolga leta je poučeval na gimnaziji latinščino in grščino, nekaj let pred upokojitvijo fakultativno tudi slovenščino. Dopisoval je v slovenske in hrvaške časopise. V Prilogi Dolenjskega lista je leta 1995 v več nadaljevanjih objavil povest Vajinega sinka imam neizmerno rada, ki je zasnovana na resničnih doživetjih in izkušnjah, del pripovedi pa se dogaja na Dolenjskem, v okolici Ribnice in Novega mesta.
ZVEZDICA ZASPANKA
NOVO MESTO - Lutkovno gledališče Maribor bo v torek, 19-januarja, ob štirih popoldne gostovalo v Domu kulture s priljubljeno lutkovno igrico Franeta Milčinskega Zvezdica zaspanka.
CANKARJEVO POHUJŠANJE
KRŠKO - Mestno gledaliče ljubljansko bo v petek, 15. januarja, ob 19.30 gostovalo v Kulturnem domu s farso v treh dejanjih Ivana Cankarja Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v režiji Mileta Koruna. Predstava je za modri abonma in izven.
LJUBEZENSKA PISMA
BREŽICE - V Prosvetnem domu so v torek, 12. januarja, zvečer nastopili igralci Gledališča Ptuj z igro A. R. Gurneyja Ljubezenska pisma v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Gre za prvo uprizoritev tega dela na slovenskih odrih, ki je premiero doživelo lanskega oktobra na Ptuju.
POTA
800 Dolenjcev kmalu brez izpita
Manj nesreč, a več mrtvih - Kmalu bo možno tudi zaseči neregistrirana vozila - Se nad prehitre in pijane voznike - Treznile bodo predvsem odločbe o odvzemu vozniške
NOVO MESTO - Če primerjamo policijsko statistiko posameznih slovenskih regij, lahko ugotovimo, da smo v Beli krajini in na Dolenjskem v preteklem letu živeli sorazmerno varno, varneje kot v drugih regijah. Izstopa predvsem število mrtvih v prometnih nesrečah, saj se je lani število povzpelo na 22, kar je občutno več v primerjavi s predlanskimi 12 mrtvimi, torej z letom, ki gaje zaznamovalo zelo ugodno stanje v prometu.
dežurni
poročajo
Med kaznivimi dejanji izstopajo premoženjski delikti, predvsem vlomi v trgovine in avtomobile.
STEPLI SO SE - 7. januarja ob Pol desetih zvečer je prišlo v gos-hnskem lokalu v Trebnjem do Rretepa, v katerem sta 30-letni J. V iz okolice Trebnjega in 19-let-m M. Z. iz okolice Trebnjega lažje Poškodovala 38-letnega E. P. iz •rebnjega. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja lahke telesne Poškodbe so policisti zoper prva dva napisali kazensko ovadbo.
TANKALA, A NE PLAČALA ' *7-letni V. H. iz okolice Šen-jerneja in 18-letni M. Z. iz oko-,'ce Brežic sta utemeljeno osumljena kaznivega dejanja tatvine, er sta 4. januarja popoldne na bencinskem servisu v Šentjerneju natočila 17 litrov bencina, nato pa se odpeljala, ne da bi poravnala račun. S tem sta oškodovala Petrol za dva tisočaka.
°B PNEVMATIKI - 4. ali 5. januarja je nekdo na parkirnem pro-s 0tu v Veliki Loki prišel do tovornjaka s prikolico in iz dveh ležišč za rezervno kolo ukradel dve pnev-rnahki s platišči. S tem je lastnika •' iz okolice Trebnjega oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev.
SEDAJ IMA VSAJ ZASTAVO 'Med 20. in 29. decembrom je ne-do pred vulkanizersko delavnico asča v Semiču z droga snel zastavo Slovenije in jo ukradel. UKRADLA ČEKE - 40-letna J *z okolice Trebnjega je emeljeno osumljena kaznivega eJanja tatvine, ker je novembra ant iz torbice, lasti I. G. iz oko-■ICe Trebnjega, ukradla dva čeka n ju vnovčila na pošti v Krmelju, sumljenka je lastnico oškodo-a|a za 30 tisoč tolarjev.
Franci Povše "•
Število teh narašča predvsem na račun predlagalnih deliktov, zato je večje tudi skupno število obrav-
• Novi zakon o varnosti cestnega prometa je številne voznike prepričal o tem, da so lahko že na kraju kršitve kar precej tepeni po denarnici, a očitno je, da se vozniki še premalo zavedajo drugih, še strožjih določb zakona, kijih kasneje izvršuje sodnik za prekrške. Le tako si lahko namreč razlagamo podatek, da si je v osmih mesecih lanskega leta prislužilo kazen odvzema vozniškega izpita kar 800 Dolenjcev in Belokranjcev (ko so napihali več kot 1,5 promila alkohola, če so napihali več kot 1,1 promila in povzročili prometno nesrečo s telesno poškodbo ali če so odklonili preizkus alkoholiziranosti). Ti bodo kmalu prejeli odločbo o prenehanju veljavnosti vozniškega izpita, čaka jih najmanj 90 tisočakov kazni, pol leta ne bodo smeli sesti za volan, potem pa bodo morali znova v avtošolo. To bo gotovo velik zalogaj za družinski proračun in gotovo končna priložnost za streznitev!
-I'.
%^'IK ZA PREKRŠKE V NOVIH PROSTORIH - Sodnik za prekrške ir,ie Novo mesto je od prejšnjega tedna v novih prostorih v Rozmanovi ja X V Nme"1 mes,u’ v stavbi, kjer je bila še do nedavnega policijska postaja lar*Prosl°ri na Rotovžu so bili že dolgo neprimerni, nova, urejena lokaci-2a ie zaposlenim tudi spodbuda za še boljše delo. Predstojnica sodniku dMrške Zofija Redek upa, da se bodo kmalu zapolnila sistemizirana pa V1a nics,a. vsaj sodniška, saj trenutno dela le ena sodnica, novi sodniki ‘Udi*■ V 'zv°l<lvencm postopku. Otvoritve se je med številnimi gosti udeležil in 'n"uslcr :a pravosodje Tomaž Marušič, ki je na posnetku ob Zojiji Redek ajnici občine Martini Vrhovnik. (Foto: T. Gazvoda)
Ul
Ko/UPOŠTEVAL prednosti
i2 p. USARJA - 39-letni Davorin G. janu- čic P" Kostanjevici seje 7. avto a dopoldne peljal z osebnim kri™Po kostanjeviškem otoku. V Ceste • ljubljanske in Gorjanske Uoh *10te' PcUat' naravnost na g0v*nsko cesto, takrat pa je z nje-sti n . sne strani po prednostni ce-i Ar|Pe|jal kolesar 78-letni Eilip B. avta 1 Pr' Kostanjevici. Voznik ta kolesarja zbil, tako da se je zdravi Poškodoval in ostal na pD Jcnju v brežiški bolnišnici. STl ^1TRO PO SPOLZKI CE-ške„, . -letni Boštjan K. iz Arme-oj v8 j? T januarja vozil osebni avto stjobr kuga proti Brestanici. Uitro-Itlcgli na mokrem in spolzkem
navanih zadev. Vse več je tudi organiziranega kriminala, predvsem prekupčevanja z orožjem in ponarejanja listin ter denarja. Na območju UNZ Novo mesto na srečo še ni večjih težav s trdimi drogami, po besedah načelnika UNZ Novo mesto Francija Povšeta pa bodo dali tej problematiki tudi v prihodnje prednost. Gospodarski kriminal narašča, predvsem zaradi večjega števila goljufij. Ob tem velja opozoriti na prodajo vrednostnih papirjev, saj se po terenu pojavljajo številni “kupci”, ki skušajo zavesti o delnicah nepoučene občane.
Na območju UNZ Novo mesto se je število prometnih nesreč v lanskem letu sicer nekoliko zmanjšalo, manjše je tudi število nesreč s telesnimi poškodbami, izstopajoče pa je število mrtvih. Za velik delež le-teh je kriva hitra cesta št. 1, izstopajoče število žrtev pa je bilo tudi med vozniki koles z motorjem, zato bodo policisti prav tej kategoriji tudi v prihodnosti posvetili več pozornosti.
Pod drobnogledom bo še naprej alkohol pri voznikih, saj je bilo lani na tem območju pijanih kar 14 odstotkov kontroliranih udeležencev v prometu, slovensko povprečje pa je 9 odstotkov. Povprečna stopnja alkohola v prometnih nesrečah je bila kar 1,74 promila. Poleg alkohola bodo policisti veliko pozornosti posvetili tudi prehitrim voznikom in jih dosledno kaznovali, saj je hitrost glavni vzrok najhujših prometnih nesreč.
SPODRSNILO MU JE
BREŽICE - 24-letni Marjan B. iz Gorice je v četrtek, 7. januarja, pomagal pri gradnji stanovanjske hiše v Kregarjevi ulici v Brežicah. Ko je hodil ob izkopu hiše, mu je spodrsnilo in je padel dva metra globoko med izkop in steno novogradnje, z glavo udaril ob temelj hiše ter se pri tem hudo poškodoval.
PRECEJ PIJANIH
KRŠKO - V soboto je bila v Posavju poostrena policijska akcija, v kateri so policisti ustavili 220 voznikov. Zoper 52 so odredili preizkus alkotestov, ki je v 19 primerih pokazal alkohol.
cestišču ni prilagodil razmeram, zato je izgubil oblast nad vozilom. Avto je zdrsel čez cesto v skali in jo izruval. Voznik se je hudo poškodoval in se zdravi v bolnišnici.
VOZILA NI MOGLA VEČ OBVLADATI - 21-letna Ivanka K. iz Brezovice se je v nedeljo z osebnim avtom peljala od Župc-levca proti Bukošku. Ko je srečala neznano vozilo, je zapeljala na desni rob vozišča, po srečanju pa je volan sunkovito obrnila v levo in izgubila nadzor nad avtom, zletela z vozišča in trčila v dvoje dreves ob cesti. Voznica in sopotnik Stanko C. iz Ponikev pri Studencu sta se lažje poškodovala, Frančiška K. pa težje.
po dolenjski deželi
• Neznan nepridiprav, očitno precej žejen in željan alkohola, se je konec lanskega leta kar sam povabil v vinsko klet, katere lastnik je Vlado Š. iz Brežic in sloji v vinorodnem okolišu Brezja pri Bojsnem. Na silo je odprl dvokrilna lesena vrata vinske kleti, nato pa iz soda natočil približno 50 litrov metliške črnine in vzel 5-litrsko plastično posodo za vino ter dve steklenici z belim in rdečim vinom. Za neznancem se je izgubila vsaka sled.
• 51-letni A. Š. iz okolice Črnomlja je vedel, kje lahko dobi pijačo, a ker so v hotelu Lahinja posumili, da je že preveč popil, mu alkohola niso hoteli dati. Belokranjec se je razburil in začel razbijati steklenino in mizo. Ker se ni pomiril niti ob prihodu policistov, so ga ti odpeljali na brezplačno bivanje na policijsko postajo, priskrbeli pa so mu tudi srečanje s sodnikom za prekrške.
• 26-letni Srečko G. iz Čanja pri Sevnici je v začetku decembra na bencinski črpalki OMV Istrabenz v Brežicah natočil 46 litrov nafte. Ker je pozabil denarnico, je trgovcu obljubil, da bo prišel nazaj v pol ure. Računa do 6. januarja ni poravnal, uslužbenci pa so ugotovili, da jim je povedal izmišljeno ime in naslov.
Mejnih incidentov s posledicami lani ni bilo, število prehodov meje ostaja enako pa tudi število ilegalnih prehodov v primerjavi s preteklimi leti ne izstopa, čeprav so policisti v zadnjem letu na območju Dolenjske in Bele krajine presekali več organiziranih sprovajanj ilegalcev. Ilegalci, če niso odkriti pravi čas, ko je še možna vrnitev v državo, od koder so prišli k nam, Slovenijo ogromno stanejo, zato je pri njihovem odkrivanju še kako dobrodošla pomoč domačinov, ki naj policiste obvestijo takoj, ko opazijo sumljive ljudi.	T	GAZVODA
* Policisti so pogosto poslušali očitke, da ne storijo ničesar z vozniki - predvsem je šlo za Rome, ki so se brez skrbi in kakršnihkoli posledic vozili naokoli z neregistriranimi vozili. Kmalu bo temu drugače, saj spremembe zakona o prekrških omogočajo tudi zaseg vozil, ne le mopedov, če bo voznik z neregistriranim ali pomanjkljivo opremljenim vozilom večkrat padel v mreže policistov. Ta sprememba je bila sprejeta prav na pobudo policistov in županov iz Dolenjske in Bele krajine, ki se srečujejo na skupnih delovnih sestankih enkrat na leto.
KADROVSKE SPREMEMBE NA UNZ NOVO MESTO
NOVO MESTO - Z novim letom je prišlo v slovenski policiji do kar nekaj kadrovskih sprememb, tudi na območju UNZ Novo mesto. Dosedanji komandir policijske postaje Trebnje Janez Kukec je odšel na novo delovno mesto na ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljano, novi komandir pa je postal Bojan Majcen. Novi komadir postaje prometne policije Novo mesto je postal Aleksander Rešeta, sedanji komadir Andrej Senica pa je odšel na novo delovno mesto v operativno komunikacijski center na UNZ Novo mesto. Komandir policijskega oddelka Dolenjske Toplice Janez Šafar se je upokojil, novi komandir pa je postal Andrej Bahor.
Na Hrvaško skoraj pretihotapili jabolka
ZNESEL SE JE NAD STAVBO
NOVO MESTO - Med 24. decembrom in 4. januarjem je nekdo razbil devet okrasnih fasadnih plošč v pritličju stavbe na Novem trgu v Novem mestu. Poškodoval je še šest aluminijastih fasadnih lamel na strehi in svetilko v pritličju stavbe. Neznanec je s tem podjetje Terca iz Šentruperta oškodoval za okoli 200 tisočakov.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
UPRAVA ZA IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
Zavod za prestajanje kazni zapora
Dob pri Mirni
8233 MIRNA
objavlja prosta delovna mesta:
1. STROKOVNI SODELAVEC I - ZA VARSTVO PRI DELU, VARNOSTNI INŽENIR
2. SVETOVALEC I - PEDAGOG (v službi za vzgojo in svetovanje)
3. REFERENT I - VODJA IZMENE PUO (v službi za varnost in zavarovanje)
4. POOBLAŠČENA URADNA OSEBA - 3 izvajalci (v službi za varnost in zavarovanje)
Pogoji:
K točki 1.
- višja strokovna izobrazba varnostno tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
K točki 2.
- visoka ali višja strokovna izobrazba pedagoške ali druge ustrezne smeri in 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj.
K točki 3.
- višja strokovna izobrazba pedagoške, pravne ali druge ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
K točki 4.
- srednja (štiriletna) družboslovna, zdravstvena, penološka ali druga ustrezna smer, 2 leti delovnih izkušenj, starost do 27 let, moški z odsluženim vojaškim rokom.
Za objavljena delovna mesta se šteje zavarovalna doba s povečanjem 12/16 mesecev.
Za sklenitev delovnega razmerja mora. kandidat/kandidatka izpolnjevati še naslednje pogoje: daje zdravstveno sposoben, da ni bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je po zakonu ovira za sklenitev delovnega razmerja v državnem organu, da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik. Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje bodo vabljeni na razgovor in opravljali psihološki preizkus s testiranjem.
Delovno razmerje bodo izbrani kandidati sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesecev.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov, ki je naveden v objavi.
Preko mostu
SLOVENSKA VAS - Ljudje ob meji so si že od nekdaj radi prislužili kak tolar s tihotapljenjem vsemogočega blaga. Na eno takšnih skupinic so policisti naleteli tudi prejšnjo sredo.
21-letni Gregor S. iz Sel pri Dobovi se je v Slovensko vas pripeljal s kombiniranim vozilom, na katerem je imel 1.500 kilogramov jabolk. Pridružila sta se mu še 48-letni Slavko K. iz Jesenic na Dolenjskem in 28-letni Robert M. iz Arnovega sela. Dogovorili so se, da bodo jabolka ilegalno prepeljali na Hrvaško preko lesenega mosta v Slovenski vasi. Načrt so izvršili nekaj čez enajsto uro zvečer. Gregor in Slavko sta šla s kombiniranim vozilom proti Slovenski vasi, za njima pa se je z osebnim avtom peljal Robert. Brežiškim policistom je zaradi težavnega terena uspelo ustaviti le slednjega, prva dva pa sta jabolka že spravila na Hrvaško. A ne za dolgo, kajti o ilegalnem prehodu meje so bili takoj obveščeni hrvaški varnostni organi, ki so Slovenca prijeli in ju z jabolki vred vrnili v Slovenijo. Vsi trije se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
T. G.
ODZIVNI ČAS 15 MINUT
NOVO MESTO - Številko 113 na UNZ Novo mesto v povprečju dnevno pokliče 13 občanov, ki policistom sporočijo dogodek, pri katerem je potrebna intervencija. V povprečju policisti od klica do prihoda na kraj potrebujejo 15 minut, kar je glede na razvejen teren, ki ga pokrivajo, dobro. Ob tem pa velja opozorilo, naj številko 113 občani kličejo res le v nujnih primerih, za druge, manj nujne zadeve, pa naj kličejo ostale številke policije.
VLOMIL V VIKEND
BREŽICE - Nekdo je še neugotovljenega dne prišel do vikend hiše, katere lastnik je Vladimir K. iz Brežic, in z ostrim predmetom odprl leseno okensko polkno, nato pa odtrgal še varovalno rešeto in razbil okno. Odnesel je dve plinski jeklenki, akumulator, več Škarij za obrezovanje trt, več krožnikov, jedilni pribor, nože, radiokasetofon in več prtov. Škode je za 200 tisočakov.
SE BOLJ NAD PIJANE VOZNIKE
KRŠKO - Ker je bilo na območju UNZ Krško v decembru 1997 alkohol ugotovljen kar pri 17 odstotkih povzročiteljev prometnih nesreč (slovenski cilj je 9 odstotkov), je na območju Posavja med 14. in 31. decembrom potekala akcija “Natakar, taksi, prosim.” V tem času so policisti z alkotestom preizkusili 373 voznikov, od katerih je bilo pozitivnih kar 105. Preizkus je odklonilo 7 voznikov. Čeprav podatki o prometnih nesrečah za zadnji december še niso popolni, že kažejo, daje akcija dosegla svoj namen, saj je bilo po sedanjih podatkih v prometnih nesrečah udeleženih le 8 odstotkov vinjenih voznikov. Glede na to, da je bilo stanje glede pijanih povzročiteljev tudi v januarju 1998 zelo slabo, bodo policisti UNZ Krško nadaljevali s poostrenimi nadzori.
Vlomilce izdali ukradeni čeki
Le dan in pol po vlomu v hišo prijeli vlomilce v hišo v Brežicah in našli ukradene predmete, le o klobasi in torti ni bilo sledi - Na delu trije mladeniči in mladenka
BREŽICE - V prejšnji številki Dolenjskega lista smo poročali o vlomu v hišo v Brežicah, ko je 3. januarja popoldne nekdo izkoristil priprto okno in iz hiše odnesel zlatnino, uro in čeke, za nameček pa se je še posladkal s klobaso in torto. Lastnik je vlomilca presenetil na delu in ga s svojim prihodom pregnal, še preden gaje videl, a kmalu so storilcem stopili na prste tudi policisti.
Vlomilec - kmalu se je izkazalo, da je bilo v ta posel vpletenih več oseb - je hotel očitno kmalu kaj iztržiti od posla, saj so bili policisti že 5. januarja zgodaj zjutraj iz bencinske črpalke v Brežicah obveščeni, da je nekdo vnovčil verjetno ukraden ček Nove ljubljanske banke. Policisti so takoj stopili v akcijo in na kraju samem legitimirali: 24-letnega Huberta G., 25-letnega Kristjana G. in 22-letnega Arturja G. iz Brezja pri
Bojsnem ter 25-letno Marjeto J. iz Maribora, ki začasno stanuje na Brezju pri Bojsnem.
Zaradi suma storitve kaznivega dejanja so bili povabljeni na policijsko postajo v Brežice, kjer so policisti malce poklepetali z njimi in ugotovili, da je Artur s svojim bratom vnovčil en ček v znesku 10 tisočakov že prejšnjega dne. Pri Hubertu so policisti našli bančno kartico, pri Kristjanu pa etui za čekovne blankete.
Ko so policisti na Čatežu ob Savi pregledali še Kristjanovega fička, so v njem našli še en etui. Čeprav je bilo očitno, daje ta prav tako izviral iz omenjenega kaznivega dejanja, osumljeni niso hoteli sodelovati v razgovoru. Vse štiri so začasno priprli, v tem času pa so kriminalisti na podlagi odredbe okrožnega sodišča v Krškem opravili hišno preiskavo pri Dušanu G. v Brezju. V kleti so našli nakit, ki je izviral iz vloma v hišo v Brežicah. Policisti bodo zoper brata Arturja in Huberta napisali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja vloma, Kristjan in Marjetka pa bosta ovadena zaradi prikrivanja.	T.	G.
Prihodnost
oblikujete sami.
I Darilo v januarju!
Znižali smo premije... do 20 % Srečno 1999!
Zavarovalnica Triglav, d.d., ima kot vodiJna slovenska zavarovalnica na področju premoženjskih zavarovanj dolgoletno tradicijo. Dobro se zavedamo, da je zavarovanje premoženja tisto, ki zagotavlja ekonomsko trdnost in občutek varnosti. Stalno spremljamo trg in potrebe naših zavarovancev, da bi se s ponudbo čimbolj približali vsakemu posamezniku. Zato s 1. januarjem 1999 znižujemo premije v premoženjskih, avtomobilskih in kmetijskih zavarovanjih. Znižane premijske stopnje in ceniki za posamezne vrste premoženjskih zavarovanj bodo kmalu na voljo v vseh naših poslovalnicah.
triglav	pre
Z rentnim varčevanjem
je vaša prihodnost lahko prijetna in bogata. V naši banki vam ponujamo rentna varčevanja za dobo od treh do trideset let, obročno ali z enkratnim pologom, v tolarjih ali v tuji valuti. Tudi izplačilo privarčevanega denarja je lahko obročno ( povečate si pokojnino) ali v enkratnem znesku. Možnosti je veliko t čimprej se oglasite pri nas, saj boste v januarju za vsako sklenjeno rentno varčevanje prejeli tudi promocijsko darilo. Informacije so vam na voljo v ekspozituri Brežice, Cesta prvih borcev 6, tel.: 0608 66 759 in v agenciji Krško, Cesta krških žrtev 135b, tel.: 0608 22 877. http://www.nkbm.si
PRIHODNOST PO IZBIRI
'V
ŽE VEČ KOT
150.000
Slovencev nam ie zaupalo skrb za svojo prihodnost. Z najkakovostnejšim življenjskim zavarovanjem bomo znan poskrbeti tudi za Vašo.
Tako boste z varnimi koraki stopili na pot do svojega zaklada.
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080-19-20
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
T^Nova KBM
Vaš denar. Vaša banka.
ZRNO, d.o.o. Gmajna 6 a, RAKA
Samo za imetnike kartice
5.990,00
prihranek 2.941 SIT
Kavni avtomat AR 2 MOULINEX
- prostornina 1,25 litra
- moč 900 W -2 delni filter z
dozirno žličko
98.950,00
15.290,oo
KOVINOTEHNA
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 16. januarja, bodo odprle naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Ločna
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7,30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenia vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
< Uršna sela: od 8. do 16: ure: Urška ; Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7, do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
V nedeljo, 17. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8, do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg,
Market Kandijska, Samopostrežba Mačkovec. Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba
Šmihel, Market Seidlova
od 7,30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trpina Cekar v BTC, Bučna vas od 8, do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 12, ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
' Straža: od 8. do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Žužemberk: od 8, ure do 11.30: Market
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
• Mirna: od 7.30 do 11, ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
SAXOM AN I A,
so ljudje, ki ljubijo saxo
Avto, ki vam zleze pod kožo /	X
CITROE
...še nekaj stanovanj bom počistil, malo bo še mamica dodala, pa si bom lahko saxoja kupil in kakšno zapel.
prihranek 85.000 SIT in več, zelo ugodni kreditni pogoji brez pologa na 3 in 5 let
' ' > * J    — ---------------------------------;—s--------------—
Trgovsko podjetje Zrno Raka
vam v svoji trgovini nudi po veleprodajnih cenah umetna gnojila.
• NPK 15-15-15, NPK 7-20-30, NPK 8-26-26, UREA, KAN
Ugodna akcijska prodaja zaščitnih sredstev:
• PRIMEXTRA	1.150 SIT
•ANTRACOL	1.160 SIT
• REKLONE L	2.059 SIT
• EUPAREN	2.683 SIT Predsezonska ponudba semenske koruze PIONIR
• DEA 25 MK	4.262 SIT
• DEA 40 MK	4.820 SIT
• EVA 25 MK	4.262 SIT
• EVA 40 MK	6.820 SIT
• CARLA 25 MK	4.262 SIT
• CARLA 40 MK	6.820 SIT
• HELGA 25 MK	4.806 SIT
• HELGA 40 MK	7.680 SIT
• RAISSA 25 MK	4.806 SIT
• RAISSA 40 MK	7.680 SIT
• MARISTA 25 MK	4.806 SIT
• MARISTA 40 MK	7.680 SIT
• STIRA 25 MK	5.114 SIT
• STIRA 40 MK	8.260 SIT Zbiramo naročila za semenski krompir (JAERLA, DESIREE, KENEBEC, MINERVA).
Izredno ugodne posezonske cene gradbenega materiala z možnostjo nakupa na več obrokov!
Trg. podjetje Zrno kvalitetno in cenovno ugodno izvaja vse notranje in zunanje strojne omete, vse vrste fasad ter soboslikarske storitve.
Prav tako vam njihovi mojstri kvalitetno napeljejo vodovod in centralno napeljavo.
Po zelo ugodnih cenah imajo peči na olje FEROLLI, gorilce THERMOMATIC in ostali instalacijski material z dostavo na dom.
Telefon: 0608/75-410, 0608/75-086
SLOVENSKA ZALOŽBA
ZASLUŽITE 30%
OD PRODANE KNJIGE (100.000 SIT na teden)
IN POSTANITE
KOMERCIALIST
ZA
PRODAJO KNJIG - ŠTIRIINDVAJSET NASLOVOV POSLOVNIH USPEŠNIC.
DELO POTEKA PO VSEH SLOVENSKIH PODJETJIH, USTANOVAH IN INŠTITUCIJAH. ZAGOTAVLJAMO:
• STALNE NOVE NASLOVE KNJIG
• REDNA IZPLAČILA
• NAJBOLJŠIM REDNO ZAPOSLITEV Kandidati pokličite vsak delavnik med 10. in 15. uro po telefonu št. 061/125 81 40
061/125 80 43
RIC -Razvojnoizobraževalni center
RIC Novo mesto v februarju ponovno pričenja s programom prekvalifikacije za poklic prodajalec. Prijave sprejemajo še do konca januarja.
Vse informacije lahko dobite na telefonskih številkah 068/326-319 ali 326-341 ali osebno v prostorih Razvojnoizobraževalnega centra na Novem trgu 5 v Novem mestu.
»-
dolenjka, d.d.
Dolenjka, d.d., trgovina na debelo in drobno, Novo mesto, Glavni trg 23,
objavlja
JAVNI RAZPIS
z zbiranjem ponudb za prodajo nepremičnine,
vpisane v ZKV, št. 314, k.o. Dobrava, ki obsega prodajalno v velikosti 63,18 m2, skladišče v izmeri 37,70 m2, predprostor v izmeri 7,47 m2 in sanitarije v izmeri 5,96 m2.
Pisne ponudbe je potrebno poslati s priporočeno pošiljko oz. prinesti osebno na sedež družbe do vključno 22.1.1999. Vsak ponudnik mora pred končnim rokom za oddajo ponudbe vplačati varščino v višini 500.000 SIT na žiro račun prodajalca št. 52100-601-10927 in overjeno potrdilo priložiti ponudbi. Prednost pri nakupu ima tisti, ki ponudi višjo ceno in boljše plačilne pogoje. Prometni davek in vse druge stroške, povezane s prodajo, plača kupec. Prodaja poteka po načelu “videno-kupljeno”. O izbiri bo odločeno najkasneje v 30 dneh od dneva objave. Dodatne informacije je možno dobiti osebno na sedežu družbe ali po telefonu št. 321-733.
d.o.o., Cesta 4. julija 39, Krško
' Proizvodnja dvigalnih in transportnih naprav, manipulatorjev, robotov
vabi k sodelovanju
1- diplomiranega inženirja strojništva - konstrukcijska smer
2- inženirja strojništva ali strojnega tehnika - konstrukcijska smer
Od kandidata pričakujemo:	-<
visokošolsko, višješolsko ali srednješolsko izobrazbo
* Poznavanje računalništva znanje angleškega ali nemškega jezika
| Poznavanje prvin CAD samoiniciativnost in ustvarjalnost.
^branim kandidatom ponujamo: sodobno delovno okolje timsko delo in usposabljanje konstruktivno in inovativno delo.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi bomo sprejemali 15 dni po objavi
°9lasa na naslov: i.H.S., d.o.o., Cesta 4. julija 39, 8270 Krško.
GALERIJA
KRALJ
ŽfLI
VSEM STRANKAM, SODELAVCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM SREČNO NOVO LETO 1999.
ZAHVALJUJEMO PA SE VSEM,
KI SO PODPRLI RAZSTAVNO DEJAVNOST GALERIJE V PRETEKLEM LETU:
DOLENJSKI LIST DOLENJKA LABOD
NOVA LJUBLJANSKA BANKA NOVOLES MESTNA OBČINA NOVO MESTO PIZZERIJA NOVLJAN TISKARNA VESEL
J D.C., d.o.o. 1000 Ljubljana, Komenskega 10
Zastopnik tujih proizvajalcev farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov
ZAPOSLI za nedoločen čas, s polnim delovnim casom in 6-mesečno poskusno dobo:
1- STROKOVNEGA SODELAVCA za program zdravil
Pogoji: srednja ali visoka izobrazba
• farmacevtske
• medicinske
■ kemijske smeri	^
aktivno znanje angleškega jezika osebni avto
Delo je izključno terensko!
Zaželena lokacija bivanja kandidata: Ljubljana, Štajerska, Dolenjska
2- KOMERCIALNEGA SODELAVCA ZA TRŽENJE PROFESIONALNIH KOZMETIČNIH PROIZVODOV
Pogoji;
| izkušnje na področju trženja aktivno znanje angleškega jezika osebni avto Celo je večinoma na terenu!
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi in podrobnim *lv|jenjepisom bomo sprejemali 10 dni po objavi oglasa.
a Podlagi najustreznejših pisnih prijav bomo vabili kandidate na ra2g°vor, zato prosimo, da pripišete tudi vašo telefonsko številko.
Imetniki kartice
do 5 %
gotovinski POPUST !
vam podarimo 16,4 li  , - ULTRA PLUS
Cene veljajo od 12.1. do 23.1 .’99 oziroma do prodaje zalog!
Ob nakupu pralnega stroja
tj) pralnega praika
m.
Pralni stroj
KENMORE art. 18910
PHILIPS
Cvrtnik PHILIPS HD 4219 -moč 1650 W -grelni del in notr. posoda se lahko odstranita -snemljiv grelni del
(^^a| Nemogoče je mogoče
^_j_(2S77), 14. januarja 1999
DOLENJSKI LIST
13
MALI NOGOMET V TREBNJEM
TREBNJE - Športna zveza Trebnje in Zbor nogometnih sodnikov bosta 23. in 24. januarja v športni dvorani v Trebnjem pripravila tradicionalni turnir v malem nogometu, za katerega se lahko prijavite pri Bošku Vujasinu vsak delovni dan od 7. do 15. ure po telefonu 44 150, popoldne in zvečer ter v soboto in nedeljo pa po telefonih 47 237 in (041) 626 360. Žrebanje ekip bo v četrtek 21. januarja, ob 19. uri v gostilni kolenc na Mirni.
SKEDLJEVA
PRESENETILA
TREBNJE - Zmagovalka 16. odprtega prvenstva Trebnjega v kegljanju je Kranjčanka Silva Fleischman, z drugim mestom je na novomeškem kegljišču presenetila domačinka Dušanka Ške-delj, tretja je bila Kranjčanka Silvana Belcijan in četrta Trebanjka Milena Veber. Med 12 finalistkami je nastopila tudi Sonja Vidmar iz Črnomlja, ki je osvojila deveto mesto. (N. G.)
OKRNJENA UDELEŽBA NA PODROČNEM PRVENSTVU
ŠENTJERNEJ - V soboto, 9. janu-arja, so na osnovni šoli Šentjernej pripravili področno posamezno prvenstvo v šahu za starejše dečke in deklice, ki pa je bilo zaradi novih, nerazumno zaostrenih pravil ministrstva za šolstvo in šport, po katerih lahko na področnih tekmovanjih nastopita le po dva najboljša z občinskih tekmovanj, zelo okrnjeno: nastopilo je le 8 šahistov in 4 šahistke. Na državno prvenstvo, ki bo 23. in 24. januarja v Kranju, sta se uvrstila Milan Radomir iz Novega mesta in Sonja Mukavec iz Starega trga ob Kolpi. Izidi, starejši dečki: 1. Milan Radomir (OŠ Center Novo mesto), 2. Jaka Hrovat (Grm Novo mesto), 3. Mario Kapš (Stari trg ob Kolpi); starejše deklice: 1. Sonja Mukavec, 2. Tjaša Štaudohar (obe Stari trg ob Kolpi), 3. Suzana Smerke (Mirna Peč). (R. R.)
KRKA PREMAGALA KARLOVČANE
NOVO MESTO - Košarkarji Krke so na tekmi za trening v Novem mestu s 93:74 (44:44) premagali Karlovac. Med novomeškimi košarkarji so bili najuspešnejši Meluš s 30, Petrov z 18 in Grum s 15 točkami.
J
DO ZADNJEGA DIHA - Matjaž Smodiš se je kljub zaostanku svojega moštva za dvajset točk celo tekmo s Pivovarno Laško boril do zadnjega diha in je, čeprav je bil na igrišču najmlajši, vzor ostalim sooigralcem. Dokazovanja željni Novomeščan je tako tudi dobro izkoristil televizijski prenos, saj si je njegovo igro verjetno ogledal tudi trener državne reprezentance. S takim pristopom k igri in takim učinkom, kot ga je imel Matjaž tokrat, se bo na reprezentančni klopi moralo najti mesto tudi zanj. Na sliki: Matjaž Smodiš pod košem med prerivanjem z Jurakom in Dončičem. (Foto: I. Vidmar)
Le šolska ura laških pivovaijev
Namesto derbija boj neenakovrednih ■ Matjaž Smodiš edina svetla točka domačega moštva
mm jakni
Liga Kolinska, 19. kolo - KRKA
: PIVOVARNA LAŠKO 68:80 (33:50); KRKA: Jcvtovič 2, Petrov 10 (2:2), Smodiš 23 (3:6), Grum 14 (2:2)t Meluš 2 (2:2), Nakič 11 (4:5), Sčekič 6 (0:2). PIVOVARNA LAŠKO: Jurak 7, Dončič 12, Lisica 11, Goljovič 18, Bečirovič 12, Dragšič 10, Kunc 10. Prosti meti: Krka 12:19, Pivovarna Laško 7:14; za tri točke: Krka 3:16 (Petrov 2, Nakič), Pivovarna Laško 7:18 (Dončič 2, Goljovič 2, Dragšič 2, Bečirovič 1); skoki: Krka 26 (Smodiš 18), Pivovarna Laško 29; osebne napake: Krka 15, Pivovarna Laško 22. OSTALI IZIDI: Helios : Kraški zidar 80:69, Union Olimpija : Savinjski Hopsi 79:70, Postojna : Pošta Maribor Branik 72:90, Triglav ; Loka kava 76:79, ZM Lumar : Slovan 96:83. LESTVICA: 1. Union Olimpija 37,2. Pivovarna Laško 36,3. Krka
33. 4. Savinjski Hopsi 32, 5. ZM Maribor Lumar 28, 6. Loka kava. 27, 7. Slovan 26, 8. Helios 26, 9. Pošta Maribor Branik 25, 10. Kraški zidar 24, 11. Triglav 24, 12. Postojna 24.
V 20. kolu se bo Krka v soboto v Sežani pomerila s tamkajšnjim Kraškim zidarjem.
1. B SKL, 13. kolo - KRŠKO : -ROGLA ATRAS 75:79 (36:44). Ostali izidi: Union Olimpija mladi : Elektra 86:79, Ilirija : Radenska 80:72, Radovljica : Nova Gorica 60:68, Banex : Hrastnik 96:77, Kemoplast: Zagorje 72:85. Lestvica: 1. Zagorje 24, 2. Rogla Atras 23, 3. Kemoplast 22, 4. Radenska 20, 5. Ilirija 20, 6. Banex 18, 7. Union Olimpija ml. 18, 8. Krško 18,9. Hrastnik 18,10. Elektra 17,11. Radovljica 17,12, Nova Gorica 16. V soboto, 16. januarja, se bo Krško v gosteh pomerilo s Hrastnikom.
NOVO MESTO - Od pričakovanega košarkarskega derbija med Krko in Pivovarno Laško ni ostalo nič. Gostje iz Laškega so si pred televizijskimi kamerami že takoj na začetku zagotovili lepo prednost in v nadaljevanju srečanja Novomeščanom niso pustili, da bi se jim vsaj malo približali.
Že v uvodnih minutah srečanja so Tokrat je bilo jasno videti, da šepa
Laščani začetno vodstvo Novome-ščanov z 2:0 takoj izničili in povedli z 12:2, ter po šestih minutah srečanja že vodili z 22:6. Uspelo jim je onemogočiti prvega strelca novomeškega moštva in lige Kolinska Iva Nakiča, ki je v prvem polčasu v 20 minutah na igrišču dosegel 11 točk, v drugem pa je igral le pet minut, a koša ni več zadel. Na drugi strani pa so Goljovič, Lisica, Bečirovič in tovariši z disciplinirano igro v obrambi in napadu zlahka preigravali domačo obrambo in zadevali kot za stavo.
Svojo nalogo je več kot dobro opravil le Matjaž Smodiš, kije z 59-odstotnim metom dosegel 23 točk in pod obegia košema ujel kar 18 odbitih žog in je bil nedvomno najboljši igralec na tekmi ter hkrati edini v novomeški vrsti, ki je bil na igrišču enakovreden košarkarjem iz Laškega. Očitno je Smodiš poleg Nakiča edini v novomeški vrsti, ki se lahko kosa z najboljšimi košarkarji vrhunskih moštev, kakršni sta pri nas le Union Olimpija in Pivovarna Laško, vendar če Nakič zataji, ne more sam premagati nasprotnikov.
Med smučišči vodijo Gače
V prvem krogu glasovanja za “naj” smučišče največ točk Gačam
Prvi krog glasovanja za naj smučišče v Dolenjskem listu je za nami. Največ bralcev Dolenjskega lista se je odločilo za domače smučišče Rog - Crmošnjice (Gače), na drugem mestu je Rogla, tretji pa Krvavec, ob teh pa so glasovali še za Koblo, Izvir (Sodražica) in mariborsko Pohorje. Med razlogi, zakaj so se glasovalci odločili za Rog - Črmošnjice, je bližina smučišča in napredek, ki so ga žičničarji dosegli pri urejanju prog.
Poleg Dolenjskega lista sodelujejo pri glasovanju tudi slovenske radijske postaje Radio glas Ljubljana, Radio Rogla, Radio Celje, kočevski radio Univox, Štajerski val in grosupeljski Zeleni val ter Dolenjskemu listu sorodni časopis Gorenjski glas. Pokrovitelj akcije je tovarna Kolinska, ki bo vsak teden za pet izžrebanih glasovalcev pripravila pakete s svojimi proizvodi.
Izžrebani glasovalci, ki bodo v naslednjih dneh prejeli paket z izdelki Kolinske, so: Janez Trat-
nik iz Livolda, Katica Bartolj iz Dolenjih Lakovnic, Santo Jakše iz Šentjerneja, Marko Burgar iz Novega mesta in Danica Murn iz. Dobrniča. Nagrajencem čestitamo.
Med množico manjših in večjih smučišč izberite tisto, na katerem ste smučali letošnjo zimo in ste se tam najbolje počutili. Ne gre za tekmovanje, katero smuščišče je večje, katero ima več snežnih topov ali daljše vlečnice. Če vam je bilo všeč na majhnem in širši slovenski javnosti manj znanem smučišču z lepo urejenimi progami in prijaznimi žičničarji, ni ovir, da za “naj” smučišče ne bi izbrali prav tega. Glasovnico tokrat objavljamo prvič, do konca zime pa jo bomo objavili še večkrat, prav tako pa bomo sproti objavljali nagrajence in vrstni red smučišč v izboru za "naj” smučišče. Izpolnjene glasovnice pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto, s pripisom: za “naj” smučišče. Svojo izbiro tudi obrazložite.
GLASOVNICA za akcijo “NAJ SMUCISCE”
“Niy” smučišče:.....................
Obrazložitev:.......................
Ime in priimek:.....................
Naslov:.............................
Kolinska
tudi psihološka pripravljenost celotnega moštva, ki je z izjemo redkih posameznikov le apatično opazovalo Laščane, kako se sprehajajo skozi domačo obrambo.
Matjažu tokrat sicer ni uspelo zadeti trojke, a je z zabijanjem sredi drugega polčasa vseeno vsaj za trenutek razveselil številne gledalce, ki so kljub neposrednemu televizijskemu prenosu dobro napolnili tribune novomeške športne dvorane, saj so pričakovali precej bolj enakovreden boj drugo- in tretjeuvrščene-ga moštva na lestvici. Precej bolje razpoložena je dvorano zapuščala izjemno dobro uigrana skupina navijačev iz Laškega, ki je novomeškim košarkarjem, ko jim je šlo najslabše, zapela: “Glejte pa se uč’te!”
NOVAK NA SENUŠAH
SENUŠE - Na Štefanovem hitropoteznem šahovskem turnirju je na Senušah pri Krškem nastopilo 18 šahistov. Žmagal je Gorazd Novak iz Krškega, drugi je bil Andrej Grilc iz Sevnice in tretja Sanja Žnideršič iz Krškega. (J. B.)
SKUPŠČINA TENIŠKEGA KLUBA KRKA
NOVO MESTO - Skupščina teniškega kluba Krka bo v petek, 15. januarja, ob 19. uri v sejni sobi novomeškega štadiona pod Porto-valom.
Kljub porazu z Laščani je Krka še naprej na tretjem mestu prvenstvene lestvice, ki bi ga, če ne bi prišlo do nepredvidenih spodrsljajev, morala zadržati do končnice, v katero so se praktično že uvrstili Olimpija, Pivovarna Laško, Krka in Savinjski Hopsi ter najverjetneje tudi že mariborski ZM Lumar, medtem ko so moštva v sredini lestvice zelo izenačena in bo boj za šesto mesto v prvi skupini še zelo hud. V naslednjem kolu se bo krka v Sežani pomerila z desetouvrščenim Kraškim zidarjem, ki za krkaše ne bi smel predstavljati težje ovire.	j	y
PET ZMAG ITE RINE - Triletna kobila Draga Lesa Ita Rina (na sliki med dirko na stožiškem hipodromu) je lani petkrat videla cilj in petkrat zmagala. Zal ene izmed najbolj obetavnih kasačev ne bo več na štartu. Kljub temu Sentjernejčani letos niso brez adutov, tako da bodo dolenjski ljubitelji kasaškega športa, ki bodo letos na šentjernejskem hipodromu videli tri dirke, doživljali še precej zmag domačih konj.
Petindvajset šentjemejskih zmag
Izjemno uspešne sezona konjeniškega kluba Šentjernej - Najuspešnejši kasač Suriya, najboljša voznik Maletič - Predsednik Ivan Košak optimist tudi za letos
ŠENTJERNEJ - Konjeniški klub Šentjernej je lani doživel svojo po številu zmag najuspešnejšo sezono, saj so šentjernejski kasači na slovenskih hipodromih dobili okoli vratu kar 25 lovorovih vencev. Letošnjo zimo spet trdo trenirajo, zato si podobnih uspehov želijo tudi v novi sezoni, ki se bo začela 9. maja z dirko v Ljutomeru.
Poleg 25 zmag so se šentjernejski	Vojo Maletič) in Ita Rina (lastnik in
konji lani kar 51-krat uvrstili na na-	voznik Drago Les), ki je žal ni več,
grajena mesta ter z nagradami zaslužili 3.026.000 tolarjev. Med klubi je bil Šentjernej vse do zadnje prireditve tretji, po zaključni dirki sezone v Ljubljani pa jih je za dve točki prehitela Ljubljana Stožice. Prvi je bil Ljutomer, drugo pa Brdo.
Najuspešnejši konj iz šentjernej-skega hleva je bila Šuriya (lastnik Stane Krainer, voznik Vojo Maletič) z osmimi zmagami, ki je s tem zaslužila 759 tisoč tolarjev. Bukefa-los (lastnik Meta Cedilnik, voznik
DAt
Novo mrtlii OU« .»41 hW
O
• •
pa sta k šentjernejski zgodbi o uspehu prispevala po pet zmag. Ostale zmage so dosegli Sissi Sara (2) ter Valat, Sai Baba, Prima Lobell, Don Jersey in Fina Lobell po eno.
Med šentjernejskimi vozniki je bil najuspešnejši Vojo Maletič, ki je na slovenski jakostni lestvici po zmagah in uvrstitvah za Ljutomerčanom Markom Slavičem mlajšim zasedel izvrstno drugo mesto, drugi je bil Drago Les (9. v Sloveniji), tretji Ivan Humek mlajši (42), četrta Darja
CICIBANI USPEŠNO V KRANJSKI GORI
NOVO MESTO - Na prvi tekmi cicibanov za pokal centralne regije v veleslalomu so v Kranjski Gori dobro tekmovali tudi mladi smučarji Krka Roga iz Novega mesta. Med cicibani je zmagal Domžalčan Boštjan Božič, med prvih šest pa so se uvrstili štirje novomeški smučarji: Marko Knafelc je bil drugi, Žiga Anžlovar četrti, Tevž Grandovec peti in Grega Kostanšek šesti. Med cicibankami je zmagala Tesa Herman iz Olimpije, med prvimi šestimi pa so bile spet kar štiri novomeške smučark: Vanja Brodnik je bila druga, Teja Kos tretja. Katja Zalar peta in Neva Dolinšek šesta.
Judež (53) in peti Janez Košak (58). Poleg tega je Vojo Maletič po kriteriju UDR (universal drivers rating) glede na poprečje iz 40 štartov najboljši slovenski voznik. Na poprečje 5 do 9 štartov je po UDR Drago Les drugi v Sloveniji.
Z doseženimi rezultati je novi predsednik konjeniškega kluba Šentjernej Ivan Košak zelo zadovoljen, čeprav bi po njegovem menju lahko dosegli še precej več, če ne bi bil celo sezono poškodovan leta 1997 najboljši triletnik v Sloveniji Peri Lobell in ne bi morali pred koncem zaradi kolike uspavati serijske zmagovalke Ite Rine. Ivan Košak obljublja, da bo skupaj z ostalimi člani dal vse od sebe, da bodo letošnji uspehi še boljši. [ V.
NOVOMEŠČANA V KOŠARKARSKI REPREZENTANCI
NOVO MESTO - V mladinski košarkarski vrsti Slovenije, ki se pripravlja na kvalifikacije za evropsko mladinsko prvenstvo leta 2000, sodelujeta tudi novomeška košarkarja Sašo Stakič in Sanio Majerle-Slovenska vrsta je v sklopu pripravljalnega turnirja v Borgosesiji v Italij) premagala Grčijo z 72:66. S šestimi točkami se je na listo strelcev vpisal tudi Stakič, medtem ko je Majerle tokrat le sodeloval. Na turnirju igrata še Italija in Avstralija. Slovcnijaje v prvem krogu izgubila z Avstralijo-
MALA LOKOSTRELSKA PRVAKA - Novomeški lokostrelci so tekmovalno leto 1999 začeli na najboljši možni način, za naslovoma državnih prvakov. Na osnovnošolskem dvoranskem prvenstvu v Ljubljani sta se med 104 mladimi lokostrelci iz rac Slovenije izkazala člana lokostrelskega kluba Novo mesto Jaka Može, učenec 4. razreda OŠ Bršljin, ki je bil najboljši v skupini od L do 4. razreda v disciplini instiktivno, in Matej Povž, učenec 7. razreda OŠ Šmihel, ki je bil v isti disciplini najboljši med učenci 7. in 8. razredu. Na sliki (z leve): njun trener Drago Peterlin, Jaka Može, Matej Povž in predsednik LK Novo mesto Martin Fabjan.
([•»KRKKZDRAVIUŠČN
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
J
• TURK V ČETRTFINALU -Član športnega društva Krka Teniški center Otočec, Blaž'Ihrk, je med svojimi klubskimi tovariši na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije za igralce do 18. leta v Domžalah prišel najdlje, saj seje uvrstil v četrtfinale, kjer je izgubil z. Mlajkovičcm, nekdanjim članom novomeške Krke, medtem ko sta se Maj Jožef in in
Tomaž Kastelec od nadaljnjega tekmovanja poslovila v prvem krogu glavnega turnirja, Tadej Pucelj pa je izpadel v drugem krogu. Dekleta so istočasno nastopala na dvoranskem prvenstvu Slovenije z.a igralke do 14. letu v Radencih. Katja Bec in Daša Guštin sta izpadli v prvem krogu kvalifikacij, Kuja Vukšinič pa v tretjem krogu kvalifikacij.
Kralj in Vrtačič odprla sezono
Šentjernejska šprinterja Kristijan Kralj in Jožko Vrtačič sta na otvoritvenem mitingu v Ljubljani ugnala vso konkurenco - Z njima se je pomerila tudi slovita Marlene Ottey
Uroš Babnik
Babnik
v
v Žužemberk, Krka vztraja
__ V soboto z Bledom
NOVO MESTO - Kljub hudim težavam zaradi pomanjkanja denarja bodo odbojkarji novomeške Krke do konca se-Mne nastopali v prvi slovenski ('gi- Ce bi namreč sredi sezone lzst.°pili, bi morali jeseni igrati kalifikacije za uvrstitev v tret-Jpligo. Na pomoč jim je prisko-c'la novomeška občina, kjer nekaterim očitno ni vseeno za obstoj odbojke v Novem me-stu- Odbojkarji so tako poravnali dolgove, ki so jih imeli do odbojkarske zveze, in bodo za zdaj ostali v prvi ligi, kjer so ta cas na zadnjem mestu prvenstvene lestvice, tam pa bodo najverjetneje ostali do konca s«°ne, v jeseni pa naj bi poskusili srečo v drugi ligi.
Po odhodu najboljšega igralca novomeške vrste in nje-^ega trenerja Uroša Babnika v I džemberk, je trenerske na-°ge prevzel Gregor Žunič. Novomeški odbojkarji bodo ako na prvi tekmi pomladanskega dela sezone v soboto, 16. Januarja, ob 20. uri z Bledom 'grali še dodatno oslabljeni, ..o da proti bistveno močnej-s'ni tekmecem nimajo možnosti za uspeh.
Kdo bo športnik leta?
^ soboto bodo razglasili športnico, športnika in ekipo ^__leta po izboru poslušalcev Radia Sevnica
ar- ^NlCA - To soboto, 16. janu-ni h’ ur‘ P°d° v sevniški šport--orani uradno razglasili zrna-šnn* • v *et°šnji akciji za izbor Onika leta v občini Sevnica. RarT °^C Zc*aj tretjič po vrsti vodil izbi 8evn'ca> k' ie sprva dve leti |etl). športnika Posavja, po lansko-|,,,-,l.P.reRinitvi akcije pa se je letos izbora v svoji občini.
Po t°? a'c' radia so lahko glasovali min i^onu ‘n P° P°šti, in to vse do sov ®-a Ponedeljka. S svojimi gla-in « S° *zbrali športnika, športnico konF°rtno ekipo leta. Strokovna sest 'S^a’ k' so J° sevniški radijci ^ av‘b v sodelovanju s Športno •a sv°- - vnica'je vzporedno naredi-eki °J |zbor športnika, športnice in
Na sobotni prireditvi bo prost vstop, obiskovalce pa bo zabavala skupina The Drinkers. V programu bosta nastopila uspešna plesalca v standardnih in latinskoameriških plesih Marko Ogorevc iz Sevnice in Anja Žvab iz Krškega. Predstavili se bodo še: Marko Stopar iz karate kluba Stilles Sevnica, Društvo borilnih veščin 1PON in sevniške gimnastičarke.
B. D. G.
LJUBLJANA - Z otvoritvenim atletskim mitingom Olimpije se je v Ljubljani začela letošnja domača zimska atletska sezona. Zal na prvem tekmovanju ni nastopilo več najboljših slovenskih atletov, ki so ta čas še sredi najtrših priprav. Osrednja zvezda tekmovanja je bila jamajška zvezdnica Merlene Ottev. ki med slovenskimi šprinterkami ni našla enakovredne tekmice, zato se je pomerila kar s fanti, med katerimi je zasedla zadnje mesto, prvi dve mesti pa sta odšli v Šentjernej. Klubski obračun šentjernej-skih mladincev je s časom 6,98 dobil Kristijan Kralj, medtem ko je Jožko Vrtačič z drugim mestom in časom 7,00 napovedal, da bo treba nanj tudi letos resno računati.
Zanimivo je, da je Vrtačič dosegel enak izid kot v finalu tudi v kvalifikacijah, medtem ko je Kralj, s katerim sta tekla v isti skupini, s časom 7,03 zaostal za njim. Tudi Otteyeva, ki ima osebni rekord sicer boljši od Kralja, je v kvalifikacijah nastopila v isti skupini s Šentjernejčanoma, dosegla pa je za stotinko slabši izid kot kasneje v finalu. Žal na štartu ni bilo najboljšega slovenskega šprin-
ALEŠ MURN Z REPREZENTANCO NA IRSKO
MIRNA - Obetavni badmintonist mirnskega Toma Novomeščan Aleš Murn, ki je v mladinski konkurenci že vrsto let nepremagljiv, se je prvič uvrstil tudi v člansko državno reprezentanco. S slovensko izbrano vrsto bo nastopil od 21. od 23. januarja na ekipnem tekmovanju za evropski pokal skupine B. Poleg Murna bodo Slovenijo na Irskem zastopali Ljubljančani Andrej Pohar, Simon Haw-lina, Maja Pohar, Tina Pelhan in Darja Krajnc. Cilj slovenske vrste je napredovanje v skupino A, na Irskem pa se bodo najprej pomerili z Islandci in Irci.
URŠKA SE JE HRVATICI ODDOLŽILA
MIRNA - Na tretjem badmintonskem turnirju za igralce do 13. leta je v Lendavi med deklicami tretjič zapored zmagala članica mirnskega Toma Urška Silvester, kije v finalu premagala sestro Špelo. Špela se je v polfinalu srečala z najboljšo hrvaško igralko Majo Šavor, ki pa razpoloženi Mirnčanki tokrat ni bila kos. Špela se je Hrvatici oddolžila za poraz na drugem turnirju, obenem pa se je na slovenski jakostni lestvici, kjer premočno vodi Urška, prebila na drugo mesto.
terja Urbana Acmana in bivšega rekorderja na 100 in 200 m Novo-meščana Tomaža Božiča.
Čast atletov novomeške Krke sta z drugim mestom v skoku v višino in v skoku ob palico branila Janez in Primož Jeralič, medtem ko je Maja Krajnčič v skoku v daljino osvojila četrto mesto. Od ostalih slovenskih atletov velja omeniti za ta čas odlična skoka Gregorja Cankarja (7,93 metra) in Anje Valant, ki je s 6,44 m le za pet centimetrov zaostala za dvoranskim državnim rekordom Ksenije Predikaka.
FURLAN ZMAGAL NA FURLANOVEM MEMORIALU
KRMELJ - Na 17. šahovskem memorialu Borisa Debelaka je v Krmelju zmagala ekipa BMP Trebnje, drugi je bil Krmelj in tretje Trebnje. Med 18 posamzniki se je najbolj izkazal mojster Miha Furlan (BMP), drugi je bil mojstrski kandidat Andrej Brcar (Trebnje) in tretji Tomaž Marinšek (BMP). Najbolje uvrščeni domačin je bil Vladimir Žaja na šestem mestu.
NOVAK IN ŽUPEVC
BLANCA - Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice in osnovna šola Blanca sta pripravila 4. turnir v spomin na Jožeta Radeja, na katerem je nastopilo 40 članov in 35 osnovnošolcev. Med člani je zmagal Gorazd Novak iz Krškega nad Tonijem Kranjcem in Mojco Grilc iz Sevnice. Med osnovnošolci je zmagal Sašo Župevc nad samom Štajnerjem in Sanjo Žnideršič. (J. B.)
Kristijan Kralj
Izidi, 60 m, moški, finale -1. Kristijan Kralj 6,98, 2. Jože Vrtačič (oba Šentjernej) 7,00,3. Miloš Šakič (Triglav Kranj) 7,01... 6. Merlene Ottey (Jam) 7,20; ženske, finale -1. Jerneja Perc (ŽAK Ljubljana) 7,52; daljina, moški - 1. Gregor Cankar (Kladivar) 7,93; ženske - 1. Anja Valant (Kladivar) 6,44, 4. Maja Kranjčič (Krka Novo mesto) 5,19; palica, moški -1. Jože Jeršin (Olimpija) 3,40, 2. Primož Jeralič (Krka Novo mesto) 3,40; višina, moški -1. Peter Kunstelj (Olimpija) 200, 2. Janez Jeralič (Krka Novo mesto) 190.
VRHOVNIK OSMI
NOVO MESTO - Na slalomu za evropski pokal v Hinerestoderju v Avstriji je bil Matjaž Vrhovnik z osmim mestom najbolje uvrščeni slovenski smučar. Žmagal je Finec Marila nad Avstrijcema Albrechtom in Valchoferjem.
KRANJEC LANI
Najboljši, blas
Na 103 TURNIRJIH
MnaEVNlCA - V šahovskem klubu nCnia Majcen iz Sevnice po poseb-j0 .Tokovnem sistemu ovrednoti-st0v . "(ovalne uspehe svojih šahi-sken,'? 'z*'crcJ° šahista leta. V lan-teu.. . je '"-bral največ toč prvoka-točlcrriIJc Toni Kranjec s 114.109 s0j., ?nih drugi je bil Zvonko Me-
Grilcnii08 "7) in treti' Andrcj
ju : 'i'e.591). Vsaj na enem turnir-lahi« ( nastopilo 40 sevniških Kran °V 'n ^ahistk. Medtem ko je tuWhK	zbral	na vsega 14
stonii , Je na največ turnirjih na-za I" Janko Blas, ki je 26.561 točk st0pjhSeto mesto zbral na 103 na-
NA PRIPRAVE NA TOPLO - Skupina trenerja Srdjana Djordjeviča, v kateri skupaj s slovito Marlene Ottey vadita tudi atleta novomeške Krke Katka Jankovič in Tomaž Božič, je v nedeljo odpotovala na priprave na Kanarske otoke, kjer bodo v toplem podnebju Novomeščanoma prav prišla tudi sončna očala. Vrnili se bodo 24. januarja.
zmaga klape
o|ct^ JERNEJ - Na božično-nov-kj RaC(n ,urnirju v malem nogometu, no8Je m 27. decembra pripravil Z|hai>n?eln' k'11*1 Tabor Zidaki, je f‘nafu mo5,vo KlaPa Krško, ki je v Ogij. RO premagalo Salomonov brn'niL 'retji bil Rimljanček z Vcga in četrti Revoz.
PRVI LETOŠNJI POTOP - Novomeški potapljači že skoraj dvajset let vsakič po novoletnih praznikih odprejo potapljaško sezono s potopom v zimsko hladno reko Krko. Tokrat jim je šla na roke odjuga, ki je vsaj za odtenek segrela Krko, domačim podvodnim možem pa so se pridružili potapljači iz skoraj vseh slovenskih potapljaških klubov, tako da je bila na bregu pod klubskimi prostori v nekdanjem domu športov na Loki prava gneča. Novomeški potapljači bodo tudi letos pripravili vseslovensko ekološko čistilno akcijo "Krka izvir - izliv", za nove člane bodo poskbeli z več potapljaškimi tečaji, pripravili bodo prvomajski in poletni potapljaški tabor, njihova reševalna ekipa pa se bo za reševanje iz vode pripravljala na republiških in pokrajinskih vajah. (Foto: I. V.)
KOMAC NARED
NOVO MESTO - Kočevski igralec namiznega tenisa Gregor Komac, ki se je po športni plati že pred leti preselil v Novo mesto, kjer je prvi igralec namiznoteniškega kluba Krka, je pozdravil poškodbo stopala in spet lahko igra na vso moč. Da je pred nadaljevanjem prvenstvenih bojev že povsem nared, je dokazal na drugem odprtem turnirju za člane v Murski Soboti, ko se je s četrtfinalno zmago nad Kitajcem Xu Chijem uvrstil v polfinale, kjer pa se je srečal s kasnejšim zmagovalcem turnirja, reprezentančnim kolegom Robertom Smrekarjem, ki že dalj časa igra za nemško ekipo Pliiderhausen. Komac se je najboljšemu slovenskemu igralcu odlično upiral in je v dveh izgubljenih nizih osvojil po 18 točk.
VRHOVNIK ČETRTI V KRANJSKI GORI
NOVO MESTO - Smučar novomeškega društva Krka Rog Matjaž Vrhovnik je na slalomu za evropski pokal v Kranjski Gori 8. januarja osvojil četrto mesto. Zmagal je Avstrijec Michael Wallhofer, drugo mesto je osvojil Švicar Urs Imbo-den, tretje pa Japonec Gaku Hirasa-va. Vrhovnik je za zmagovalcem zaostal 1,62 sekunde.
ŽUPANC MED KANDIDATI ZA EVROPSKO PRVENSTVO
LESKOVEC PRI KRŠKEM -Član strelskega društva Leskovec Dejan Župane se je s tretjim mestom na tretjem kontrolnem tekmovanju slovenskih strelcev v Ljubljani uvrstil v ožji krog kandidatov a reprezenzanco Slovenije za nastop na evropskem prvenstvu. Na tekmovanju je zmagal najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec, drugi pa je bil Izidor Hreščak. Za tri mesta v reprezentanci za evropsko prvenstvo se poteguje sedem strelcev, trener reprezentance pa se bo dokončno odločil na osnovi izidov dveh mednarodnih tekem v Rušah, ki bosta v soboto in nedeljo, ter tekme v Munchnu naslednji konec tedna.
(J. A.)
V SKUPNEM BEGULIČ
KRMELJ - Na zaključnem 12. hitropoteznem šahovskem turnirju za pokal Krmelja je v bistroju Javor v Krmelju zmagal prvokategornik Zvonko Mesojedec, drugi je bil Rudi Pros-enik in tretji Arif Begulič. Nastopilo je 16 najboljših šahistov. V skupnem vrstnem redu je med 32 tekmovalci zmagal Arif Begulič, za njim pa so se uvrstili Rudi Prosenik, Branko Keber, Tomaž Mandel in Anton Žvan.
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/ 96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo bencinskega servisa Obrežja - Sever, I. faza, investitorjev CRP, d.o.o., Inženiring in trgovina, Finžgarjeva 1, Brežice in Petrol, Slovenska naftna družba, d.d., Dunajska 50, Ljubljana
OBJAVLJA
1. da je dne 31.12.1998 z odločbo št. 350-03-26/97-TŠ/VM izdalo lokacijsko dovoljenje za gradnjo bencinskega servisa Obrežje s spremljajočim programom - sever, I. faza, na zemljišču pare. št.: 202/ 83, 202/85, 291/186, 291/187, 291/197, *272, vse k.o. Velika Dolina;
2. da je bilo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja dne 31.8.1998 izdano okoljevarstveno soglasje št. 354-05-41/98;
3. da so bile med javno predstavitvijo, javno obravnavo z zaslišanjem investitorja in pisno na Ministrstvo za okolje in prostor podane pripombe, ki jih je upravni organ v postopku obravnaval in glede njih ugotovil:
Glede zahteve Katarine Suban, Jesenice 40, in Vide Grdanjski, D. Basaričeka 9/3, Bregana, po nadomestni gradnji zaradi neposredne bližine bencinskega servisa Obrežje - sever upravni organ ugotavlja, da objekt, po določilih lokacijske dokumentacije in poročila o vplivih na okolje, ni predviden za rušenje. Ne glede na to pa upravni organ ugotavlja, da mora investitor v času poskusnega obratovanja bencinskega servisa izvajati monitoring hrupa in emisij ter v primeru, da rezultati pokažejo prekoračitev dovoljenih vrednosti, izvesti dodatne varovalne ukrepe. K temu je investitor zavezan v V. točki izreka lokacijskega dovoljenja.
Glede pripomb Marije in Darka Terihaj, Jesenice 35, Jožefe Veble, Obrežje 42, in Oskarja Vebleta, Obrežje 42, ki oporekajo izdelanemu Poročilu o vplivih na okolje za bencinski servis Obrežje - sever, ki ga je pod št. 71/97 v avgustu 1997 izdelal Savaprojekt Krško, Družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d. (v nadaljevanju poročilo o vplivih na okolje), upravni organ ugotavlja, da Zakon o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) določa, da je podlaga za presojo vplivov na okolje celovito poročilo o vplivih na okolje (eno in ne več poročil), z natančno določeno vsebino v 56. členu Zakona o varstvu okolja, ki je sestavni del projekta za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje in je izdelano od za to pooblaščene pravne ali fizične osebe. V tej zvezi upravni organ ugotavlja, da je predmetno poročilo o vplivih na okolje izdelala pooblaščena institucija ob upoštevanju določil Navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Ur. list RS, št. 70/96), kar tudi izrecno navaja izdelovalec poročil o vplivih na okolje v dopisu z dne 31.7.1998, ter da je bilo na podlagi izdelanih poročil o vplivih na okolje in izvedenega postopka presoje vplivov na okolje, pridobljeno okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje in prostor Uprave RS za varstvo narave.
Nadalje upravni organ, v zvezi z zahtevami zgoraj navedenih strank, da se opravijo meritve v času obratovanja bencinskega servisa, ugotavlja, da je investitor dolžan skladno s točko V. izreka lokacijskega dovoljenja v času poskusnega obratovanja bencinskega servisa izvajati monitoring hrupa in emisij skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njihovo izvajanje (Ur. list RS, št. 70/96) in Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. list RS, št. 70/96), kar je navedeno tudi v poročilu o vplivih na okolje in lokacijski dokumentaciji. Iz dopisa izdelovalca poročila o vplivih na okolje št. MDM z dne 30.7.1998 izhaja, da bo na podlagi rezultatov monitoringa izdelana strokovna ocena in določen obseg naknadnega monitoringa ter podan predlog eventualno predvidenih dodatnih omilitvenih ukrepov, k izvedbi katerih je investitor izrecno zavezan v V. točki izreka izdanega lokacijskega dovoljenja. Glede pripomb strank, da se mora v upravnem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja za bencinska servisa Obrežje - sever in Obrežje - jug upoštevati tudi vpliv predvidene avtoceste in gospodarskega terminala, upravni organ ugotavlja, da za bodočo avtocesto še ni bil sprejet lokacijski načrt, kar pomeni, da je gradnja te časovno odmaknjena. Glede na navedeno upravni organ ugotavlja, da se v konkretnem upravnem postopku, ki obravnava gradnjo bencinskega servisa Obrežje - sever, ob obstoječi cesti, ne more izvesti presoja medsebojnega vpliva navedenih posegov.
Ostale pripombe strank se ne nanašajo na postopek presoje vplivov na okolje.
[Odgovori,	popravki	in	mnenja]“Jože Stegne - izdajalec gasilcev”
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašgjo (13. člen).
teh pa naj bi bilo za okoli 9 milijonov tolarjev”. Če primerjate to trditev z mojo, boste prav tako opazili bistveno razliko (“v obdobju I-XI 1998” !!!).
Nikjer tudi ne trdim, da bo občinska uprava pripravila proračun. Tudi sicer se ne morem strinjati z dejstvom, da ste v članku uporabili dobesedni govor, ki pa se niti v enem stavku ne ujema z originalom.
Prosim Vas, da v naslednji številki Dolenjskega lista potrdite upravičenost te reklamacije in jo hkrati tudi v nespremenjeni obliki objavite.
FRANC VOVK župan Dolenjskih Toplic
VESELO OB ZAKLJUČKU LETA
PODPRESKA - Alenka Kalič, ki vodi podružnično šolo v Podpreski, nam je te dni povedala (pišemo nekoliko pozno), da so šolarji in gojenci vrtca, ten je skupno 24, za konec leta pripravili skoraj dveurni program in se z njim predstavili v lepo urejeni dvorani gasilskega doma v Podpreski. Občani so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Kaličeva pravi, da pravega dedka Mraza ni bilo, ker za to ni denarja, je pa nekaj malega primaknila krajevna skupnost Draga, da so skromno obdarili vse nastopajoče otroke.
A. K.
Kateri najboljši v deželi je tej?
Dol. list št. 1, 7. januarja
Vrednotenje dosežkov v različnih športnih panogah je nedvomno zahtevno delo. Razprave o metrih, sekundah in zmagah so očitno jalove, če ne uporabljamo pravih vatlov. Za vrhunske dosežke so seveda najbolj zaslužni športniki sami, ne gre pa prezreti deleža celotnega okolja, v katerem športnik živi in trenira. Ravno dinamična analiza naštetih dejavnikov daje najbolj objektivno sliko posameznih razultatov. Noben športnik ali športno moštvo nista zmožna hipoma dosegati vrhunskih rezultatov, zato je nujno, da pri odločitvah upoštevamo tudi časovno dimenzijo. V tej luči vsak rezultat gotovo pridobi ali izgubi na pomenu. Vprašati se moramo tudi:
Katere športne panoge imajo večjo težo v slovenskem in svetovnem merilu? (Alpsko smučanje: pikado)
Kakšen je relativen položaj omenjenih dejavnikov v primerjavi s konkurenco doma in v tujini? (Financiranje, logistika, okolje)
Kako analizirane rezultate (športnike) vrednoti športna javnost izven MO Novo mesto? (Članki, nagrade, zanimanje tujih klubov, relativna tržna cena)
Koliko posamezna športnik ali športno moštvo pripomore k popularizaciji športa in kvaliteti življenja v Novem mestu?
Odgovori na omenjena vprašanja so dobre smernice za dokončne odločitve in pripomorejo k lažjemu vrednotenju rezultatov, ki so v bistvu zgolj “donosi” nekajletnih vlaganj, hkrati pa so lahko tudi eden izmed stebrov za pripravo strategije razvoja športa (še posebej vrhunskega) v MO Novo mesto in porok za smotrne investicije tako v športnike kot tudi v infrastrukturo. Oportunitetni stroški stihijskega delovanja, prežeti z zgodovinskim spominom, čustvi in bog ne daj politikantstvom, so lahko preveliki.
JURIJ PRESKAR Drska 25 a Novo mesto
Kaj načrtujejo in obetajo
novoizvoljeni župani
Dol. list št. 1, 7. januarja
Zadeva: Reklamacija
Spoštovani gospod Bartelj,
na osnovi najinega telefonskega razgovora sem Vam poslal program dela občine Dolenjske Toplice. Ugotovila sva tudi, daje bolje napisati nekaj vrstic več, potem pa boste Vi članek oblikovali v okviru danih prostorskih možnosti.
Ko sem prebral članek, sem takoj opazil, da ste spremenili bistvo zadnjega odstavka originala, ki se v spremenjeni obliki razume kot: .Poskrbel bom za dostojno življenje SAMO prebivalcev Sel, Meniške vasi, Podturna, Obrha, Suhorja, Podhoste, Loške vasi in Dolenjskih Toplic.’ Zadnji stavek originala govori o projektu v tretji osebi ednine in se kot tak nanaša samo na zadnjo aktivnost, ki je poudarjena v predhodnem stavku, to je kanalizacija. Za občane okoliških vasi je pomembno dejstvo, da “sredstev ne nameravam dodeljavati samo Dolenjskim Toplicam”, Vi pa ste to izpustili. Prav tako navajate, da “bo treba poplačati obveznosti do upnikov nekdanje krajevne skupnosti,
VLJM
ft.aoviNisfi
ZATKfeAMIM PftZAVN IH
f*>K>eTl3
I
26. julija lani je prostovoljno gasilsko društvo Vinica proslavljalo stoto obletnico obstoja. Ob tej priložnosti smo nameravali izdati tudi knjigo o razvoju in delu društva, nalogo pa smo zaupali učitelju in gasilcu-veteranu Ivanu Moharju. Vestno in natančno je opravil izbor gradiva in ga slikovno opremil. Pri tem so mu pomagali gasilci in krajani, sicer sorodniki nekdanjih gasilcev, ki so prispevali veliko materiala neprecenljive vrednosti. Naslovno stran bodoče knjige je opremil Anton Troha.
Po večmesečnem delu je bilo gradivo pripravljeno za tisk in v začetku maja na seji organizacijskega odbora tudi pregledano in potrjeno. Izročeno je bilo Jožetu Stegnetu, predsedniku KS Vinica in organizacijskega odbora za gasilsko proslavo, ki naj bi ga oddal v tisk. Stegne je večkrat zagotovil, da bo knjiga zagledala luč sveta pred proslavo, a je takrat nismo dočakali. Na proslavi smo razvili tudi nov prapor, na katerega bi moral Stegne pripeti svečani trak KS, a ga na slovesnosti sploh ni bilo. Najbrž se je sramoval svoje neizpolnjene obljube. Nekaj dni po proslavi je Stegne prišel k Moharju po govor s proslave ter k predsedniku PGD po fotografije. Vse skupaj naj bi priložil kot dodatek h knjigi ter se hkrati opravičil, ker je gradivo prepozno oddal v tisk. Zopet smo mu verjeli. Čakali smo dva meseca, a ko smo ga povprašali po knjigi, se je spretno izgovarjal.
Ker ni bilo knjige od nikoder, smo zahtevali, naj pisno gradivo in več kot 60 fotografij vrne, pa bomo sami poiskali tiskarja. Toda materiala ni hotel vrniti. Pač pa je celo predvolilno kampanjo izkoristil za laži ter pred županskim
Tako je pisalo 26. julija lani na spomeniku viniške republike v središču Vinice - Ugotavljajo, da jih je Stegne nalagal - Kam je izginilo gradivo za knjigo o gasilcih?
kandidatom Jožetom Vrščajem in polno dvorano upokojencev zatrdil, da bo predstavitev knjige 19. novembra 1998, torej tik pred volitvami. A knjige še vedno ni bilo. Tako je Stegne znova izigral gasilce, avtorja knjige, krajane in še koga. Njegova laž se je odražala tudi na volitvah, saj se je moral posloviti od sveta KS, čeprav je imel v prejšnjem mandatu kar nekaj zaslug za njen razvoj.
Sprašujemo se, zakaj Jože Stegne ni izpolnil obljube, zakaj noče ali ne more vrniti gradiva za knjigo in zakaj noče spregovoriti resnice. Da bi dobili gradivo, smo ga novembra in decembra povabil) na razgovor, a na drugega sploh ni prišel. Ker je v elaboratu veliko gradiva, ki je last krajanov, ti pa ga zahtevajo nazaj, Stegneta javno opozarjamo, naj material vrne ali pa pove, kam gaje dal ali morda zapravil ali prodal. Zadevo smo izročili v reševanje tudi Gasilski zvezi v Črnomlju, če pa bo potrebno, jo bomo posredoval) tudi policiji. Vljudno prosimo tudi vse, ki bi vedeli, kje je gradivo za knjigo, da nam sporočijo ali pa ga vrnejo PGD Vinica. Če rešitve ne bo od nikoder, bomo prisiljeni rešiti zadevo po stari učinkoviti metodi.
IVAN MOHAR, PGD Vinica in prizadeti krajani
ODPRLI SO NAM VRATA IN SRCE
Božični in prednovoletni čas je čas pričakovanja. Otroci si želijo predvsem veliko daril, ljudje srednjih let pa zdravja in miru. Kaj pa ostareli in bolni? Želijo si, da bi jih bližnji razumeli, da bi bili še vedno ljubljeni in deležni vsaj malo pozornosti. Za vse to se trudimo aktivistke KORK Dobrnič.
V zadnjih tednih starega leta smo na domu obiskale več kot sto krajanov v KS Dobrnič. Vsakemu smo poklonile skromno darilo, kar so nam omogočile članarine in Območno združenje RK Trebnje ter KS Dobrnič. Bolj kot darila so bili naši ostareli krajani veseli obiska. Lahko bi rekla, da so nam odprli vrata in srce. Našim krajanom - skoraj 30 jih ima že nad 80 let - tudi ob rojstnem dnevu posvečamo pozornost z obiskom in skromnim darilom. Druženje z ostarelimi ne spada med dolžnosti, ampak nam je v
vp^pIip
FRANCKA KUŽNIK predsednica KORK Dobrnič
HEROJINJA MILKA NE ZASLUZI SPOMINA?
Preimenovanje na prikrit način
Javno sprašujem, tudi ravnatelja, zakaj je bila preimenovana šola v Leskovcu pri Krškem
Kot sem napisal v že objavljenem članku, je leskovška šola leta 1976 dobila ime Osnovna šola heroja Milke Kerin. Milka Kerin iz Velikega Podloga je bila namreč med prvimi borci proti okupatorju.
Milka je bila rojena 1. januarja 1923. Mladost je preživljala na kmetih. Pri hiši je bilo pet otrok, ki pa jih je morala preživljati mati, kajti oče je kmalu umrl. Vendar Milka o krutem svetu tam zunaj ni nič vedela, saj se je v svetu kmečke idile in ob materi počutila varno.
Tudi v meščanski šoli v Krškem ji je bilo lepo. Vsi sojo imeli radi, saj je bila pridna in vneta za vse. Po končanem četrtem razredu je bila nekaj časa doma, potem pa je odšla v uk v Ljubljano. Aprila 1941 je prišla domov, jeseni pa se je že pridružila partizanom na Gorjancih. Oktobra 1941 je s Packom in Zidaričem odšla na Štajersko, da bi tam organizirali upor proti nemškemu okupatorju, ki je že začel izseljevati prebivalstvo v Nemčijo, da bi napravil prostor za Kočevarje. V noči med 16. in 17. oktobrom sojih Nemci ujeli. Packu in Zidariču je uspelo pobegniti, Milka pa je ostala v zaporu v Krškem. Pretepali in mučili so jo na razne načine, izdala pa ni ničesar.
Milkina zamisel preprečiti izseljevanje se ni uresničila, saj so bile izseljene vse družine iz Leskovca in drugih vasi Krškega polja, ki so jih okupirali Nemci. Milka je bila nato zaprta na Borlu, zatem je pod policijskim nadzorom živela pri svoji sestri Angeli v Slovenj Gradcu. Kasneje so jo pregnali k materi v taborišče izseljencev. Od tam je pobegnila v Pohorski bataljon. Kot delegatka štajerskih bork se je udeležila kongresa AFŽ
v Dobrniču. Imela je srečo, saj je dina ostala živa, kajti ta bataljon so Nemci na Osankarici v celoti postrelili ali pa so padli v boju. Nato je stopila v Savinjski bataljon in v borbi za Ljubno 31.7.1944, padla. Stara je bila komaj 21 let. 29. novembra 1953 je bila zaradi svojega junaštva proglašena za narodnega heroja.
Preimovanje leskovške šole v Osnovno šolo Milke Kerin Leskovec je bilo upravičeno in uradno speljano. V imenu šole je vtkana zahvala vsem padlim partizanom in spomin na padle Milkine soborce iz leskovške krajevne skupnosti. To pa so bili: Milka Kerin, Mirko Kerin, Franc Pacek, Edvard Longo, Marinka Longo in Rado Tršelič iz Velikega Podloga, Franc Kaplan in Ladislav Polc iz Leskovca, Hinko Zakšek in Vladimir Zupančič in Stare vasi, Jože Zorič iz vasi Brege, Vinko Starc in Alojz Krampelj z Drnovega, Anton Bizjak s Senuš, Franc Jenič in Vinko Lajkovič iz Pristave.
Ime šole je tudi spominjalo na izgnance. Večina imenovanih borcev je imela svoje družine v izgnanstvu v raznih krajih v Nemčiji. Zato je še posebej nerazumljivo, da so šoli odvzeli to ime. Ime - šole je spomin na izgnance. Večina imenovanih borcev je imela svoje družine v izgnanstvu v Nemčiji. Njim pa se je posrečilo, da so pred Nemci pobegnili na Gorjance, kjer so bili partizani. Tudi Milka je bila med temi. Hotela je organizirati upor proti izseljevanju. Toda usoda ji tega ni dovolila. Njena borba je bila res le borba proti okupatorju. Zato je še posebej nerazumljivo, da so šoli, šoli izseljeništva in izgnanstva odvzeli ta naslov. Po mojem pre-
KAJ PIŠEJO DRUGI
Dobesedno s peno na ustih
Slovenski metropolit dr. Franc Rode je na vprašanje, zakaj smo Slovenci tako zadrti, odgovoril s španskim primerom, češ da so Španci zato tako vesel narod, ker so močno prežeti s katolicizmom. Moram pa reči, da je za Slovence plus, da nismo prežeti s katolicizmom na tak način, kot si najbrž predstavlja nadškof Rode. Strah me je take vrste katolicizma, kot sem ga videl na Hrvaškem, v Dubrovniku ob prazniku sv. Vlaha. Na Stradun so pridrli ljudje dobesedno s peno na ustih... Zelo bi želel, da take vrste katolicizma v Sloveniji ne bi bilo, in upam, da ga ne bo. Obračun s klerikalizmom je bil opravljen do te mere, da bi se težko vrnili na te pozicije. To kažejo tudi reakcije javnosti. Del Slovenije je zagotovo laičen, tisti del, ki se prišteva h katoliški cerkvi, pa se prišteva v pretežni meri v kulturnem, ne pa v fanatično verskem smislu. (7D)
Dr BOŽO REPE
pričanju ima za to največ zaslug ravnatelj šole Ivan Mirt. Vse je bilo napravljeno na tih in prikrit način. Prave odločnosti ni pokazal, on tega ne bi smel dovoliti. -CIRIL PLUT
Koprivniški gasilci aktivni že kar 120 let
Praznovanje junija
KOPRIVNIK - Letos mineva 120 let, odkar so prebivalci Koprivnika in okoliških vasi spoznali potrebo po organizirani požarni obrambi. Prostovoljna gasilska organizacija deluje še danes, čeravno je v času svojega obstoja doživela vzpone in padce. Ta visoki jubilej bodo proslavili 5. junija letos, ko bo gasilska zveza Kočevje ob sodelovanju prostovoljnih gasilcev organizirala občinsko tekmovanje, člani gasilskega društva in krajani pa bodo pripravili pester program, ki naj bi med drugim spodbudil večje zanimanje za hitrejši gospodarski napredek tega zelo obsežnega območja, na katerem se število prebivalcev zaradi raznih vzrokov zmanjšuje.
Prebivalce nadvse veseli, da se jim je uresničila dolgoletna želja: asfaltiranje ceste Kočevje - Koprivnik. Sedaj se zavzemajo, da bi kočevski svet čim prej sprejel dolgoročni in srednjeročni prostorski plan, na podlagi katerega bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za pozidavo sp daj opuščenih naselji Hrib, Rajhenav in drugih. Hkrati bi moral državni zbor čim prej sprejeti merila za vlaganje v te demografsko ogrožene kraje.
V. D.
SILVESTROVANJE
UPOKOJENIH
OBRTNIKOV
Območna obrtna zbornica Novo mesto je upokojene obrtnike povabila na prednovoletno srečanje v novomeški dom starejših občanov. Pozdravila sta nas Jože Blatnik in predsednik Območne obrtne zbornice Novo mesto Ivan Kranjc. Upokojeni obrtniki smo veseli, da nismo pozabljeni in da smo povabljeni tudi na vsakoletno srečanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev.
STANE CERAR Novo mesto
ŠKOCJAN IMA EVRO - Škocjanski župan Janez Povšič se rad pohvali s svojim prijateljevanjem s predsednikom Milanom Kučanom pa tudi s čim drugim, kar mu je v prvem županskem mandatu uspelo postoriti v svoji mali občini, se lahko pohvali. Med drugim je prvi župan, ki je v svojo občino prinesel evro. Z bankovcem za 20 evrov se je med jesenskim obiskom v Bruslju takole nastavil objektivu in z novcem, ki ga bodo ostali Evropejci dobili v roke šele čez tri leta, pomahal pred nosom začudenih dolenjskih in posavskih županov, med katerimi marsikomu po volitvah ni uspelo ostati na svojem stolčku. Morda pa je prvemu Škocjancu uspelo prepričati volilce prav z evrom, kdo ve? (Foto: I. V.)
Novodoben montiran proces
Center za socialno delo Kočevje se je končno odločil moj primer pripeljati do konca. In kaj je storil?
Čeprav otrokova mati že tretje leto ovira otrokove stike z očetom, je bil center ves čas močno naklonjen materi. V tem času je spregledal več nerazumnih in za otroka škodljivih početij matere, ni upošteval očetovih želja, vrste predlogov za rešitev ali vsaj izboljšanje stanja, prav tako ne očetovih pedagoških kvalifikacij, ki so še kako pomembne pri vzgoji otroka. Največjo napako pa je center storil s tem, ker v treh letih ni izdal nikakršne odločbe ali ustreznega akta o ureditvi stikov. S tem je kršil 106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in več členov Konvencije o otrokovih pravicah. (Do osebnih stikov ima bolj kot katerikoli starš pravico otrok!)
Po mojem mnenju so v centru prepričani, da bi odločba materi škodovala, saj bi jo gotovo (po predhodnih izkušnjah) kršila in bi zato lahko porasla upravičenost dodelitve otroka očetu. Poleg tega vsakdo (tudi nestrokovnjak) dobro ve, da se otrok po triletnem bivanju pri materi (in brez urejenih stikov z očetom) nanjo naveže in se bo zato zagotovo odločil zanjo - še posebej, če je ustrahovan oziroma naščuvan proti očetu.
Na osnovi teh spoznanj je center spremenil taktiko: poklical je na pomoč zunanjo strokovnjakinjo, ki naj bi primer premaknila z mrtve točke, ga usmerila v prave tirnice in tako rešila čast in omajan ugled centra. Povabili so me
na obravnavo za določitev osebnih stikov med očetom in sinom. In kaj seje zgodilo? Na sami obravnavi so me začeli prepričevati, da je odločba le mrtev kos papirja, da je bolje, če se starša sama sporazumeta in se tako izogneta težavam okrog določanja kraja in datumov za stike. Verjetno so imeli v mislih tudi morebitne sankcije zaradi kršenja odločbe, ki prav gotovo ne bi šle v prid materi. Zagovarjali so tudi tezo, daje potrebno upoštevati mnenje oziroma nagnjenost otroka. Otrok, ki je bil v neposredni bližini matere, je seveda izjavil, da ima raje mamico, očetu pa je dejal, da ga nima rad! Tako je center dosegel natančno to, kar je želel.
Nadaljnja izpeljava je bila rutinske narave oziroma po domače povedno, pudranje za javnost. Sklenili so sporazum, naj v prihodnje med očetom in sinom potekajo stiki spontano, brez vnaprejšnjih obveznosti in določanja terminov. Tako so sinovo pot do očeta močno zrahljali in zameglili. Naj jo najde sam, ko bo odrastel! Videti je sicer elegantno, vendar za otroka in očeta še kako krivično in boleče.
Kot oče sem bil tako prizadet, da se temu “zločinskemu dejanju” niti upreti nisem mogel. Prava podoba povojnih montiranih procesov, kjer so se nedolžni obsojenci že vnaprej vdajali v usodo in priznavali svojo krivdo.
IVE A. STANIČ
govorica ponarejenih dokumentov
Tožilec Drobnič o “bivših domobrancih”
Odgovor na članek Neresnični podatki iz šolskega arhiva - Požgani dom Drobničevih na Hudem Vrhu so oropali partizani
Dolenjski listje 10. decembra lani objavil članek “Bivša domobranca o tožilcu Drobniču”, pod katerim sta podpisana” neznana avtorja “H. F. ■n M. J., bivša mladoletna domobranca”. Na začetku članka pišeta, da sta rojena na Bloški planoti, da sta nekdanja domobranca in da zelo dobro poznava rojaka in deloma tudi sošolca, do nedavnega generalnega javnega tožilca Antona Drobniča”.
Ze ta predstavitev obeta vse kaj drugega kot resnico. Napisati in objaviti napad na javno znanega človeka, ga imenovati s polnim imenom in uradno funkcijo, sam pa se potuhniti za nepreverljive začetnice, je umazano. Tudi “podatke” o rojst-vu nn Bloški planoti, na kateri je množica naselij, je zelo nejasen in ne kaže na željo po resnici. Kako pisec ali pisca “zelo dobro poznata rojaka in deloma (?) sošolca”, pa bo jasno iz nadaljevanja tega odgovo-
Članek omenja “policijskega šefa Kacina”. Upravnik policije seveda m bil Kacin, ampak dr. Lovro Hacin. Pisca pravita, da bosta izpopolnila moj življenjepis za tisti čas, “ko je na osnovni šoli Nova vas na Blokah postal prvi član mladinske rasistične organizacije GILL”. Dokazov seveda ne navajata. Trditev je Popolnoma neresnična, saj nikdar nisem bil član ne GILL-a in ne kakšne druge fašistične ali italijanske organizacije ne na Blokah in ne kje drugje. Pisca očitno tudi ne vesta, da GILL ni bil organizacija za
osnovnošolske otroke.
In sedaj pride tisto strašno. Članek pove, da so Antona Drobniča v rolskem letu 1943 iz osnovne šole na “lokah poslali v fašistično šolo v
Skladatelj je zaslužil počastitev
Pobuda ob stoletnici rojstva Matije Tomca
Letos 24. decembra bo minilo 100 let. odkar se je naKaplji-sčah pri Gradcu rodil ugledni slovenski skladatelj Belokranjce Matija Tomc. O njegovem ugledu, še posebno skladateljskem, najbrž ni treba posebej govoriti. Dejstvo je, da gre za enega največjih skladateljev cerkvene pa tudi posvetne, Predvsem zborovske glasbe, svoje pedagoško delo je vrsto |cl opravljal v Škofovih zavo-■ .v Ljubljani, zadnja leta službe in po njej pa je kot ugleden duhovnik preživel v Domžalah.
To naslavljam vsem, ki bi jih osebnost prof. Tomca morala obvezovati, da bi stoto obletnico rojstva na Kapljiščah spodobno obeležili. Ker jubilantovo rojstvo sovpada s predvečerom božiča pa tudi zaradi možnih slabih zimskih razmer, Predlagam, da bi bila slovesnost kakšen teden prej (18. decembra letos).
Menim, da bi lahko Belo-runjsko muzejsko društvo postavilo na skladateljevo rojstno mso spominsko ploščo. Nada-Je bi bilo prav, da bi nekoliko Popravili načeto fasado hiše in J_o prebarvali, če bi bilo mogoče, pa uredili tudi spominsko sobo s Tomčevimi rokopisi ter osebnimi predmeti. V pomoč Pri izbiri programa pesmi za ulturni program bi bila najprimernejša Mateja Jakša iz radca, ki je diplomirala iz opusa zborovskih skladb M. omca. Vsekakor pa bi bilo obro organizirati tudi koncert ornčeve sakralne glasbe v uznji cerkvi (Podzemelj ali ■vrasinec), ki bi ga lahko izvedli 'Jaki in profesorji Škofijske 8‘mnazije iz Ljubljane. Potreb-
0 bi bilo postaviti tudi opozo-J, ..table na vpadnicah v Kapljišče. Če k temu dodam še
ejo o izdaji notne zbirke be-okranjskih ljudskih za zbor v Priredbah Matije Tomca (gra-b!Vo imam zbrano, tudi uredil
1 Jo lahko sam), je skoraj vse, ar bi si ugledni skladatelj želel n si zasluži. Znano je namreč, a je bil za življenja večkrat
Predlagan za Prešernovo na-o, a je bil vedno zavrnjen.
MITJA GOBEC
Ljubljani v sedanji gerontološki bolnišnici, kjer je bilo prej zavetišče za revne otroke. Te uboge otroke pa so fašisti z dovoljenjem mestnega župana Rupnika in škofa Rožmana razselili, ne ve se kam.
Pisca očitno ne vesta, da dom v sedanji gerontološki bolnišnici v Ljubljani ni bila osnovna šola, ampak še vedno zavetišče za revne otroke. In za kako vljudne in ljubeznive imata drugače zločinske fašiste! Za svoja grda dejanja naj bi prosili za dovoljenje kar ljubljanskega župana Rupnika, ki so ga sami postavili, in za nameček še škofa Rožmana, čeprav zavetišče ni bilo cerkveno! Seveda, brez dovoljenja Rupnika in Rožmana prijazni fašisti ne bi storili nič slabega! Naj verjame, komur je dano!
Pisca sta “videla” Antona Drobniča, kako seje dvakrat sprehajal po Blokah v gillovski uniformi in grozil partizanom. Vesta, da se je po padcu fašizma vrnil domov na Hudi Vrh in odšel k beli gardi, kjer je že bil njegov starejši brat, po razpadu Italije pa se je prelevil v domobranca.
Vse to je čista laž. Leta 1943 nisem bil v osnovni šoli ne na Blokah in ne v Ljubljani - takrat sem bil star 15 let in v osnovni šoli nikakor ne bi več mogel biti, kaj šele nadaljevati jo v Ljubljani. Osnovno šolo na Blokah sem končal junija 1939 in do italijanske okupacije že končal prvi razred Državne klasične gimnazije v Ljubljani. Pred kapitulacijo Italije leta 1943 zato nisem bil v fašistični osnovni šoli, ampak sem končal že tretji razred klasične gimnazije.
Nikoli nisem bil niti v Educatorio federale PNF v Riharjevi ulici niti v kateremkoli drugem italijanskem ali slovenskem zavodu. Od septembra 1939 dalje sem 17 let kot dijak in študent stanoval v zasebni sobi v Rožni ulici št. 8 v Ljubljani. Pri vsem tem menda ni treba še posebej poudariti, da nikoli nisem nosil gillovske uniforme ne na Blokah in ne kje drugje.
Nikoli nisem bil ne jaz in ne moj starejši brat pri “beli gardi”. Zato se po kapitulaciji Italije (ta ni razpadla, draga “domobranca”! septembra 1943 nisem mogel preleviti v domobranca. V Slovensko domobranstvo sem vstopil leto dni kasneje, septembra 1944, po končanem četrtem razredu gimnazije. Še takrat sem bil med najmlajšimi, zato si ne morem predstavljati, kako bi lahko vaški stražar in domobranec postal otrok iz osnovne šole pri 9 ali 10 letih starosti. Pisec članka je to spregledal, drugače tako nesmiselne laži ne bi mogel napisati.
Za bralce so stvari prikazali silno resno, saj so članek “mladoletnih domobrancev” oprli kar na moj
matični list iz osnovne šole na Blokah. Seveda dokumenta niso objavili. Če bi ga, bi bralci lahko videli ne samo očitna vsebinska nasprotja, ampak bi že od daleč opazili, da gre tudi tehnično za slab ponaredek listine, ki je sestavljena v eno iz delov več listin, in samo za fotokopijo brez overovitve skladnosti z originalom. Običajna metoda vase zagledanih in zato površnih goljufov.
Članek trdi, da sem kot govornik ob odkrivanju farnih plošč trosil grdo laž, da so mojo rojstno vas Hudi Vrh zažgali partizani. Tudi ta trditev je brez dokazov in brez navedbe, kdaj in kje sem to govoril. Trditev je povsem lažna. Ne samo pri farnih ploščah, nikoli in nikjer nisem govoril, da so Hudi Vrh zažgali partizani. Govoril pa sem -ne pri farnih ploščah - da so dva dni po požaru na pogorišče mojega doma, iz katerega se je še kadilo, prišli partizani, na silo vzeli edini rešeni kmečki voz in par volov, nanj znesli ves živež, kar so ga rešili iz ognja, pa še pol hlebca kruha, ki so ga pogorelci dobili v dar od drugih, in vse odpeljali. Tako so sredi vojne zadnjih ostankov hrane “osvobodili” družino z devetimi mladoletnimi otroki na še žarečem pogorišču.
Če bi bil pisec članka res z Blok, se pri opisu požara na Hudem Vrhu ne bi skliceval na šolsko kroniko, saj prebivalci Blok brez te vedo, kako je do požara v resnici prišlo. Tudi ni res, da ob požaru ni nihče prišel na pomoč. Niso prišli niti Italijani niti partizani, prišli pa so vaški stražarji in pomagali reševati iz obrobnih hiš. Mnogo ni bilo mogoče storiti, saj so bile idealne razmere za ogenj, ki je zato vso vas uničil v dobre pol ure.
Italijani so na Blokah povzročili toliko gorja, daje njihovih resničnih zločinov več kot preveč. Zato ni nobene potrebe, da se pisec članka zateka k pretiravanju, da so požgali več kot dvajset naselij. Kar iz knjige bloškega partizana Jožeta Tekavca, na katero se v članku sam sklicuje, bi pisec lahko razbral, da so Italijani na Blokah požgali tri vasi. Tudi to kaže na neresnost in neverodostojnost članka.
Dejstvo, da sta me “bivša mladoletna domobranca obložila z neresničnimi podatki in listinami, kaže, da nimata pravih obtožb in resničnih dokazov. Ker pa sta me morala oblatiti, sta se zatekla k metodi povojnih boljševiških sodišč: k laži in ponaredkom. In se skrila v junaško anonimnost.
ANTON DROBNIČ
Gajbe - s kakšno pravico?
Sneg odlezel, ostale pa so pisane “rezervacijske” gajbe
Pogledam skozi okno in me zmrazi. A ne zato, ker bi bila zunaj sneg in mraz. Ne. Zunaj je še tu in tam umazana krpica snega med grmičevjem za bloki, na asfaltnem dvorišču pod mojim oknom pa -gajbe! Gajbe vseh vrst: plastične, lesene, pobarvane. Lepo v vrsti postavljene. In med njimi ročno izdelana stojala z oznako “R”. Rezervirano torej?
Gledam in ne morem verjeti. Spomnim se, daje lani že koncem novembra snežilo, potem pa je snega kar precej naneslo prve dni decembra. Nekateri stanovalci so se urno lotili odmetavanja in si tako zagotovili varen “brlog” za svoje avtomobile. Zraven pa so postavili vsak svojo gajbo ali znak “R” in bog ne daj, da bi si kdo drznil parkirati na “njihovo” z lopato priborjeno mesto. Vse dopoldne, ko so bili v službi, si nihče nepoklican ni upal na ta posvečeni prostor, saj sta gajba ali “R” vsem nedvoumno žugala. “Da si ne drznež...!” Nekdo je bil še iznajdljivejši: znak “R” si je z verigo in ključavnico priklenil na žleb, da si ne bi kdo prilastil ali premaknil njegovega umotvora.
Največ pa je bilo k sreči takih, ki so sneg odmetavali, vendar si zaradi tega niso lastili prostora na skupnem dvorišču. Parkirali so tam, kjer se je pač dalo. In prav je bilo tako!
Tudi mi smo odmetavali sneg, takoj nato pa za nekaj dni odpotovali. Prav vseeno nam je bilo, kdo bo v času naše odsotnosti tam pustil svoj avto. Pa se je iz sosednjega bloka brž našel “iznajdljivec”, ki je na to mesto postavil svojo - gajbo.
Pa je prišla odjuga. In pobrala je ves sneg. Tudi na asfaltnem dvorišču med bloki ga ni več najti. So pa tam še zmeraj pisane gajbe, ročno izdelana stojala z oznako “R”, ki nedvoumno pričajo o lastnostih svojih lastnikov. Lepo so postavljena v vrsti in čakajo na nov sneg... In pričakala ga bodo... Sprašujem se le, odkod nekaterim pravica, da si lastijo tisto, kar je last vseh? Od kod jim ta nepojmljiva brezobzirnost do drugih?
Res, žalostno je spoznanje, da bomo šli morda v tretje tisočletje po poti, kjer bo vse polno gajb in “R”-ov.
DANJA BAJC
NOVOMEŠKO UREJANJE PROSTORA
Ostanek Balkana v Zalogu
Skrajni čas je, da končno izkoreninimo balkanski način snovanja prostora
Četudi je v svojem štiriletnem mandatu Miloš Dular, vodja sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora pri novomeški občini, pokazal bore malo, pa sem bil vseskozi prepričan, da vsaj nekaj kreativnega v njem zagotovo je. Nisem se motil, g. Dularje to pokazal povsem na koncu in na spornem primeru črne gradnje g. Ostanka v Zalogu. Hote ali nehote je namreč uvedel novo vejo turistične dejavnosti - “industrijski turizem”. Le “industrijskih turistov” še ni ustvaril, toda počakajmo.
Ze novomeški velodrom v Če-šči vasi je zaradi neumne postavitve v prostor zgrešena investicija in zdaj so mestni svetniki pripomogli še k eni takšni.
Dejstvo je, da se v Zalogu širi Blagovnotransportni center in dejstvo je, da tudi osnutek sicer še nesprejete Urbanistične zasnove Novega mesta na tem prostoru poleg servisnih dejavnosti med ostalim predvideva površine za industrijo. Tudi Urbanistični načrt iz leta 1973 ni o tem prostoru razmišljal nič drugače.
Tako videnje tega konkretnega rostora ne preseneča, pa četudi i v osnovi bila raba tega prostora lahko drugačna, saj z bližino reke Krke, s Temenico ter vasico Zalog, bližnjimi pobočji vinogradov, močvirjem, gozdovi in polji zlatega klasja na malček razgibanem terenu kaže svoj potencial tudi za razvoj denimo športno-
či
rekreacijskega kompleksa mesta. Toda za to je danes bolj ali manj prepozno.
Pri tem bi spomnil še na raziskovalno nalogo iz konca osemdesetih let avtorjev mag. Andreja Černeta in dr. Igorja Vrišerja s sodelavci, med njimi je tudi dr. Marjan Ravbar, katere namen je bil na podlagi številnih parametrov na poizkusno izbranem primeru tedanje občine Novo mesto izbrati, ovrednotiti in določiti primerna zemljišča za industrijo. No, območje Češče vasi je bilo po vrednotenju lokacijskih faktorjev in pogojev za industrijo med preko 220-imi lokacijami v občini ocenjeno kot eno najprimernejših za industrijo. Tudi nekaj let starejša diplomska naloga avtorja Marjana Žnidarja s FAGG je spoznala območje ob Češči vasi kot zelo primerno za lociranje industrije. In v osemdesetih res ni dosti manjkalo, pa bi tu že imeli kar nekaj tovarn.
Znano je, da je sočasna raba nekega prostora za industrijo in turizem povsem nevzdržna, izključujoča, pa tudi turizem in skladišča gredo slabo skupaj. Le g. Dular in mestni svetniki menijo drugače. Tako bo počasi postal prostor Zaloga in Češče vasi prava parodija v prostoru, kjer so pomešani vaška naselbina, industrija, servisne dejavnosti, čudovito naravno okolje in kulturna kra-jina, čistilna naprava, letališče, športni objekt in sedaj celo neki
“turistično-rekreacijski” sklop. Vsekakor bo lahko ta prostor eden od vzorčnih primerov za študij arhitektov oz. urbanistov.
P. S.: Krajanom Zaloga, Prečne in Češče vasi pa bi nekdo pač že enkrat moral povedati, da če danes le en Slovenec zahteva, da se črna gradnja v skladu z zakoni (!) poruši, je to neskončno več vredno, kot pa strinjanje z legalizacijo vseh teh krajanov od A pa vse do Z. Saj črna gradnja vendar ni kar tako, temveč zato, ker je v nesoglasju s predvidenim in predvsem racionalnim razvojem prostora. In stroškov, ki zaradi nje nastanejo, kratkoročno in dolgoročno ne plačujejo le ti krajani, temveč vsi davkoplačevalci.
TOMAŽ LEVIČAR
BOŽIC Z MALO ZAČETNICO
Na pripombe nekaterih (nepoučenih) bralcev, da smo v prazničnih čestitkah pisali besedo božič z malo začetnico, moramo odgovoriti, da ne gre za nikakršno nespoštovanje verskih čustev ali božičnega sporočila, temveč za dosledno spoštovanje veljavnih pravopisnih pravil.
Uredništvo DL
PRIZNANJE SODELA VKI -Direktor lokala in predsednik novomeških upokojencev Ivan Somrak je prizadevnim sodelavcem podelil priznanja, tudi direktorici zdravstvenega doma dr. Tatjani Gazvoda.
Upokojensko dnevno zavetišče dobro obiskano
V Čitalniški 1
NOVO MESTO-V Sloveniji je veliko krajev, ki nimajo prostorov, v katerih bi se lahko čez dan srečevali upokojenci. A novomeško društvo upokojencev se lahko pohvali, da imajo svoj lokaj in v svoji lasti celo stavbo v Čitalniški ulici, kjer je sedež društva ter prostoren gostinski lokal, kije odprt od 8. do 12. in od 16. do 20. ure. Lokal in klub obiskujejo tudi upokojenci iz bolj oddaljenih krajev, ko pridejo v Novo mesto po opravkih. Tu lahko igrajo šah, karte, kaj preberejo, gledajo televizijo in drugo. Ni nepomembno, da je v lokalu pijača cenejša kot drugje, strežeta pa dve mladi in prijazni dekleti. Za skupno druženje upokojencev je še posebej veliko zanimanje v zimskem času.
Ko pride na okrepčilo predsednik društva Ivan Somrak, je deležen velike pozornosti obiskovalcev, ker ima res veliko zaslug za društvo in ta vzorni lokal. Gostje upokojenci odhajajo iz lokala zadovoljni, ker lahko med svojimi obujajo spomine na tiste čase, ko so skoraj z golimi rokami obnavljali po vojni porušeno domovino, a danes jih nekateri ne razumejo, češ da prejemajo denar, ki ga niso zaslužili. Vsem, ki obiskujejo novomeško zavetišče v Čitalniški: srečno 1999!
T. V.
SEMINAR ZA MLADINSKO ZBOROVODSTVO
MARIBOR - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti priredi republiški seminar za mladinsko zborov-stvo, ki bo potekal od 19. do 21. februarja v koncertni dvorani srednje glasbene šole v Mariboru. Glavni predavatelj bo svetovno znani mladinski zborovodja Erkki Pohjola iz Finske. Prijave zbirajo do 11. februarja, kotizacija pa znaša 14.800. Informacije dobite na tel. št. 061/126-20-83 ali 062/214-657.
ZAHVALA RAGLE
Društvo Ragle se zahvaljuje vsem, ki so za razstavo jaslic od 6. do
13.	decembra v trebanjski galeriji prispevali svoje jaslice, pa tudi številnim obiskovalcem, ki so si jih ogledali. Hkrati se zahvaljuje g. Marku Kapusu za fotografiranje koncerta društva Ragle in razstave, snemalcu za posneto video kaseto in g. Slavku Podboju za vodenje koncerta. Morda se komu zdi, da je za današnji hitri in drugačni tempo življenja skrb za ljudsko pesem, za ohranjanje običajev in drugih kulturnih dobrin iz preteklosti odveč in nepotrebna. Toda v društvu Ragle se zavedamo, daje nujna, saj pomeni zavedanje korenin slovenskega naroda. Člani društva, zlasti pa dekliška skupina Ragle, poskušamo s koncerti, konec lanskega leta izdano kaseto in zgoščenko z naslovom Prid’ no drev’ ter drugimi dejavnostmi v ljudeh obuditi ljubezen do ljudskega blaga, zato se zahvaljujemo vsem, ki nam pri zbiranju že skoraj pozabljenih ljudskih pesmi in ostalega slovenskega ljudskega izročila kakorkoli pomagate.
Društvo Ragle Trebnje
ZAHVALA
Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino, se zahvaljuje semiškemu moškemu pevskemu zboru sv. Štefan z zborovodkinjo Agato Ahdali za 100 tisoč tolarjev pomoči. Denar so zbrali s prostovoljnimi prispevki na jubilejnem koncertu zbora v Semiču, 30 tisočakov pa je prispeval tudi sam zbor.
HVALA V IMENU OTROK
ČRNOMELJ - V imenu otrok v črnomaljskem dijaškem domu se zaposleni in ravnateljica Vesna Doltar zahvaljujejo vsem, ki so s svojimi prispevki pomogali razveseliti otroke. To so Foto Gorše, Tapetništvo Anton Gorše, Danfoss Compressors, d.o.o., Območna obrtna zbornica, Integral, d.d., Komunala, Pekarna in slaščičarna, d.d. (vsi iz Črnomlja), Pa-com Jelševnik, občini Semič in Metlika, Vulkanizerstvo Strahinič Metlika, Območna obrtna zbornica Metlika, Kamnoseštvo Doltar Gradac, Lams, d.o.o., Podzemelj, Zlatorog-Henkel Maribor in Ivan Rajterič iz Ljubljane.
70 LET MARIJE BOŽIČ - Marija Božič (dekliški priimek Murn) je privekala na svet leta 1928 na kmetiji v Dolenjem Globodolu pri Mimi Peči v družini štirih otrok. Preživetje in obnova gospodarskega poslopja sta bila težka, zato se je oče za 12 let odpravil delat v Ameriko. Kupil je poslopje na Gornjih Vrheh pri Dobrniču. Marija se je leta 1950poročila s Tonetom Božičem z Griča pri Trebnjem in rodili so se jima trije otroci. Vsi so si ustvarili lastne domove in družine, doma je ostal sin Dane. Zgradili so si nov dom, imajo velik sadni vrt. Mož Tone in svakinja Vida sta na tihem pripravljala na praznovanje Marijinega rojstnega dne. Povabila sta pevski zbor KUD Zlata jesen in harmonikarja Toneta Sevška. Lepo so nas sprejeli in Marija z možem ni mogla skriti solzic veselja. Za svojce, sorodnike, prijatelje in znance pa so kasneje pripravili praznovanje v gostišču pri Tinčku na Račjem selu. Mariji želimo še mnogo srečnih, predvsem pa zdravih let. (Rezka Majer)
17
JjjG 2 (25771. 14. januarja 1999
DOLENJSKI LIST
Hrvatom dovoljeno, Slovencem ne
Enostranski mejni prehod na reki Kolpi
Mejni prehod Sodevci ob Kolpi je za tukajšnje slovensko prebivalstvo zelo pomemben, saj od Vinice do Petrinj v razdalji 55 km ni nobenega drugega prehoda. Na hrvaški strani (Blaževci) stoji tabla, na kateri piše “Državna meja”, brez prehoda. Na hrvaški strani je postavljen kontejner z obmejno policijo, ki redno deluje, na slovenski strani ni nobenega objekta in se obmejna policija pojavlja le občasno. Za prehod državne meje iz hrvaške strani ni nobenih težav, iz slovenske na hrvaško stran pa je nemogoč. Več Hrvatov je zaposlenih na slovenski strani, in ko se vračajo domov, jim slovenska obmejna policija pri njihovem prehodu čez mejo ne dela nobenih težav. Našim ljudem pa na istem prehodu tega ne dovoli. Tisti obmejni prebivalci, ki imajo na hrvaški strani ob meji sorodnike ali prijatelje, morajo potovati na mejni prehod Vinica, ki je oddaljen nad 30 km, ali na prehod Petrinje, oddaljen 25 km. Za krajše stike dovolijo le kratka srečanja sredi mostu. Država Slovenija uradno dovoli prehod čez most na Kolpi v Sodevcih le v primeru, če imajo naši državljani na drugi strani meje svoje posesti, vendar so tudi pri tem težave.
V imenu prizadetih prebivalcev sprašujem pristojne v naši državi, zakaj nam ne dovolijo prehoda čez mejo v Sodevcih. Prehod je tudi za naše prebivalstvo življenjsko pomemben. Zakaj je prehod čez mejo Hrvatom dovoljen, nam Slovencem pa ne? Smo mar Slovenci manj vredni ljudje od Hrvatov? Predlagamo, da država Slovenija legalizira mejni prehod v Sodevcih in tako ljudem olajša vsakdanje življenje. Zadovoljni bi bili tudi z manjšim obmejnim prehodom brez carinarnice. Takih je po svetu veliko.
FRANC SENEKOVIČ Mozelj 2/b
Slovenske učiteljice za pravice žensk
Prvo žensko društvo je bilo pred 100 leti ustanovljeno Društvo slovenskih učiteljic - Prizadevalo se je za pravice žensk ■ za enako delo enako plačilo
“POSPRAVLJENI” VESELI DECEMBER
Glavni trg v Novem mestu ne kaže več praznične novoletne podobe. Delavci javnih del so ob organizaciji Društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto za pospravljanje svetlobnih nizov s pročelij hiš in vsega, kar je spominjalo na Veseli december, porabili samo en dan in eno noč minulega tedna. Pri tem bi bili nemočni, če jim na pomoč ne bi priskočila dvižno vozilo in lestve Gasilsko-reševalnega centra. Delavci društva pa ne pomnijo, kdaj so novoletno razsvetljavo pospravljali v tako lepem in sončnem vremenu. Delo še ni končano, saj organizatorje ta čas še čaka precej dela v pisarni Društva prijateljev mladine na rotovžu.Vsem, ki so letos tako ali drugače prispevali za Veseli december, bodo poslali donatorske izkaznice in seveda zahvale z imeni vseh pokroviteljev letošnjega Veselega decembra.
Pred 100 leti je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih učiteljic. Dejavnost prvih ženskih društev je bila za tiste čase velikega pomena, saj so njihovi programi vsebovali socialne, izobraževalne, zdravstvene dejavnosti in narodno osveščanje, še zlasti žensk in mladine.
Začetek izobraževanja učiteljic sega v leto 1840. To je bilo tudi najbolj množično izobraževanje ženske mladine. Prvo žensko državno učiteljišče je bilo ustanovljeno 1871. leta, pred tem pa je izobraževanje potekalo v samostanih in v tujini. Prva slovenska učiteljica je bila Julija Orel - Mos-sova, rojena 1836, ki se je izobraževala pri Uršulinkah in v Iver-dunu v Švici. Slovenske učiteljice so v tistem času imele veliko vlogo in opravile pomembno delo za uveljavljanje ženskega poslanstva v družbi. Učiteljice so dosegle največjo izobrazbo, saj na drugih področjih (v zdravstvu, bančništvu in tehniki) izobraževanje ženam ni bilo dosegljivo. Večina kulturnih ustvarjalk (pisateljic, pesnic, novinark) je izšlo iz vrst učiteljic. Torej so slovenske učiteljice so opravile pomembno družbeno poslanstvo, kar je lahko v ponos sedanjim in prihodnjim generacijam.
Društvo slovenskih učiteljic je bilo prvo žensko društvo v Sloveniji, ki se je prizadevalo za pravice žensk. Dosledno je sledilo idejnemu programu najosnovnejših zahtev socialnega gibanja “Za enako delo enako plačilo”. In vse od leta 1898 dalje se je društvo
Spodrsljaj
Ravna cesta. Sončen dan.
Policaj mi odredi pristan.
Sem pripet in nisem dirkal.
Da ni luči, je policaj zamirkal.
Sonce, glej, kako blešči, da pozabiš na luči.
To je lapsus, spodrsljaj.
Lahko razumeš policaj?
Že je dokumente okupiral, vmes pravila zrecitiral.
Zakon je zato, da se spoštuje, policaj zato, da te kaznuje.
Stvar tako gre in je taka, sledi plačilni nalog za petaka.
Sam angel varuh me je rešil, policaj je datum zgrešil.
Izdal je nalog prav zagreto, v trenutku star že eno leto.
Stvar tako gre in je taka, zavračam nalog za petaka.
To je lapsus, spodrsljaj.
Lahko razumeš, policaj?
JURE MURN
vztrajno borilo za izenačenje plač učiteljic z učitelji ter sploh za enakopravnost z učitelji v vsakem pogledu. Društvo slovenskih učiteljic je predložilo spomenico deželnemu zboru z zahtevo, naj učiteljica, ki se poroči, ne izgubi pravice do pokojnine. Leta 1911 je bila podana zahteva za ukinitev celibata učiteljic. Kako resno je jemalo društvo svoje zahteve, se najbolje vidi po tem, da jih je postavilo na solidno osnovo. Ta temelj je ženska volilna pravica, ki daje ženam priliko, da pred najbolj kompetentnimi forumi zahtevajo in izbojujejo svoje pravice, česar jim zakonodajalec zaradi konzervativnega egoizma ne da sam os sebe. Zato je Društvo slovenskih učiteljic že leta 1902 zahtevalo: “Dajte nam volilno pravico!” torej se je društvo zavzemalo za pravice vseh žensk in tako postalo prvo organizirano gibanje.
Leta 1908 je društvo poslalo dve članici na Gospodinjsko šolo na Dunaj in je nato leta 1910 priredilo prvi gospodinjski tečaj za učiteljice z namenom, da izobra-
PIVOVARNA UNION SE VRAČA V MAKEDONIJO
LJUBLJANA - Pivovarna Union od minulega decembra spet prodaja svoje izdelke v Makedoniji. Na tržišče, kjer je pred časom že trgovala, je ponudila poleg vseh vrst piv tudi brezalkoholne pijače, predvsem ledene čaje iz programa Sola. Union največ izvozi prav na bližnje trge v sosednjih državah: Italijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, ZR Jugoslavijo in Makedonijo. Pijače te znamke je mogoče kupiti tudi v Rusiji, Švici, Jordaniji in na Švedskem.
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Iz kakšnega blaga vam PE Modiana Center Interspar ponuja namizne prte? (Nagrada: brisača.); Katerega dne v mesecu izhaja Časopis 99? (Nagrada: darilo uredništva.) Odgovore je treba do sobote, 16. januarja, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 20. decembra sta: Angelca Kokalj iz Selc in Darko Kokalj z Zgornjega Jezerskega.
Naše glasilo bo dvomesečnik
Že 30 let Območne obrtne zbornice v Novem mestu
NOVO MESTO - Letos bodo člani Območne obrtne zbornice Novo mesto, ki združuje obrtnike iz občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk, počastili 30-letnico obstoja svoje stanovske organizacije. Ivan Krajnc, dolgoletni predsednik zbornice, je v novoletni številki časopisa Naše glasilo v uvodniku z naslovom “Veliko dela, skromni rezultati” upravičeno potožil, da našim obrtnikom preteklo leto ni
žujejo dekleta in žene in dajo pomen dobremu gospodinjstvu, ki ima tudi narodni pomen. Izredno pomembno vlogo so opravile učiteljice na kulturnem področju, zlasti na podeželju. Društvo se je ves čas ukvarjalo tudi z mnogimi šolskimi zadevami in prispevalo k stalni rasti vsebine šolske zakonodaje.
Mnogo zaslug za društvo in posredno javnost ima Vita Zupančičeva, ki je prizadevno vodila društvo skoraj 15 let, vse do decembra leta 1924, ko so vodstvo društva prevzele mlajše učiteljice.
ANGELCA ŽIBERNA
STOLETNI DRAGO, SE OBILO ZDRAVJA!
V okviru praznovanja novega leta je vodstvo Zveze lovskih družin Bele krajine in Lovske družine Črnomelj sklenilo obiskati najstarejšega lovca Bele krajine Draga Brusa, ki bo letos praznoval 102 leti. Obiskali so ga predsednik ZLD Bele krajine Anton Vrščaj, tajnik Radko Biličič in Jože Barič iz LD Črnomelj. Starešina LD Črnomelj se je moral zaradi bolezni obisku odpovedati. Drago nas je kljub starosti sprejel z veseljem in z nami poklepetal. Vse nas je veselilo, da se Drago drži tako dobro, zato smo mu zaželeli, da bi bil tudi v bodoče znamenitost na sprehodih mimo Danfossa.
LOVCI IZ ZLD BELE KRAJINE
V METLIKI KRVODAJALSTVO NI V KRIZI - Območno združenje Rdečega križa Metlika (OZ RK) in Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane sta pretekli teden pripravila v Metliki redno letno krvodajalsko akcijo. Na RK so zelo zadovoljni, saj se je akcije udeležilo 234 ljudi, vendar jih je bilo 34 odklonjenih, predvsem zaradi visokega pritiska. Vsak krvodajalec je dobil v dar unikatno zrcalo, OZ RK pa se za pomoč pri organizaciji akcije zahvaljuje zdravstvenemu domu Metlika, Ikebani Brine in aktivistom RK. (Foto: M. B.-J.)
prineslo pretresljivih sprememb. Bilo je le eno izmed številnih poprečnih let, ki se ga bodo spominjali po številnih sestankovanjih, kjer so oblastem nenehno in znova dokazovali, da obrtniki pri gospodarjenju v pokrajini še nimajo enakih pogojev kot utečeni veliki sistemi.
V veliki družini malega gospodarstva je vodilnim članom zbornice in drugim njenim članom žal, da so decembrske lokalne volitve minile nekako brez zadostnih izvolitev odbornikov v nove občinske svete. Ne smemo pozabiti, daje obrtnikov in podjetnikov, pri njih zaposlenih delavcev, upokojenih obrtnikov in njihovih svojcev na območju zbornice nekaj čez 6.000.
Ker jih ni v svetih, bodo morali obrtniki tudi vnaprej opraviti še prenekatero nepotrebno pot pri urejanju zadev, ki sodijo v obrtništvo in njegov razvoj. Še bo treba brezuspešno odpirati kljuke uradov za pridobitev lokacij, ugodnih posojil in za rešitev dolge vrste drugih zadev, ki žulijo obrtnike.
Razveseljiva je novica, da bo poslej obrtniško Neše glasilo izhajalo vsaka dva meseca in se bo tako hitreje vključevalo v sprotno obveščanje članov zbornice. Naše glasilo urejata glavni urednik Ivan Krajnc in odgovorni urednik Janez Penca, člani izdajateljskega sveta pa so Mojca Peček, Ivan Krajnc, Janez Penca, Slavko Dokl in Avguštin Avbar. V lični obliki in štiribarvno tiska glasilo tiskarna Vesel, letos pa je stopil domači obrtniški časopis že v 17. leto življenja.
Tg
35 let Antene
Še radio Antena 1
LJUBLJANA - Mladinski tednik Antena letos praznuje svojo 35-letnico, ki ga tako zapisuje med najstarejše, še izhajajoče tednike na Slovenskem. Z novim letom pa je Antena postala drugačna; je zrasla, se obarvala in prilagodila svojo obliko današnjim mladostniškim trendom.
V svojih 35-letih je doživela marsikatero spremembo, od začetkov, ko se je imenovala Družabni most, pa do današnje oblike, mladostniškega, glasbenega in problematičnega tednika. Antena se je spreminjala vsebinsko in barvno, obdržal pa se je Družabni most, kije še danes ena najbolj priljubljenih Anteninih rubrik. Na nedavni novinarski konferenci so bili prisotni nekdanji uredniki: Aleksander Lucu -Luc, Evgen Jurič, Jasmin Petan - Malahovsky in sedanja urednica Špela Predan, ki je povedala, da je nov format šele začetek praznovanja 35. obletnice nastanka revije.
V. d. urednika radia Antena 1 Brane Dmitrovič je predstavil še anteninega novorojenčka - radio Antena 1, ki bo na frekvenci 105,2 kmalu začel oddajati svoj program. Tako kot tednik Antena bo tudi radio Antena namenjen predvsem mlajšemu narodu, poslušati pa ga bo mogoče na širšem ljubljanskem območju. Ob prazničnem dogodku so mestnemu odboru Rdečega križa Ljubljana podarili ček v znesku 1 milijon tolarjev brezplačnega oglasnega prostora na straneh revije.
SEMINAR ZA DRUŽINE
TREBNJE - Občina Trebnje in Društvo za zdravje in sožitje v družinah Trebnje razpisujeta seminar za družine z naslovom 100 domačih zdravil za lepše družinsko življenje, ki ga bo 6. in 7. marca v Stični vodil dr. Jože Ramovš. Kotizacija za družino znaša dva tisoč tolarjev. Prijave do petka, 15. januarja, sprejema tajnica društva Marinka Sila na tel. št. 44-889.
SMUČARSKI TEČAJ
Bogato snežno odejo v decembru smo izkoristili tudi v Vrtcu Žužemberk in organizirali tridnevni smučarski tečaj. Vanj seje vključilo 22 otrok priprave na šolo. Pod vodstvom prof. Brulca so se otroci naučili osnovnih veščin smučanja. Veselja in radosti na snegu kljub mrazu ni manjkalo. Zahvaljujemo se pekarni Malka za podarjene krofe, ki so otrokom zelo teknili.
M. F.
OTVORITEV CESTE
DRAGOVANJA VAS - Minulo nedeljo je črnomaljski župan Andrej Fabjan odprl okrog kilometer asfaltirane vaške ceste v Dragovanji vasi, za katero so denar prispevali prebivalci Dragovanje vasi, Kvasice ter občinski proračun. Hkrati so tudi uradno odprl smučarsko skakalnico v vasi, na kateri pa je bilo prvo tekmovanje že teden prej.
KONCERT KOMORNEGA ZBORA
RIBNICA - Komorni zbor Rakek že peto leto organizira božične koncerte, prostovoljni prispevek in polovičen izkupiček od prodanih kaset je zbor namenil za dobrodelne namene. Prvi koncert je bil v Cerknici, drugi na Rakeku, tretji v Ribnici in četrti v Starem trgu. Večer so z igranjem in petjem popestrili tudi člani godalnega orkestra glasbene šole Ribnica.
TRGOGRAD IN FILAK
ČRNOMELJ - Občinska športna zveza Črnomelj je med novoletnimi prazniki pripravila občinsko prvenstvo v malem nogometu, na katerem je nastopilo 20 moštev. V finale so se uvrstila moštva Trgograd - Busič, Avtoma-hanika Štukelj in Policija. Zmagal je Trgograd Busič, druga pa je bila Avtomehanika Štukelj. Za najboljšega igralca turnirja je bil proglašen Robert Filak iz Trgograda.
LIKOVNA DELAVNICA
NOVO MESTO - Zveza kulturnih društev Novo mesto letos že enajstič organizira likovno delavnico, ki je namenjena mladim in odraslim likovnim ustvarjalcem pa tudi tistim, ki bi radi izpopolnili svoje znanje v različnih slikarskih in kiparskih tehnikah. Mentorji Nina Zelenko Mijatovič, Janko Orač, Suzana Bricelj in Branka Marčeta bodo udeležencem odstirali skrivnosti grafike, slikanja, oblikovanja in batika. Prijave zbirajo do 15. januarja.
MODNI KOTIČEK
Spodnje perilo (l)
Ste že poskusili nekaj dni preživeti brez spodnjega perila? Ni treba, saj boste kmalu spoznali svojo prikrito življenjsko odvisnost. Težko bi presodila, ali je po vseh tisočletjih človekovega obstoja že genetsko dana, zato raziskovanje tega raje prepustimo antropologom. Vsaj za t.i. zahodnoevropsko miselnost, ki v sodobnem svetu postaja vodilna na skoraj vseh kontinentih, pa si upam trditi, da je nošenje kulturno pogojeno, kar nam potrjujejo tudi številni zgodovinski zapisi o naših prednikih. Že od nekdaj so si pokrivali najbolj občutljive dele telesa, kar danes poznamo kot intimnost. Sicer pa je spodnje perilo danes tudi eden izmed pomembnih skrbnikov za ustrezno telesno higieno, ki bi ga najprej pogrešali. Na tem mestu se pojavlja vprašanje, kdaj je torej potrebo po intimnosti zamenjala potreba po osebni higieni, če jo je sploh kdaj, ali morda ves čas hodita z roko v roki.
Po starih biblijskih zapisih in domnevnih slikah, ki so nastajale skozi zgodovino, sta že prastarša Adam in Eva pokrila svoje najbolj intimne dele telesa z lipovimi listi. Sramežljivost, neugodno počutje ob razkazovanju spolovil,... To osnovno idejo dopolnjujejo ali celo zamenjujejo najrazličnejše psihološke, sociološke in antropološke študije, ki so se ukvarjale z življenjem naših prednikov po vsem svetu. Ugotavljali so razlike med predniki na jugu oziroma severu, na vzhodu in zahodu. Na oblikovanje oblačil so vsekakor vplivale vremenske razmere in posameznikove potrebe po vsestranski zaščiti telesa. Tako so pripadniki plemen na skrajnem severu, posebno v ledeni dobi, lovili in ubijali živali zato, da bi si telo pokrili pred zunanjimi vplivi. Ostanki zgodovine, kot so razni kipi in stenske poslikave, nam žal ne povedo, kaj so nosili pod težkimi oblačili iz živalskih kož, lahko pa domnevamo, da nekakšne predhodne oblike kasneje oblikovanega telesne-
gapenla' JERCA LEGAN
L
FLAMBIRANJE - Ekipa, ki v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah pripravlja flambirane jedi pred gosti: (z leve) glavna kuharica Berta Grmek, vodja stržbe in vinski svetovalec Zdravko Dvoršak ter vodju gostinstva in kulinarični mojster Peter Kotar. (Foto: A. B.)
Slastne plameneče jedi
Večeri flambiranih jedi v gostilni Rog v Dol. Toplicah
DOLENJSKE TOPLICE - V gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah so v lanskem letu 11 -krat pripravili dneve posebnih jedi, nacionalnih kuhinj oz. kulinaričnih specialitet. Tudi novo leto začenjajo tako. Od danes, 14. januarja, do konca meseca bodo večeri v kmečki sobi te prijetne gostilne v znamenju flambiranih jedi.
“Flambiranje, po slovensko bi se reklo oplamenjevanje, je način priprave hrane pred gostom,” je povedal Peter Kotar, vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice. Posebna zanimivost tlambiranja je prižiganje s kvalitetnim žganjem ali likerjem zalite jedi, ki zagori z močnim plamenom, kar je poseben dogodek. “Flambiranje da jedi poseben videz, aromo in okus, z njim dosežemo čudovito harmonijo, na gosta pa priprava hrane pred njim in flambiranje poleg vizuel-nega učinka spodbuja tudi tek in lepo pričakovanje.”
In kaj bo moč do konca meseca ob večerih naročiti v gostilni Rog? Pompejski škampi so slastna topla predjed iz škampovih repkov brez oklepa, domačih širokih krpic (testenine), z maslom, česnom, parmezanom, zalito i belim vinom in flambirano s konjakom. K tej jedi se čudovito poda kozarec sivega pinota iz primorskega vinorodnega okoliša-TU so še flambirane rezine telečje ribice z jabolki (flambirano z jabolčnim žganjem), junečje rezi; ne s konjakom, flambiran košutm medaljon z brusnicami, svinska ribica s suhimi slivami (flambirano s slivovko), piščančje prsi z breskovim likerjem in pistacijami-Za sladico pa pripravijo palačinke, namočene v sladkem pomarančnem soku z dodatkom limone, potresene z zmletimi orehi ter flambirane s konjakom in grand marnierom, ter flambirane breskve.
A. B-
St. 2 (2577), 14. januarja 1999
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 14.1.
SLOVENIJA 1
740 - 0.01 Teletekst
8.00 Vremenska panorama 5-30 Tedenski izbor
Male sive celice
10.20 Risanka
10.35 Službeni vhod, 1/10 11.25 Zgodbe iz školjke 11.55 Kamniti svet H-« Zgodbe iz Amerike
13.00 Poročila
14.15 Tedenski izbor
David Cooperfield, angl. film 15.30 Osmi dan
16.00 Mostovi
16.30 Po Sloveniji
17.00 Enajsta šola
J7.30 Glejte, kako rastejo 18-00 Obzornik 18.10 Sledi
18.30 Zenit
15.15 Risanka
Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik
21.00 TV poper
77 nn TuristKna oddaja .,00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Opus
23.20 Klavirski koncert SOVENIJA 2
5.00 Vremenska panorama -10.00 Zamudniki, nan>z, 17/22 - 10.25 Tedenski izbor: Angel, ,rahmoj, naniz., 11/22; 11.15 Koncert; 12.15 pavci, tv nadalj, 1/5; 13.30 Svet poroča -14.45 ■atlon (m) -15.45 Don Kihot, ris. naniz, 17/
■ 16.10 Rapa Nui, amer. film -18.00 Lukas, m i?n'2'’	■	18.30	So	leta	minila,	naniz.	-
«•00'Kolosreče - 20.00 Košarka - 22.00 Cam-Plng Cosmos, belg. film
KANALA
7-30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 a“mx- nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -‘ f Maria Mercedes, ponov. -12.00 Odklop
isrm °prah show ' R3° Princ 1 Bel Ajr* ‘ iJ-OONe mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00
|a.t.°	nadalj. -17.00 Maria Mercedes,
, j-' 18-00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen ,k.son«' 15.30 Zmenkarije - 20.00 Film po lri gledalcev - 23.45 Nemogoče
yAŠ KANAL
J,34? Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz ruzenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski ‘“ilurn, pregfcd - 19.30 24 ur - 20.00 Kontakt-• 1115	' 75as poznate? - 21.00 Novice
ski m ^ens*!' kulturni pregled - 21.30 Litij-
Hrv 1
intvru sP°^d ■ 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -11 -k P°ročila ■ 10.05 Izobraževalni program -D kut 8ram za mladino -12.00 Poročila -
■ 5 New York (serija) • 13.05 Esmeralda (seli ss n5 Poslovni klub ’R25 živa resnica -17 sn „ scriia' 15-25 Program za mladino -j ,,, rvaška danes -17.55 Hrvaška kulturna 19 tnn" **'3d Kolo sreče -19.05 Risanka -2(1 ssd nevn'K vreme> šport - 20.10 Odprto -
Pol ure za kulturo - 21.30 Izziv, kviz - 22.05 opazovalnica - 22.35 Zločini in kazni - 23.20 r,dejo boljši dnevi, braz. film HTV 2
R43 TV koledar -15.00 Dober dan -17.15 a a sončnega zahoda (serija) -18.05 Hugo, igrica -18.30 Dok. oddaja -19.30 Dnevnik, sP°rt • 20.15 Kviz - 20.30 Življenje z
riiaf?m (hum' serjia>' 2115 Dosjei' X <se'
ri al"	1^ b,aiv“)e romance 20. stoletja (se-
) ■ 22.25 Pesem moja, glasbena oddaja
pETEK, 15.1.
Slovenija i
8 00 u16Te,etekst Q to yremenska panorama
•30 Tedenski izbor Dlejte kako rastejo 9.40 Enajsta šola
10.20 Sledi
1110 n'40 Zenit
p ogodek v mestu Gogi, posn. predstave
iam Por°6ila 4'°° Tedenski izbor Pomagajmo si 14.25 Po domače Ifinn ^klavirski koncert
°PUS
17 on D°Sloveniii
18 nn ^eči gfafit 18 in ? 0rnik
18 7« lfz'v' Prihodnosti, dok. serija
Razpoke v času
19 70 sanka
20 nn ?nevn'k. vreme, šport
Zrcalo tedna
j?'*? Pdka
22 Sn ?dmevk kultura, šport 23k nmfeld-amer-naniz,2/22 w-15 Polnočni klub
i«VEN"A 2
18/22 rie(raensba Panorama -10.00 Zamudniki, Id r-' 0-25 Tedenski izbor: Lukas, nem. naniz.; (žl - n 7n m'nda> naniz, 5/7 -11.55 Smuk Bmi , Zamujena pomlad, dan. film -15.05 °n (ž) -15.50 Smuk, posn. -16.35 Aliča,
evropski kult. magazin -17.05 Spoznavajmo, amer. dok. serija, 2/8 -18.00 Črni in beli, Šved. nadalj, 2/6 - 18.00 Davis, ravnatelj, amer. naniz, 8/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Video-ring - 20.00 Moški in ženske, angl. dok. serija -
21.00 Grenki mesec, franc.-angl. film - 23.15 Nash Bridges, amer. naniz, 10/18 - 0.00 Nočni pridih: The News Room, kan. naniz, 2/13; 0.25 Omerta, zakon molka, kan. naniz, 2/11
KANAL A
7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -
11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Zmenkarije -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah show -18.50 Bravo, maestro -19.00 Tretji kamen od sonca -
19.30 Skrita kamera - 20.00 Senca dvoma, film
- 21.45 Kvantni skok, naniz. - 22.30 Vročica noči, naniz. - 23.30 Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji
HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Dok. oddaja -14.25 Pol ure za kulturo -15.25 Program za mladino -17.00 Hrvaška danes -17.55 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -19.10 Risanka -
19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Lepa naša
- 20.45 Zabavnoglasbena - 22.00 Opazovalnica
- 22.35 Večer Željka Orgesta - 23.35 Nočna straža: Nikita (serija); 0.25 Kje je resnica (film); Sedmi element; Psi faktor
HTV 2
14.40 TV spored -15.00 Dober dan -17.05 Tv izložba -17.10 Prizma -18.05 Hugo, tv igra -
18.30 Televizija o televiziji -19.00 Zupanijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Roseanne (hum. serija) - 21.05 Pod sumom (brit. film) - 22.50 Oddelek za umore (serija)
SOBOTA, 16.1.
SLOVENIJA 1
7.05- 1.50 Teletekst
8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke
8.30 Nesrečniki, risana naniz.
8.55 An ban pet podgan 9.20 Otroška oddaja 9.35 Razpoke v času 10.05 Petka
11.30 Pihalni orkester Laško
12.00 Tedenski izbor Tednik
12.50 Dobrodošli doma
13.00 Poročila
13.30 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.40 Prisluhnimo tišini 14.10 Polnočni klub
15.20 Klofuta, franc, film
17.00 Cofko Cof, ris. naniz.
17.30 Lingo
18.00 Obzornik 17.10 Na vrtu 18.35 Ozare
18.40 Velike romance 20. stoletja, 13/26
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Šoubošel
21.15 Pajčevina
21.50 Okus pa cvetju, 2/4
22.30 Poročila, šport
23.00 In življenje teče dalje, angl. nadalj, 2/8
23.55 Nočna mora, amer. film
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.50 Nostalgija z Beatniki -10.55 Šport: superveleslalom (ž); 12.25 Smuk (m); 12.55 Smučarski skoki; 16.55 Biatlon; 17.55 Dan slovenskega rokometa -
15.15 Tedenski izbor: Jasno in glasno; 16.10 Nash Bridges, naniz, 10/18 -19.30 Videoring -
20.00 Bratranci in sestrične, franc, film - 21.35 Rolada - 21.50 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanke - 9.30 Nimaš pojma - 10.00 Charles je glavni -10.30 Cooperjeva druščična -11.00 Alf -11.30 Tomov shovv, hum. naniz. -
12.00 Stilski izziv -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Veliki slepar, film -
16.00 Perzejeve dogodivščine, film -18.00 Odklop -19.00 Profesionalci, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet - 21.00 Psi faktor -
22.00 Duh iz preteklosti, film - 0.00 Vražja novinarja, naniz. -1.00 Klub Avenija
VAŠ KANAL
14.00 Videostrani-17.00 Videoboom 40-18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Videotop
HTV 1
8.00 Tv spored - 8.20 Program za mladino -
12.00 Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.05 Bilo nas je pet (serija) - 14.25 Briljanten -15.15 Neizpovedana zgodba o zahodu -16.20 Poročila -
16.30 Bolnica na koncu mesta (serija) -17.20
Risanka -17.45 Turbo Limach Shovv -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Naša hišica, naša svoboda (dramska serija) - 21.05 Terminator 2 (film) - 22.55 Opazoalnica - 23.25 Nočna straža; Cracker-Brotherly Love; Frasier (serija); Pobesneli angeli (film)
HTV 2
12.20 Tv koledar -12.30 Mini serija -14.30 Črno-belo v barvi -16.00 Najlepša (italij. film) -17.50 Živali (dok. serija) -18.50 Oddaja o kulturi -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Triler - 21.15 Zlati gong - 22.00 Liebe in Holywoodfilm) - 23.30 Svet zabave
NEDELJA, 17.1.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1.35 Teletekst
8.00 Živžav Risnake 9.15 Telerime
9.20 Zares divje živali
9.50 Ozare
9.55 Veliki skladatelji: J. S. Bach
11.00 Gospodarji živali, franc. dok. serija, 2/13
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 4x4
13.00 Poročila
13.20 Slovenski komorni zbor
13.50 Tedenski izbor Šou bo šel 14.50 Pajčevina
15.20 TV poper
16.00 Trik trak
16.30 Parada plesa
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Okus po cvetju, 2/4 19.15 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom
21.35 Večerni gost
22.35 Poročila, šport
23.00 M. Fonteyn predstavlja London festival balet
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama - 9.25 Šport: slalom, 1. tek (ž); 10.10 Slalom, 1. tek (m); 12.10 Slalom, 2. tek (ž); 12.55 Smučarski skoki; 13.10 Slalom, 2. tek (m); 15.10 Namizni tenis; 15.45 Biatlon -16.45 Rolada -17.10 Zgodbe divjine, film -19.30 Videoring - 20.00 Ipavci, TV nadalj, 2/5 - 21.20 Vatikan, moč papežev, nem. dok. serija, 2/5 - 22.10 Šport v nedeljo - 22.55 Mur-phy Brovvn, amer. naniz, 20/25 - 23.20 Deveti dan, franc, film
KANAL A
8.00 Risanke - 9.30 Nimaš pojma -10.00 Charles je glavni -10.30 Cooperjeva druščična -11.00 Alf, -11.30 Tomov show, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Klub Avenija -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 Ljubim te Mark, film -15.30 Ferris Bueller, hum. naniz. -16.00 Family Matters -16.30 Fresh Prince of Bel Air -17.00 Klub Avenija -17.30 Weird Science -
18.00 Zaznamovani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Varuh mesta, film - 21.45 Stilski izziv - 22.15 Zulu, film - 0.00 Nema priča, naniz.
VAŠ KANAL
12.30 Vaše želje -14.00 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - - 20.30 O gospodarstvu - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 18.1.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.08 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor
Mačke in psi, dok. naniz.
9.40 Rdeči grafit 10.20 Zvezdica, lut. naniz.
10.45 Izzivi prihodnosti, serija 11.10 Na vrtu
11.35 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 13/26
12.00 Alpe-Donava-Jadran
12.30 Utrip
12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila 13.35 Tedenski izbor
Večerni gost
14.30 Zoom
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Po Sloveniji
17.00 Radovedni taček 17.20 Zares divje živali
17.40 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz, 1/18
21.00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Omizje
0.00 Rdeči znak hrabrosti, amer. film SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 12.00 Črni in Beli, 2/6; 12.25 Davis, ravnatelj, naniz, 8/13; 12.50 Moški in ženske, dok. serija, 2/6; 13.50 Vatikan, moč papežev, nem. dok. serija, 2/5 -14.40 Euronews -16.15 Rdeči znak hrabrosti, amer. film -17.25 Varni -18.00 Ženska mojega življenja, naniz, 12/ 12 -19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Oddaja o gospodarstvu - 21.00 cik cak - 21.30 Studo City - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera -
20.00 Miza za pet, nadalj. - 21.00 Ločeni srci, film - 22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.15 Da, gospod minister, naniz. - 23.45 Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00 Videostrani -17.00 Privid, film - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice -
21.30 Iz združenja LTV
TOREK, 19.1.
SLOVENIJA 1
7.40 - 2.02 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Radovedni Taček
9.50 Pustolovščine, novozel. naniz, 18/24
10.20 Recept za zdravo življenje
11.10 Trik-trak
11.40 Parada plesa
12.10 Komisar Rex, naniz, 1/18
13.00 Poročila
13.30 Tedenski izbor Ljudje in zemlja 14.50 Omizje
16.00 Med valovi
16.30 Po Sloveniji
17.00 Zlatko Zakladko
17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadalj, 2/13
18.00 Obzornik
18.10 Dokumentarije 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Učitelj, franc, naniz, 12/18
21.00 Pro et contra
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 Der Letzte Kurier, nem. drama, 1. del 0.20 Francois Mauriac, franc. dok. oddaja
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Zamudniki, naniz. -10.30Tedenski izbor: Ženska mojega življenja, naniz.; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Cik cak; 12.45 Studio City; 14.15 Štafeta mladosti -15.45 Grenki mesec, film -
18.00 Gospa svetovalka, nadalj. -19.00 Pomp
- 20.00 Košarka - 21.35 Generacije znanosti -
22.00 Let mrtve ptice, slovenski film - 23.50 Svet poroča
KANAL A
7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -
11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, film -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -
19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Maščevalec 4, film - 22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz.
- 23.15 Da, gospod minister, naniz. - 23.45 Nemogoče, naniz.
VAŠ KANAL
14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 V škripcih, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 20.1.
SLOVENIJA 1
7.40 - 2.00 Teletekst
8.00 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor
Zlatko Zakladko
9.55 Dobri duh iz Avstralije, avstral. nadalj, 2/13
10.20 Dokumentarije
11.10 Pro et contra
12.05 Učitelj, franc, naniz. 12/18
13.00 Poročila
13.30 Tedenski izbor
Francois Mauriac, franc. dok. oddaja 14.30 Der Letzte Kurier, nem. daranta. 1. del
16.00 Obzorja duha
16.30 Po Sloveniji
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Službeni vhod, 2/10 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 One, koprod. film
22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25 Portret pevca
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Zamudniki, nadalj.; 10.20 Gospa svetovalka, franc, nadalj, 5/8; 11.10 Generacije znanosti -11.35 Euronevvs -15.15 Pomp -16.10 Cozima in Richard Wagner, nem. film -18.00 Angel, varuh moj, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Vanessa Mae na turneji - 21.00 Za življenje,, balet - 22.00 Razdvojen moški, nem. film
KANAL A
7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -
11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Oprah shovv -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera -
20.00 Klic svobode, film - 21.45 Ruby Wax -22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.15 Da, gospod minister, naniz. - 23.45 Nemogoče, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
14.00 Videostrani -17.00 V škripcih, ponov. filma -18.25 O gospodarjenju -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Videotop - 21.00 Novice -
21.30 Za zdravo srce - 21.45 Zgodovina avtomobilizma
^SKf
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mihi Banu iz Velikih Brusnic 71. Nagrajencu čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (2) Mačkoni - ansambel Mačkoni
2. (4) Silvestrska noč - ansambel Franca Potočarja s Podlipiškimi fanti
3. (1) Brez dragih - ansambel Poljub
4. (8) Pastirce mlado - ansambel Vasovalci
5. (3) Prometna - ansambel Nočna ptica
6. (5) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji
7. (-) Ob 40-letnici - Trio Frančič
8. (9) Ob potoku - ansambel Litijski odmev
9. (7) Dolenjska - ansambel Henček
10. (9) Pozabljivec - ansambel Slapovi
Predlog: Na stranskem tiru - Trio Pavleta Malnariča s Šentviškimi fanti
KUPON ST. 2 Glasujem za: Moj naslov:
^ Kupone postite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto j
NAGRADI V NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 52. nagradne križanke izbral Olgo Tomažin in Beti Ttirk iz Novega mesta. Tomažinovi je pripadla denarna nagrada, TUrkova bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 25. januarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 2”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem
REŠITEV 52. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 52. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SNS, NEP, LAT, ANE, IZOKRAT, KARIERA, MARINČEK, ARETEJ, KLAN, NEDELO, NUREJEV, LK, UKAVEC, SKAT, TUREK, STANE, ALARA, TOPOT.
NAGRADNA KRIŽANKA 2
AVTOR:
JOŽE
UDIR
NEKDANJA
JAPONSKA
PRESTOLNICA
BORIŠČE
ZVER IZ DRUŽINE MAČK
FRANCOSKI KNJIŽEVNIK (PAUL, 1871-1945)
SOKRATOV
TOŽILEC
REKA V VZHODNI SIBIRIJI (4270 km)
VRSTA KITA, SAMOROG
ZELO TRDA KOVINA (Cr)
RAKETA EVR. VESOLJSKE AGENCIJE
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
IZRAŽANJE NEZADOVOLJSTVA, SLABEGA MNENJA O K ČEM
KOM, (
PRIPADNIK
SKRAJNEGA
KRHA
HUSITOV
VETRNICA
VRANJI
SAMEC
PONAVLJANJE ISTE BESEDE
GR. ČRKA
LEVI PRITOK RENA V ŠVICI
GERM. MIT. OREL
TUR. LJUDSTVO V JUŽ. SIBIR. RUSKI REPUBLIKI
SEDEŽ RANJENEGA KRAUA ARTURJA (VITEZI OKRO GLE MIZE)
REPUBLIKA V SREDNJI AMERIKI (PREKOPI)
PERZIJSKI
KRALJ
MESTO V GOR. ŠLEZIJI (POLJSKA)
REPUBLIKA V ZAH. AFRIKI
MESTO V BAČKI
DESNI PRITOK DONAVE
OCVIRK VASJ/
SEKCIJSKA
RENTGENO-
GRAFIJA
MEDNAROD.
BEGUNSKA
ORGANI-
ZACIJA
IVANA
KOBILCA
ZDRAVILO V RAZPRŠENEM STANJU
ZDRAVILO
PROTI
MALARIJI
MUZA
LJUBEZENSKE
LIRIKE
VULKANIZERSTVO VIDIC SERVIS
V spomin Vojku Koncilji
Z bolečino v srcu in z nedoumljivim “zakaj” v mislih smo 10. januarja popoldne stopali v nepregledni množici ljudi, ki se je tega žalostnega dne vila od njegove rojstne hiše na Vinkovem Vrhu do cerkve sv. Antona. Koraki sorodnikov, vaščanov, prijateljev, gasilcev, lovcev in nekdanjih sodelavcev Novolesa so se prepletali z otožnim glasom zvonov in kapljicami dežja. Nemogoče in boleče je bilo sprejeti novico in resnico, da nam je kruta bolezen v tako kratkem času za vedno in mnogo prezgodaj vzela dragega prijatelja, gasilskega tovariša, družini pa skrbnega očeta, sina, brata in strica.
Gasilci smo Vojka Konciljo obiskali na domu na prvi novoletni dan, ne sluteč, da se mu iztekajo zadnje ure življenja. Vojko je bil aktiven član Lovske družine in
vreden človek.
Trne Slivmk-Lado
službi notranjih zadev v Trebnjem, po marcu 1952 do upokojitve pa v Novem mestu. Tu si je ustvaril družino in kasneje kot izučen zidar zgradil tudi hišo. Bil je aktiven delavec v množičnih organizacijah, kar 20 let tudi v vrstah ZB, od tega 4 leta predsednik skupne organizacije ZB Grm-Žabja vas.
Kot skromnega, prijetnega družabnika, ki je spoštoval slehernega človeka, se ga spominjajo mnogi prijatelji, znanci in nekdanji soborci. Med slednjimi so bili tudi člani ZB iz Zgornjih Gorij in Novega mesta ter Kluba Maksa Perca.
T. GOŠNIK
NOVO MESTO - Nedolgo tega so se številni člani Zveze borcev, nekdanji aktivisti OF ter družinski prijatelji poslovili od soborca Valentina Slivnika - partizana Lada. Izpolnila se mu je želja, ki jo je pred desetletji zapisal v svoj življenjepis: “Prišel bo čas poslovitve. Želim dostojno skromnost, primerno moji preteklosti proletarca in komunista...” Skromnost je bila ena glavnih odlik tega zavednega in svobodi ter pravici predanega gorenjskega partizana, ki je od leta 1952 živel in delal v Novem mestu. Rojenje bil leta 1922 v Zgornjih Gorjah, na Bledu seje izučil za zidarja ter
Antonija Krivic
do jeseni 1941 delal po raznih - Lilija
gorenjskih krajih. Ze julija 1941 je spoznal prvo partizansko gibanje v pokrajini. Z domačimi vred seje vključil v upor, pomagali so partizanom, delali na terenu in pridobivali znance za boj proti okupatorju. Prvega julija 1942 je mladi Tine odšel v NOV, doživel prve spopade z Nemci in spoznal naporno življenje borcev za svobodo. Kljub terorju je 2. bataljon Gorenjskega odreda s 50 soborci delal na sektorju Pokljuke, Me-žaklje in delu Jelovice.
Zaradi hrabrosti in izkazane predanosti NOV je bil Tine decembra 1942 sprejet v KP in še prej v skojevske vrste. Starše so mu Nemci zaprli in poslali v nemško taborišče. Spomladi 1943 je začel delati v rajonskem ko-
miteju za območje Gorje-Bled. Ustanavljali so odbore OF, žena,
narodne zaščite, mladine in prve zametke bodoče oblasti, narodnoosvobodilne odbore. Decembra 1943 so ga poslali v varnostno obveščevalno službo najprej do-
Po daljši bolezni je 31. decembra umrla Antonija Krivjc iz Češnjic pri Trebelnem. Rodila se je 30.10.1923 v kmečki družini na Jelševcu. Zelo mlada seje odselila od doma in je morala zelo zgodaj poprijeti za težka kmečka dela. Pri 36 letih se je poročila h Krivčevim v Češnjice. Vzela je vdovca s 6 otroki. V zakonu se jima je rodilo še troje otrok. Bila je dobra mati enim in drugim, med njimi ni delala nikoli razlik. S pridnimi rokami sta z možem Francetom spravila h kruhu vseh 9 otrok.
Ko se je 1972. leta ustanovila KO RK Ornuška vas, sta bila z možem med pobudniki in tudi prvimi člani. Ga. Antonija je vestno opravljala naloge Rdečega križa v tej organizaciji, rada je pomagala ljudem in nikoli ni znala reči ne. Bila je tudi vestna krvodajalka, večkrat so jo poklicali v Ljubljano na Zavod za transfuzijo zaradi darovanja krvne plazme. S svojim humanim dejanjem je rešila prenekateremu dojenčku življenje. Z veseljem se je odzvala vsakokratnemu klicu in darovala del sebe za življenje drugega, dokler ji je zdravje dopuščalo.
Rada je imela svoj kraj, svoje domače in tudi druge ljudi na območju Trebelnega, rada je imela domačo zemljo in kmetijo, na kateri je delala, dokler ji niso opešale moči in jo je bolezen priklenila na posteljo. Ko je obležala, sta jo negovala sin in snaha, ob-
ma, potem pa v 9. korpus na Pri-.....................kal	h
časno pa smo jo obiskali tudi aktivisti Rd
morsko, kjer je dočakal tudi osvoboditev.
V jeseni 1949 je odšel v strokovno šolo v Beograd, nakar je od jeseni 1950 nekaj časa delal v
tivisti Rdečega križa.
Tako kot mi, člani te organizacije, kot tudi sosedje jo bomo po-
grešali in ohranili v lepem spominu.
 STARIČ
OLGA Sl predsednica KORK Ornuška vas
NAGRADNA IGRA
TEtfcVlflJA NOVO MfcSlO
Za zdravo srce in ožilje
NOVO MESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino, objavlja možne odgovore na nagradno vprašanje o pravilni prehrani, ki so ga zastavili v oddaji Za zdravo srce in ožilje na novomeški televiziji Vaš kanal 12. januarja.
Pravilna prehrana je:
a) drobovina, mastno meso in mesni izdelki
b) mleko in mlečni izdelki z veliko maščob,
c) žita in izdelki iz polnozrnate moke, zelenjava in sadje, ribe vsaj
dvakrat tedensko in meso z malo maščob do trikrat na teden.
Pravilni odgovor napišite na dopisnico, pripišite svoj naslov in jo najkasneje do ponedeljka, 18. januarja, pošljite na naslov: Televizija Vaš kanal, Adamičeva 2, 8000 Novo mesto.
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel paket izdelkov z znakom varovalnega živila Perutnine Ptuj. Nagrajenka prejšnje oddaje je Cvetka Matoh, Drska 22, 8000 Novo mesto.
Franc Fortun
Vilko Ilc
gasilskega društva Dvor. Delaven je bil tudi v upravnem odboru, pomagal pri obnovi doma, nabavi potrebne gasilske tehnike in opreme. Dobršen del svojega plodnega življenja je delal v Novolesu v Straži in na Dvoru. Bilje mojster, se kalil v praksi in svoje znanje prenašal na delavce. Poln moči in volje do delaje sezidal delavnico in uredil žgalnico lesa.
Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili dekan Franc Povirk, predsednik PGD Dvor Jože Fabjan in predsednik LD Plešivica Anton Konda. Še zadnjič so Vojku zapeli pevci okteta Pri-ma, zaigrali so lovci-rogisti, otožni glas gasilske sirene in poki lovskih pušk. Solze v očeh ljudi so pričale, daje bil Vojko Koncilja človek, ki si ga imel rad. Bil je pošten, priden, prijazen, vsega spoštovanja '	'	‘	S.	MIRTIČ
Tiha žalost in globoko spoštovanje sta nas v silvestrskem popoldnevu priklicali k poslednjemu slovesu od našega dragega krajana, šolskega hišnika gospoda Franca Fortuna iz Črnomlja.
Bil je Belokranjec iz vasi Damelj, kjer se je rodil 1912. leta. Prehodil je pot od kmečkega delavca do borca partizana in te-renca. L. 1948 se je zaposlil v šoli Črnomelj kot hišnik. Bil je pokončna, delu predana osebnost. Njegov značaj je bil sklesan kot iz kamna. Odlikovali so ga poštenost, zavzetost, discipliniranost, pripravljenost pomagati in ustreči. Radi smo ga imeli učenci in učitelji. Z dobrohotnostjo in naklonjenostjo sije pridobil spoštljiv naziv stric. V šoli je imel dom in delo do upokojitve. Njegov delavnik je trajal od ranega jutra pa pozno v noč. Prav gotovo je opravljal najtežja dela pozimi; ko je kuril blizu 30 peči, gorivo pa je tovoril v košu na hrbtu iz kleti tja do 2. nadstropja. Skrbel je za red v šoli in okoli nje. Ob slovesu se sprašujemo, če nismo bili sodelavci preveč ravnodušni do njegovega dela. Ali nismo storili premalo, da bi se naše spoštovanje do njega in njegove družine izkazalo bolj dejavno? Res, daje priznanje in zahvalo marsikdo nosil v svojem srcu, ne da bi mu kdaj to tudi na glas povedali. Upokojil se je 1968. leta. Živel je tiho in skromno, a upamo, da vsaj z zavestjo, da je svoje življenjsko poslanstvo dobro opravil.
Ko se od strica poslavljamo, nam je hudo pri duši.
O. Župančič je tudi zanj napisal verze:
Imeli smo ljudi - v poljani cvet, imeli smo jih - vrhu gore hrast... Šolskemu stricu v blag spomin delavci OŠ Mirana Jarca, Črnomelj
Četrtega januarja 1999 je ugasnilo življenje Vilka Ilca iz Gorenj pri Stari Čerkvi, upokojenega učitelja, rojenega 1935. leta. Njegovo ime je dobro znano njegovim nekdanjim učencem in ostalim prebivalcem Kočevske, saj je učil na Osnovnih šolah v Fari, Bosljivi Loki, Polomu in Kočevju.
Vilko Ilc je bil izvrsten učitelj in mentor mnogim učencem. Aktivno je deloval v prostovoljnem gasilskem društvu Kočevje, do nedavnega je bil celo njegov predsednik. Njegova mnoga predavanja in seminarji ter druge oblike izobraževanja pa so ostala nepozabna zaradi njegovega znanja in duhovitosti. Svoje strokovne ustvarjalne sposobnosti je razvil še na drugih področjih in je bil tudi dopisnik Dolenjskega lista. Med prvimi je javno opozarjal na probleme varstva okolja.
Ob slovesu naj še posebej poudarimo njegove človeške vrline, ki jih je izražal v enakopravnem odnosu do tistih, ki jim je bil učitelj, mentor ali sodelavec. Njegovo življenjsko delo je tolikšno in po vsebini tako bogato, da bo med ljudmi še dolgo živel spoštljiv spomin nanj.
V. D.
Silvestrovanje ledvičnih bolnikov
Zahvala za pomoč
Sreča vanja
L
Sem srečal jo pred letom dni postarano, zgarano.
Je rekla, sama da živi in dela neprestano, le delo da jo gor drži in vstaja prav zarano, da rama vedno bolj boli, na nogi celi rano, vse to nekako potrpi, človeku je pač dano, le v duši vedno bolj boli, ker polje ni zorano; ko volja ugasne, te več ni, tedaj je vse končano.
Nekdo pove, da njej zvoni, no, zdaj je vse skončano.
JANEZ JEŠTOVSK1
Društvo ledvičnih bolnikov že več let organizira silvestrovanje bolnikov, njihovih svojcev in medicinskega ter zdravstvenega osebja. Gre predvsem za dializne bolnike ter nekaj transplantiranih bolnikov iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja. Letos je bilo srečanje v soboto, 9. januarja, v Domu starejših občanov v Novem mestu. Srečanja se redno udeležuje tudi predstojnica oddelka za hemodializo, zdravnica dr. Stek-lasova.
Ob pomoči naših dobrih donatorjev smo organizirali bogat srečelov. Glavna nagrada - živ prašiček - je odšla v roke ene izmed naših dializnih sester. Kljub svoji bolezni so člani društva cel večer veliko plesali. Najvztrajnejši in umetniško najbolj navdahnjeni so bili tudi nagrajeni. Otvoritveni ples pa smo prepustili najstarejši hemodializni pacientki, kije pred nekaj dnevi praznovala svoj 70. rojstni dan in kljub temu da ima več kot 20 let dialize, zelo dobro skriva svoja leta. Razšli smo se v poznih jutranjih urah z željo, da se drugo leto ponovno srečamo.
Še enkrat hvala vsem, ki so nam pomagali, prav tako pa tudi celotnemu medicinskemu, zdravstvenemu in strežnemu osebju, ki izredno lepo, vestnd in humano skrbi za nas vsak dan, in to že vrsto let.
ZDRAVKA ŽIŽIČ
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje in Ekonomska fakulteta Ljubljana
vabita k vpisu v
3. letnik Visoke poslovne šole,
organizirane kot študij na daljavo, ki bo 5. februarja 1999 ob 16. uri v prostorih CIK Trebnje.
Vabljeni so tudi 'diplomanti višješolskega študija Ekonomske fakultete Ljubljana ali Ekonomske poslovne fakultete Maribor. Kandidati, ki bodo vpisali kot diferencialni predmet španski jezik, so vabljeni na prvo predavanje, ki bo 1. februarja 1999.
CIK Trebnje, Kidričeva 2, 8210 Trebnje; 068/44-558, 44-183
V SPOMIN
JOŽE
ŠVAJGER
PEPE
Bilo je 11. januarja 1994
Resnica je kruta. Ostala je praznina in spomin za vse dni. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem tihem domu.
Žena Tilka in sin i. družino
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta
KATARINA HORVAT
iz THbuč pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Še posebejvse zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, osebju ZD Črnomelj, VVZ Oton Župančič Črnomelj, MZZ, pogrebni službi Malerič, govornici za besede slovesa, pevkam z Otovca in g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, brat in stric
ANTON VIDMAR
s Sel pri Ratežu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu podarili cvetje, mestni godbi Novo mesto, Nadi Gačnik za poslovilne besede, župniku pa za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, babica, prababica in teta
MARICA
VRANEŠIČ
roj. Rožman
Gorenjci 5, Adlešiči
Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pevkam, govornici in g. župniku za opravljen obred.
Otroci z družinami
ZAHVALA
V 69. letu starosti je po večletni bolezni dotrpela naša draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
PEPCA PER
iz Šmarjeških Toplic 13
Prisrčno se zahvaljujemo vaščanom, sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala družinama Pelko in Borse, sodelavcem Krke, tovarne zdravil, sektorjem STOE, logistike in nabave ter tabletnemu obratu, Društvu upokojencev Šmarjeta, g. Vinku za besede slovesa, pevcem za lepo zapete žalostinke, g-župniku za opravljeno pogrebno slovesnost ter pogrebni službi Oklešen za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Franc, otroci: Marica, Dragica, Stane, Jože in Vid z družinami
:
Ljubljanska 91, Novo mesto
Tel. 068/324-361, fax. 324-856
Pri nakupu traktorskih gum vam nudimo:
• možnost dostave na dom
• novo na Dolenjskem ■ MONTAŽA NA DOMU
• POPUST na gotovinsko plačilo
• Slovenija je uspešna država nezadovoljnih ljudi. (Šušteršič)
* . vljudnostjo je tako kot z zračno blazino. Je prazna, vendar zi udarce življenja.	(Schopenhauer)
blaži
• Kolikor bolj je razširjena družabnost, toliko bolj hladna so srca-	(Weber)
• Vztrajati pri svoji dolžnosti in molčati, to je najboljši dogovor na vsako kleveto.	(Washington)
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 62. letu starosti zapustila skrbna mama, stara mama, sestra, teta in botra
CECILIJA
GREDENC
roj. Vidmar
iz Ravnice 7, Dolž
Ob boleči izgubi ljube mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in za izrečeno sožalje. Hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto in sosedi za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Tiho in za vedno nas je v 76. letu zapustila
ANTONIJA KRIVIC
roj. NADU
iz Češnjic 17, pri Trebelnem
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, kl so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cyetje, sveče in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se kolektivoma Merkator-Dolenjska, Gradišče Trebnje in Ižorema Mokronog. Hvala tudi RK Ornuška vas. Za lepo °pravljen obred se zahvaljujemo gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke ter Pogrebnemu zavodu Novak za lepo opravljeno svoje delo. Še enkrat vsem najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Delo, skromnost in poštenje -tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod ostalo delo tvojih pridnih rok.
V 70. letu starosti naju je zapustil dragi mož in oče
FRANCE BRCAR
iz Lobetove ulice 22, Novo mesto
Prisri ki ter bol
'čno se zahvaljujeva sorodnikom, sosedom in prijateljem, s° ga pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče nama izrazili sožalje. Zahvaljujeva se osebju Splošne nice in Zdravstvenega doma v Novem mestu, članom ruštva vinogradnikov Podgorje in Šentrupert, govornikoma 8- Kurentu in g. Horvatu, pevcem iz Šmihela, trobentaču za Jaigrano Tišino ter patru Felicijanu za opravljen obred. Vsem se enkrat hvala!
Žena Pepca in sin Franc
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto, "S 068/323-193
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar draži nas.
So vezi močnejše,
brez pomena zanje so razdalje,
kraj in čas.
Ob boleči izgubi ljubljene
ALOJZIJE
KOVŠE
roj. ZORAN
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so počastili njen spomin in sočustvovali z nami. 5. januarja 1999 smo se od nje poslovili na pokopališču v Rastattu, ZR Nemčija.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče in stric
FRANC
FORTUN
iz Črnomlja, Zadružna 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za nesebično pomoč dobri sosedi L. Adlešič, dr. L. Špec, kolektivom obeh osnovnih šol in srednji šoli Črnomelj, dijakom 2. a,g, organizaciji ZB in gosp. A. Tkalčiču za poslovilne besede ter gosp. župniku za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi Črnomelj, 7.1.1999
ZAHVALA
Vaše srce naj se ne vznemirja, v Boga verujete, tudi vame verujete (Jan. 14,1)
V 66. letu je Gospod življenja poklical k sebi našega dragega moža in brata
ALOJZIJA AVBARJA
Ul. Slavka Gruma 27, Novo mesto
Prisrčno se zahvaljujemo gospodom duhovnikom za pogrebno sveto mašo, molitve, besede upanja in tolažbe. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iz bližnje in daljne okolice, delavcem in upokojencem KRKE iz Programa Kozmetika, oddelku intenzivne nege Internega oddelka bolnice Novo mesto, pogrebni službi Oklešen in pevcem iz Šmihela. Hvala vsem, ki ste ga kropili, zanj molili, mu prinesli cvetje in sveče ter darovali za svete maše. Iskrena hvala vsem, ki mi v nesreči in bolečini stojite ob strani in mi pomagate.
Žena Marija, brata Ivan in Tone z družino, sestri Marija in Anica z družino.
ZAHVALA
Vsem, ki ste našo drago mamo, staro mamo, taščo in sestro
ANČKO KOLBEZEN
roj. Cerar
iz Črnomlja
Pospremili k večnemu počitku, z nami sočustvovali, ji prinesli cvetje in sveče, zanjo molili, darovali a svete maše in potrebe farne cerkve, iskrena hvala. Zahvaljujemo se gospe Sonji Binder, 'brodnikom in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi g. duhovnikom za lepo °8oslužje ob njenem slovesu, pevcem iz Doblič in Črnomlja za občuteno petje, g.Kralju za aigrano Ave Marijo in pogrebni službi Malerič. V tolažbo nam je bilo, da ste v tako velikem ev,lu prišli od blizu in daleč in se od drage mame poslovili z ljubeznijo in spoštovanjem.
Vsi, ki smo jo imeli radi
k*
ZAHVALA
Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš, tvoje srce več ne bije, bolečine več ne trpiš.
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, tašča, prababica, teta in sestrična
ANA
HUDOKLIN
iz Dobravice 25, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala sodelavcem iz Podgorja iz Šentjerneja, pevcem cerkvenega pevskega zbora, g. župniku Trpinu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Novak za vzorno organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
I c $
*>v*
ZAHVALA
Pomlad bo v tvoj vinograd prišla, čakala bo, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni.
V 67. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in bratranec
MIRKO FINK
z Goleka
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojnemu darovali cvetje in sveče, nam kakorkoli pomagali in izrazili sožalje. Posebna hvala pogrebni službi Malerič, g. župniku, govorniku za poslovilne besede in moškemu pevskemu zboru iz Črnomlja. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnemu izkazali spoštovanje in ga pospremili na prerani zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
V 87. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
KAROL PILETIČ
iz Gor. Gradišča 13 pri Šentjerneju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in izrečeno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo sodelavkam Intel servisa, KK Šentjernej, LD Orehovica, LD Šentjernej, govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Naj gre tebi, dragi mož in ati, vsa zahvala za vse dni noči, ko bili smo potrebni tvoje pomoči.
V 41. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, očka, sin, brat, stric,
svak in zet
DRAGO ŽABKAR
Dobruška vas 5
Od njega smo se poslovili na Silvestrovo. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem, Janezovim in Jožetovim sošolcem iz osnovne šole Škocjan in delavcem osnovne šole Škocjan, Petrinim sošolcem iz 1. letnika gimnazije Novo mesto ter njenim bivšim sošolcem iz osnovne šole za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter maše. Zahvaljujemo se podjetju Kremen za besede slovesa in denarno pomoč. Iskrena hv^la pogrebni službi Blatnik, cerkvenemu pevskemu zboru ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem skupaj še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Majda, hčerka Petra, sinova Jože in Janez ter ostalo sorodstvo.
121
Št.
2 (2577), 14. Januarja 1999
DOLENJSKI LIST
7? ffik fy fl IMl	TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -
Enlr\ IfSlJ U llWll lr& POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 14. januarja - Srečko Petek, 15. januarja - Pavel Sobota, 16. januarja - Marcel Nedelja, 17. januarja - Anton Ponedeljek, 18. januarja - Marjetka Torek, 19. januatja - Marij Sreda, 20. januarja - Boštjan
LUNINE MENE
17. januarja ob 16.46 - mlaj
kino
BREŽICE: 14. in 15.1. (ob 18. uri), 16. in 17.1. (ob 18. in 20. uri) ter 18.1. (ob 20. uri) akcijski film Kačje oči. 14. in 15.1. (ob 20. uri) drama Rezilo. 20.1. (ob 20. uri)
slovenski ljubezenski film Temni angeli usode.
ČRNOMELJ: 15. in 16.1. (ob 20. uri) akcijski film Spawn. 16. in 17.1. (ob 18. uri) risanka Mulan. 17.1. (ob 20. uri) slovenski film Blues za Saro.
KRŠKO: 14.1. (ob 20. uri), 15.1.(ob 16. uri) ter 16. in 17.1. (ob 18. uri) komedija Nori na Mary. 19. in 20.1. (ob 20. uri) komedija Ljubi me, ne ljubi me.
METLIKA: 15.1. (ob 18. uri) risanka Mulan. 15.1. (ob 20. uri) slovenski film Blues za Saro. 17.1. (ob 20. uri) akcijski film Spavvn.
NOVO MESTO: Od 15. do 17.1. (ob 16.30) komedija Gospod Bean. Od 14. do 20.1. (ob 18. uri in 20.15) zgodovinski film Elizabeta.
TREBNJE: 15.1.(ob 20. uri) in 17.1.(ob 17. uri) ljubezenska drama Šepetati konjem.
film %
• ELIZABETA, drama (Elizabeth I. 1998, Velika Britanija, 121 minut, režija: Shekhar Kapur)
Najmanj, kar velja šteti v dobro zgodovinskim dramam tipa Elizabeta, je, da na enostaven in efekten način informirajo. Izpostavijo namreč prelomna obdobja in dogodke, ki jih v povprečju poznamo le suhoparno, po šolsko, z osnovnimi podatki. Resda je v vsaki podobni obdelavi zgodovine kar nekaj subjektivnosti vsakokratnih obdelovalcev, vendar pa v grobem le ostajajo pri resnici.
“Facti bruti” tako prevladujejo tudi v tej že tretji filmski Elizabeti. Vendar pa se prerado zgodi, kar v manjši meri velja tudi za recenzi-rani film, da so tovrstne parade slepeče/temačne scenografije in kostumov, šele nato pa pride na vrsto žanr in zgodba sama. Po drugi strani pa so monarhi in srednje oziroma tu že novoveška zgodovina toliko mistificirani, da gledalci avtomatično pričakujejo in hočejo videti ravno razkošje dvorov ali domnevno gotsko temačnost časa, ko se nikomur o elektriki in avtomobilih še sanjati ni moglo.
Elizabeta je bila velika osebnost, njena biografija se bere, blago rečeno, kot nenavadna zgodba o uspehu države na račun požrtvovalnega samozanikovanja njene ženskosti. Na prestol angleške kraljevine je prišla pri rosnih 25-ih, toda
predtem je za las ušla giljotini in tudi potem, ko je dobila žezlo v svoje roke, so ji vseskozi stregli po življenju. Sredi 16. stoletja je bila Anglija politično in vojaško na psu, ogrožali so jo Francozi, puntali so se Skoti in Irci, jedro vsega zla pa je bila verska razcepljenost dežele na katoličane in protestante. Monarhiji so dejansko vladali vplivni duhovni in razcepljena aristokracija, zbrana okoli vsestransko bolne in še enkrat starejše Elizabetine katoliške polsestre Marije. Elizabeta je bila po njeni smrti še zadnja potomka dinastije Tudor, toda nezakonska (hči Henrika VIII in ene izmed njegovih šestih žena, ki jih je usmrtil, saj so bile ali jalove ali mu niso rodile sina), protestantske vere, predvsem pa ženska. Nežni spol na oblasti pa je bil po prepričanju vseh najmanj, kar je Anglija takrat potrebovala. Elizabeta je kmalu dokazala, da krilo še ne pomeni slabosti. Gladko je odbila vse ženitne ponudbe kronanih glav, ki so pomenile le kamuflažo za kapitulacijo monarhije, vatikanskim spletkam je dvignila sredinec in deželo spreobrnila v pragmatičen protestantizem, potem ko je osvojila nacijo in cerkev, pa je postavila na noge še vojsko in državo pripeljala do blaginje. Resda je pri tem preteklo kar nekaj krvi, toda samooklicala se je še za deviško in postala kraljica ljudskih src. Simptomatično, indijski režiser Kapur je predtem uspel ravno s Kraljico razbojnikov, resnično zgodbo o prav tako osvajalki ljudskih src, ki je po robinhoodovsko kradla za revne, vse dokler je ni ustavila indijska vojska. Princesa Diana je bila le amaterka.	,	.
TOMAŽ BRATOŽ
Spoštovani naročniki in bralci!
Pred novim letom smo vam obljubili, da boste za leto 1999 prejeli dva koledarja. Smo mož beseda - in še kaj zraven, saj koledarja ne bosta samo dva, ampak bodo celo trije. Po predbožičnem enolistnem koledarju (z imeni, luninimi menami in še čem, kar ste mnogi pogrešali lani), smo podoben koledar (v sodelovanju s servisno-prodajnim podjetjem Ravbar iz Novega mesta) priložili tudi prvi letošnji številki Dolenjskega lista, v današnjem časopisu pa boste našli obljubljeni stenski koledar s slikami kozolcev. Pripravili smo ga skupaj z novomeško Galerijo Kralj in njenimi sponzorji (Nova Ljubljanska banka, Merkur-Novotehna, Zavarovalnica Triglav, Intel in Vaš kanal).
Galerija Kralj naročnikom Dolenjskega lista podarja tudi šest izvirnih (uokvirjenih) slik s koledarja. Kdo bo okrasil stanovanje s Kraljevim kozolcem, to bo določil žreb sredi februarja, in sicer bo izbiral med tistimi naročniki Dolenjskega lista, ki bodo imeli plačano naročnino za 1. polletje ali celo leto.
I
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.828 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OG LASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji struni 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: S2100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in nuročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spačit Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
ČESTITKE
GABRIELI GRLICA iz Metlike ob podelitvi diplom iz slovenskega jezika s književnostjo in iz bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani čestitajo vsi njeni. 166
KMETIJSKI STROJI
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO Agrome-hanika Kranj prodam. © (068)67-039.	76
SAMONAKLADALKO za seno Hagedorn, 7 nožev, 20 m3, bočno rotacijko kosilnico Fahr, predsetvenik, pajka za seno Sip 350, dvobrazdni plug in puhalnik za seno Tajfun, vse v dobrem stanju, prodam. © (068)25-862 ali (041)689-426.	92
TRAKTOR UNIVERZAL 45,4x4, starejši letnik, prodam, © (068)85-417.	140
REZERVNI DELI za traktorje Univerzal, IMT, Tomo Vinkovič, za vitle Igland, za celoten program BCS, SIP, akumulatorji Vesna! Tabakum, d.o.o., Novo mesto, ©(068) 341-810,341-288.	146
REJCI PRAŠIČEV! Če želite poenostaviti proizvodnjo in zmanjšati stroške, so krmilniki TIBE-O-MAT odlična rešitev. Za predstavitev pokličite © (041)538-236.	161
PAJKA SIP URO 3000 s kardanom, zelo ohranjenega, poceni prodam. © (068)53-904.	126
KUPIM
ODKUPUJEM jedilni krompir. © (068)66-665.	155
MOTORNA VOZILA
KIA SEPHIA, letnik 1997,12.000 km, nekaj dodatne opreme, prvi lastnik, prodam. B (068)323-263.	81
POLO 601.4, zelen, 28.000 km, 3V, letnik 11/ 96, CZ, prodam. B (068)21-069, od 19. do 21. ure.	85
LADO SAMARO, letnik 1989, zelo ohranjeno, nove gume, servisirano, zelo ugodno prodam. B (068)23-121.	91
CORSO1,4 i SWING, troje vrat, 46.000 km, letnik 1994, briljantno rdečo, radicoda, 6 zvočnikov, ohranjeno, prodam. B (068)322-556.	98
R 5 CAMPUS, letnik 1990, bele barve, 5 V, lepo ohranjen, prodam. B (068)73-874. 99 R 5, original, francoski, prodam ali menjam za kombi TAM ali trafic z doplačilom. B (068)53-803.	101
R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 20. 1. 2000, prodam. B (068)76-145 ali (041)722-907.	124
SUBARU LEONE, letnik 1990, lepo ohranjen. prodam za 450.000SIT. B (068)21-144.
OPLE CORSO 1.4 i Šport, letnik 1995, air-bag, klima, dodatna oprema, prodam. B (068)05-679, popoldne.	131
LADO RIVO, letnik 1987, 77.000 km, dobro ohranjeno, prodam. B (068)65-643. 141 GOLF DIESEL, letnik 1990, rdeč, 3 V, prodam. B (041 )732-559.	145
ZASTAVO 101 S, letnik 1978, dobro ohranjeno, registrirano do 18.8.1999, prodam B (068)322-944,23-422.	147
R 5 GTL, letnik 1988, in Jugo 55, letnik 1990, prodam. B (0609)78-202.	154
CLIO 1,2 RL, letnik 1993, 65.000 km, 5 V, katalizator, tonirana stekla, rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. B (0609)650-294 in (068)87-197, zvečer.	144
FORD ESCORT Karavan 1,6 CLX, 16 V, 11/ 94, kovinsko srebrne barve, prvi lastnik, prodam za 1,350.000 SIT. B (068)58-024.
R CAMPUS, letnik 1993, prvi lastnik, servisna knjižica, rdeč, 3 V, kot nov, prodam. B (041)720-038.	163
JUGO55, letnik 1990, nanovo registriran, in Jugo 45, letnik 1989, registriran do 7/99, prodam. B (068)75-334, (041J697-963. 160 ŠKODO FAVORIT 135 LX, letnik 1993, prevoženih 28.000 km, prodam. B (068)344-165.	162
VW JETTA, letnik 1987 prodam. B (068) 75-203.	157
GOLF, letnik 1995,50.000 km, bel, prvi lastnik, ugodno prodam. B (068)89-382 ali (0609)621-636.	105
OPEL VECTRO 1,6 i, letnik 1990, registrirano do 1/2000, nove zimske gume, CZ, prodam. B (068)89-280.	135
GOLF, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam za 144.000 SIT. B (041)652-056.	158
GOLF DIESEL, letnik 1982, prodam. B (068)73-282.	128
GOLF D. letnik 1989, prodam. B (068)44-838, popoldne.	108
Novi simbol
(B)
nove storitve
(==) E.P.S. - elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
• izdelavo,
• izpis,
• kuvertiranje,
• dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
POŠTA SLOVENIJE
TRAKTOR ZETOR, tip 6211. vozen, 3000 V ur, prodam. C (068)81-861.	111
http://www.posta.si c-ntail: info@posta.si
HYUNDAI PONY GLS. letnik 1991, registriran do 2/2000, 92.000 km, prodam. B (068)78-207.	129
GOLF 1,3, letnik 1987, model 88, moder, druga lastnica, nekaramboliran, prodam. B (068)45-271.	•	148
R EXPRESS furgon, letnik 1987, registriran do 6/99, prodam za 340.000 SIT. B (068)341-650.	83
JUGO 45, letnik 1991, rdeče barve, registriran do junija, prodam. B (068)323-458, popoldne.	102
POHIŠTVO
ŠTIRI DELNO OMARO za dnevno sobo, dobro ohranjeno, poceni prodam. © (068) 23-658.	136
POSEST
V OKOLICI Novega mesta kupim manjši bivalni vikend ali brunarico ® (0608)56-263.	7
PARCELO, cca 1700 do 2000 m2, po možnosti s staro hišo, v Novem mestu ali okolici (do 15 km), kupim, ® (068)322-013, dopoldan, (0609)623-086, popoldan.	77
VINOGRAD na Trški gori oddam zaradi bolezni. © (061)485-362.	79
VINOGRAD in vrt, 20 a, v Mladi gori pri Šmarjeti prodam. ©(068)73-734.	88
3 a VINOGRADA s 5 ari pašnika v Stari gori nad Dvorom prodam. Karol Glavič, Jama 14 a. Dvor.	103
PREKLICI
STANKA PODRŽAJ, Rakovnik 2, Npvo mesto, prepovedujem JOŽETU PODRŽAJU, stan. Rakovnik 2, kakršnokoli razpolaganje z mojimi premičninami in nepremičninami. Nisem dolžna plačevati njegovih dolgov.	110
JANEZ LOVRIN, Petrova vas 13, opozarjam vse, ki morebiti posojate denar moji ženi NADI LOVRIN, da ne odgovarjam za njene dolgove.	100
PRODAM
OPAŽ prve kvalitete, 720 SIT/m2, druge kvalitete, 500 SIT/m2, talni pod ter bruna po 1200 SIT/m2 prodajamo. Dostava brezplačna! ©(063)761-041 ali (041)522-479.	11
ZELO LEPO OHRANJENO opremo za frizerski salon prodam. © (061)127-34-51. NOVO OSTREŠJE (grušt) prodam. © (068)42-779.	84
DESKE in plohe hruške, smreke, hrasta, lipe ter punte, bankine in ostali gradbeni material prodam. © (068)49-593.	89
PRODAJA IN MONTAŽA opaža, ladijskega poda, brun, oblog iz plastificirane iverice in panelke v različnih barvah, izdelava lop, vrtnih ut in brunaric. Ladijski s folcem za viden strop od 1200 SIT, opaž od 700 SIT, bruna od 1200 SIT, plastificirana iverica od 900 SIT. ©(068)83-154.	94
OPREMO za trgovino velikosti 60 m2 prodam. © (068)89-808.	133
VLEČNICO TOMOS in kafano kolje za vinograd prodam © (068)85-954.	142
SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto TT 068/24-791
PRODAJA in SERVIS
BALENO 1.6 GS, 4WD SWIFT GAL
2.400.000 SIT že od 1.295.000 SIT
Akcija terenci: SAMURAI LX,3V VITARA LX,3V VITARA 1/6, 2.0, 5V! klima
1.895.000 SIT
2.695.000 SIT
3.795.000 SIT
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Presežek sredstev, ki jih trenutno ne potrebujete, lahko vežete nad 6, 12 mesecev ... na vseh poštah.
Informacije na telefonskih številkah 0621449 24 63 ali 0631425 27 27.
VINO šmarnico na Trški gori in vinograd z brunarico v Brusnicah, prodam. © (068)21-004.	139
STANOVANJE, 53 m2, v Ul. Slavka Gruma, prvo nadstropje, prodam. © (068)28-380, zvečer.
SYNTHESIZER GEM, štiri oktave, velike tipke, 100 ritmov, stojalo, kovček, ugodno prodam. © (068) 324-377.	95
KOSTANJEVO KOUE za vinograd prodam. B (068)26-889.	104
V NOVEM MESTU vzamem v najem
dvo-
sobno stanovanje z opremljeno kuhinjo. J (068)24-692.	152
NOVEJŠE enosobno stanovanje v UliciSlav' ka Gruma, 39 m2, prodam. © (068)27-385.
PVC CISTERNE za kurilno olje, rabljene, 1500- in 2000- litrske, prodam. © (041) ali (0609)630-068.	120
ŽIVALI
SADNO ŽGANJE ugodno prodam. © (068)85-618.	137
RAZNO
ODKUPUJEMO HLODOVINO bukve, javorja in ostalih listavcev. Nudimo odkup lesa na panju. Plačilo takoj. B (061)850-166. 115
NUDIMO TER UREDIMO delo na naftni ploščadi, ladjah ter ostala dela v tujini. Odhodi že v januarju. Samo resni pokličite na B(041)750-843!	116
NAJCENEJŠA VELEPRODAJA italijanskega tekstila. Prepričajte se! B (068)67-129,(041)69-62-69, (0609)624-636.	122
V NAJEM ODDAM trgovino v okolici Novega mesta. B (068)89-808.	132
PRAŠIČA za zakol, težkega cča 160 kg, prodam. B (068)78-321.
KRAVO SIMENTALKO s prvim teličkom in kravo simentalko, brejo 5 mesecev, z drugim teličkom prodam. B (0608)74-062. 8
DVE KRAVI SIVKI s prvim teletom dam. B (041)538-018.	10y
BELE PIŠČANCE za zakol, težke od 2,5 3 kg, prodajamo po 500 SIT/kom., ter tjave nesnice v nesnosti. Kuhelj, Šmarje 9, Šen1'
jernej, B (068)42-524.
130
KUNCE za zakol ali nadaljnjo rejo prod3®'
B (068)73-949.
150
TELICO SIMENTALKO, brejo 9 mesece*: prodam. B (068)85-922.
V CENTRU METLIKE poleg občinske stavbe oddamo lokal. © (061)223-369, Flajšman, po 18. uri.	134
ANGLEŠČINA! Izkušen pedagog, nosilec pedagoške licence RSA/CAMBRIDGE TEFLA, nudi maturitetno pripravo in inštrukcije.® (068)341-106, po 17. uri. 156
ODDAM manjši lokal, primeren za butik, v Dolenjskih Toplicah. © (068)65-086.	118
PISARNO, 18 m2, v Bršljinu oddamo v najem. © (068)83-685.	106
SLUŽBO DOBI
KV KUHARICO s prakso za samostojno delo zaposli gostilna Vovko, Ratež, B (068)85-603.	114
TAKOJ ZAPOSLIMO DELAVCA z znanjem rezkanja in struženja. B (068)372-151 ali (068)374-380.	119
PRODAJALCE in vodjo za akcijsko prodajo zaposlimo. Pogoj: ustrezna izobrazba. B (068)67-129.	123
PRAŠIČA, domače krmljena, težka 130 « 160 kg, možnost zakola, prodam. B (068)52-827.	165
JAGNJICE in breje koze prodam. B (bf) 22-006: 123 S1VORJAVO TELICO, brejo 7 mesece*-prodam. B (068)25-248.	138
PRAŠIČA, težkega 150 kg, domače krmljenega, prodam. B (068)28-108.	'
PRAŠIČA, 100 do 110 kg, prodam. * (068)75-096, Marija Hrastar, Vrh pri Pahi 1* Otočec.
DVA PRAŠIČA po 150 kg prodam. B (0$) 42-298.	91
PRAŠIČE od 110 do 130 kg ter odojk' prodam. Možen zakol. B (068)81-179. D1
DVA PRAŠIČA, od 160 do 180 kg, domač' krmljena,prodam. B(068)771-037.	*
PRAŠIČA za zakol prodam. B (068)76-373-KRAVO SIVKO, brejo 6 mesecev, proda«-B(068)64-198.
NATAKARICO, KUHARICO ali PICOPEKA zaposlimo v novomeškem bistroju.
Tel. 041/628-385
BISTRO v Dolenjskih Toplicah honorarno ali preko študentskega servisa zaposli mlajšo natakarico. B (041)637-352.	153
ZAPOSLIM natakarico. B (068)73-042.
O 20
CD
C
O-
rt
nTL
<9
0/cevlV ‘ZT 068/324-377
STANOVANJA
STAREJŠO HIŠO ali stanovanje v Novem mestu ali okolici kupim. B (068)23-050. 39 ENOSOBNO STANOVANJE, 40 m\ v Jakčevi 18 v Novem mestu, prodam. B (0608)78-299.	78
HIŠO ali 4-sobno stanovanjc na relaciji Tfeb-nje - Novo mesto najamem. B (041 )757-487, po 17. uri.	82
DVOSOBNO STANOVANJE v Metliki, 61 nF, prodam. B (068)58-636.	86
KUŽKE MEŠANCE, staršev ovčarske pa*J
me, oddani. B (068)50-302,zvečer.
KOZE, velike rasti, visoko breje, in trakt«' Zetor 2511 prodani. B (068)87-532.	121
14’
93
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto po S 068/323-610 ali 041/623-116
odmevno objavo v
DOLENJSKEM LISTU
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
DERMATOLOG
Zdravljenje kožnih obolenj, krčnih žil, kapilar, odstranjevanje bradavic, materinih znamenj, kapilar na obrazu in hemoroidov z laserjem. s 061/1401-555, za hemeroide GSM 041/694-429.
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
fWo
Krvavec	Kum
104,5	105,9
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: Ime in priimek:_______________________________________
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
RADIO » BREŽICE
s Trdinovega vrha^ 1 na kanaluT I
na 88,9
95,9 MHz
STU
io
i
F!
03.0 MHZ
RADIO
Upokojenec:
da
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1999
Datum:
Podpis:
RADIO MAX
88,9 Mhz 87,6 Mhz
U NIV 0 X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
mm
d. o. o.
Dolenjska borznoposredniška družba
sprejema
NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o.. Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21
Slovenija uvaja
ppgf
DAVEK NA DODANO VREDNOST
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance
Kmetijska in gozdarska dejavnost v sistemu DDV
Zakon o DDV predvideva možnost vstopa v shemo pavšalnega nadomestila za tisto kmetijsko in gozdarsko dejavnost, ki je obdavčena preko katastrskega dohodka. V skladu z navodili smernic L Zakon o DDV predvideva, da se za te primere priznava samo del ejanskega vstopnega davka. Kmet, ki ne postane davčni zavezanec, "ha ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat dejavnosti, za katero plačuje avek od dohodka po katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, pravico do pavšalnega nadomestila vstopnega DDV ostopek obračuna pavšalnega nadomestila predvideva, da imajo m<dje, ki se prijavijo na davčnem uradu kot upravičenci za Pavšalno nadomestilo, pravico do njega le v primeru, kadar Prodajajo svoje blago ali storitve najprej v sistem DDV
Primer pavšalnega nadomestila
1' Kmet kupi krmo za vzrejo živir
krma nabavna cena + DDV (8%)
100.000 sit 8.000 sit
vstopni DDV 8.000 sit
108.000 sit
108.000 sit
216.000 sit
nabavna cena z DDV + dodana vrednost (100%)
živina prodajna cena
Ž- Kmet proda živino mesarju
Z|vina nabavna cena	216.000	sit
+ pavšal, nadomestilo (4%) 8.640 sit
vstopni DDV 8.640 sit
nabavna cena s pav. nad.	224.640	sit
+ dodana vrednost (25%)	54.000	sit
prodajna cena	270.000	sit
(nabavna cena brez DDV 216.000 + 54.000)
+ DDV (8%)	21.600	sit	izstopni	DDV	21.600
meso prodajna cena z DDV	291.600	sit
PrIKAZ OBRAČUNA DDV
• faza -	kmet kupi krmo
,	vstopni DDV
• faza - kmet proda živino
j r	pavšalno nadomestilo
faza -
8.000 sit
8.6-*0 sit
mesar proda meso izstopni DDV minus pavš. nadomestilo
21.600 sit 8.640 sit
12.960 sit (za plačilo)
SKUPAJ DDV
29.600 sit
nllSSSAAAAn!!!
cene POPUS
Nekateri avtomobili so cenejši, nekateri boljši, nekateri oboje.
Poleg izjemno ugodne cene še popust za omejeno količino avtomobilov.
Pooblaščeni zastopnik: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, tel 061/17 10 840, http://www nissan adria si
Pooblaščeni trgovci in serviserji:	•	NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon 062/ 783 849 • AVTO MOČNIK Kranj, telefon 064/ 242 277
• AVTONISS Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • MG d.o.o. Muta, telefon: 0602/ 61	760	•	AVTOSERVIS GORICA. NovaGor.ca, tel.065/22120
•AVTOTRUNK. Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 * PANADRIA Celje. Celje, telefon: 063/ 425 43 71 • AVTOMEHANIKA FABJAN, Bramk, tel.: 065/57 012
• AVTOSERVIS PIŽEM Domžale, tel.: 061/ 1827 100 • AVTO KUK, Slov Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, tel 068/ 75180
• NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, tel:061 /731 143 • AVTOHIŠA KOS. Pol/fla, telefon 063/ 702 230 • AVTOM EH ANIKAZIERER, Sevnica, tel:0608/81389 •A4M FERK Maribor, telefon: 062/ 640 058 • AVTOSERVIS LIPNIK Velenje, tel.: 063/ 893 549 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, tel 069/ 32 209
PORTRET TEQA TEcIlNA
Ivan
Ivan Mirt več kot tri desetletja dela v šolstvu. Kot pove, je imel že zelo zgodaj na poklicni poti možnost prevzeti v šolstvu kako vodilno mesto, vendar se je želel prej izobraževati. Tako razmišljanje ga je v preteklosti privedlo na Univerzo v Ljubljani, kjer je z diplomo pri ugledni strokovnjakinji dr. Ani Krajnčevi postal prof. pedagogike - andragog.
Mirt je služboval med drugim v danes zaprti osnovni šoli na Velikem Trnu. Po 17 letih dela v os-novem šolstvu se je zaposlil v krški srednji šoli kot pedagog -svetovalec. Potem se je pojavila možnost ravnateljevanja, prof. Mirt jo je upošteval in potlej bil ravnatelj enajst let. Obdobje ravnateljevanja se mu je neizbrisno vtisnilo v spomin. “To je bilo najzahtevnejše delo. Doživeli smo zamenjavo sistema v Sloveniji, ob kateri se je pojavljalo veliko vprašanj, tudi v šolah. V šolstvu je zavel nov veter, kar naenkrat so učitelji lahko dobili krila. Široko so odprli jadra in ravnatelj je lahko pihal v ta razpeta jadra, če je želel. Ta splet dogodkov je bil srečna okoliščina. In vse to sem izkoristil. Vse, kar smo naredili skupaj na tej šoli, je bila najboljša priprava za temeljite spremembe šolstva, ki so na vidiku. ”
Med poklicnim delom so prof. Mirta povabili v strokovni svet za splošno izobraževanje. V tej ustanovi je predsednik komisije za osnovne šole, v kateri pristanejo vsi učni načrti za redne in izbirne predmete. Delo tega sveta je vsekakor v žarišču prenove v slovenskem šolstvu in je zato toliko bolj odgovorno.
Kot prof. Mirt nekako daje pečat omenjenemu strokovnemu svetu, je tudi ta ustanova mogoče vplivala na njegove poznejše odločitve. “Najbrž je druženje s strokovnjaki v tem svetu pripeljalo do tega, da sem se odločil za še en izziv in z letošnjim letom prevzel vodenje območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v Novem mestu. Najbrž je to zadnji izziv na moji poklicni poti, ”pravi prof. Mirt.
O Ivanu Mirtu govorijo kot o strpnem človeku tudi kolegi ravnatelji, ki bodo po njegovem odhodu v Novo mesto na izpraznjeno mesto vodje aktiva ravnateljev v krški občini morali poiskati koga drugega. Deluje kot optimist in take ocene o sebi ne zavrača. “Optimizem sem ves čas oplajal z delom v kulturi, ”pojasnjuje član krškega Literarnega kluba Beno Zupančič, ki sam rad ustvarja v kulturi, rad uživa v ustvarjanju drugih kulturnikov in navdušeno spremlja ustvarjalnost številnih umetniških področij. Optimizem ga očitno ni minil niti v času, ko je za en mandat kot član krške občinske skupščine spremljal čisto od blizu, kako se dela dnevna politika.
Manj znano je njegovo delo, o katerem pravi: “Vodim didaktič-no-metodični seminar za ljudi različnih tehničnih strok, ki predavajo različne strokovne teme gasilcem. Sestavil sem seminarski program in priročnik. Seminar, ki poteka na Igu, nastaja v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije. “
Na vse te poti se je bil Ivan Miri odpravil z Zdol nad Krškim, nekoč tepe, danes še lepše in zanj posebej drage vasice, v kateri se je rodil in kjer v počitniški hišici zdaj preživi z dragimi ljudmi precej prostega časa, če ga pač ima.
MARTIN LUZAR
Ponarejen denar dobil na banki v Novem mestu
Iz nepreverjenega kupa
NOVO MESTO - V zadnjem času smo kar nekajkrat poročali, da so se na Dolenjskem pojavili ponarejeni bankovci za 10.000 tolarjev. Tokrat nas je z neprijetnim dogodkom seznanil občan Rajko Jakše, saj je 28. decembra dobil ponarejen bankovec na Dolenjski banki v Kandiji, to pa je ugotovila uslužbenka v menjalnici Publikum, kamor je šel Novo-meščan kupit marke. Seveda so sledili za občana neprijetni postopki. V menjalnico so namreč prišli policisti in skupaj so ugotovili, kje je dobil ponarejen bankovec. Rajku je sicer banka vrnila denar, kljub temu pa mu je ostal neprijeten občutek, saj je dobil ponarejen denar tam, kjer se to ne bi smelo zgoditi.
Dogodek so potrdili tudi na upravi za notranje zadeve, kjer so pojasnili, kako je prišlo do neljubega dogodka. Tistega dne je namreč na banko nekdo prinesel dnevni izkupiček trgovine, kmalu zatem pa je prišel omenjeni občan po večjo vsoto denarja. Ker uslužbenka v predalčkih trenutno ni imela dovolj bankovcev, jih je nekaj vzela iz dnevnega izkupička trgovine, vendar ti bankovci še niso bili preverjeni.
T. G.
1.500 MARK ZA VIZUM
DOBOVA - Policisti so na železniškem mejnem prehodu 6. januarja ustavili 21-letnega Romuna. Pokazal je potni list z nemškim dovoljenjem za bivanje. Policisti so posumili o originalnosti dokumenta in ugotovili, da je Romun vizum oziroma dovoljenje za bivanje kupil v Romuniji za 1.500 mark. Policisti so mladeniča vrnili na Hrvaško.
• Laž je na Balkanu edina možnost za preživetje. (Dedijer)
• Pot slovenske osamosvojitve je trasiral Kardelj z ustavo iz leta 1974. (zgodovinar dr. Božo Repe)
• Od vseh predvolilnih aktivnosti mi je najbolj všeč predvolilni molk. (Tofaj)
• Menjamo Piranski zaliv za Ja-nico Kostelič. (Ljubljanski grafit)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Poceni grozdje - Prometne nesreče - Kako bi darovali del telesa - Prijazni in drugačni trgovci - Referendumi ■ Sneg in ceste - Prižgane luči - Obljube županov
Bralec iz okolice Metlike je protestiral v zvezi z odkupom grozdja. “Tudi jaz sem ogoljufan. Dobil sem 36 tolarjev za kilo grozdja. Prejšnje leto ga nisem oddal, ker mi ga je toča stolkla. Kam je namenjen denar, ki nam je odvzet z znižano odkupno ceno? Ne čutimo se toliko materialno oškodovane, bolj smo prizadeti in užaljeni zaradi takega odnosa,” je povedal bralec, ki je rekel, da govori tudi v imenu mnogih drugih vinogradnikov. Žal gre za težavo, o kateri je v rubriki Halo Dolenjski list pisal v letošnji 1. številki.
Upokojenec iz okolice Sevnice je razmišljal o razmerah na cestah, k čemur gaje spodbudila prometna nesreča pri Šentjerneju leta 1996. Meni, da je narobe, da so voznika oprostili, češ da je to potuha neodgovornim voznikom. “Posebej mladi vozniki so objestni. Avtomobili so hitri, prehitri za naše ceste. Če sodišča pri tem popuščajo, delajo narobe. Šofer
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
sem bil in s tem delom zaslužil penzijo. Ogromno nesreč sem preprečil,” je bil hud Sevničan.
Majda iz Dobrniča je vprašala, kje se lahko občan prijavi za darovalca organov. Za to se lahko občani obrnejo na najbližjo območno organizacijo Rdečega križa Slovenije, kjer bodo dobili tudi izkaznico darovalca.
Anica Plut iz Metlike je pohvalila Rdeči križ v Metliki. “Naš Rdeči križ skozi vse leto veliko dela. Ob novem letu obišče stare in bolne. Med obiskanimi sem bila tudi jaz, pred novim letom so mi prinesli darilce. Res sem bila pre-snečena, ko je prišla Albinca Tošeski in mi voščila srečno novo leto in zdravja. Rdeči križ si res zasluži pohvalo.”
Bralec iz okolice Trebnjega je pohvalil Dolenjski list. Pohvalo je izrekel tudi zaradi svojega doživetja med božično-novoletnimi prazniki. “V trgovini KZ Železnina v Trebnjem sem kupil zamrzovalno omaro. Na njej smo odkrili tovarniško napako. Takoj, čeprav je bil božič, so mi v trgovini omaro zamenjali. Vse se je rešilo, zato pohvalim prijazne trgovce. Za pohvalo pa ni naslednja stvar. Pred novim letom sem šel tudi v PCK v Novem mestu. Skladiščnik se je obnašal precej nesramno. Že tretjič sem imel tam podobne probleme. Nisem bil oškodovan, ampak moti me odnos osebja do strank,” je povedal bralec.
Stane Željko s Šuhorja je svoj četrtkov klic zašilil tako: “Ždaj je prišel čas, da Slovenci že gladuje-jo, če hočejo kaj doseči. Ker so na vrsti razni referendumi, predlagam referendum za Evropsko unijo, za lipicance, za elektrarno in za gradnjo suhorske avtobusne postaje, ki jo čakamo že 50 let. Predlagam, da bi Slovenijo primenova-li v Lipicanijo, da bomo prej v Ev-
ropi, oblast je že itak avstroogr-ska.”
Bralka iz okolice Otočca je
vprašala, zakaj letos Otočca niso okrasili za novo leto. Zanimalo jo je tudi, zakaj je bila slabo splužena cesta Otočec-Paha-Vrh pri Pahi-Štravberk in naprej. Kot je o tem povedal Andrej Blažič, predsednik KS Otočec, so lučke za okrasitev Otočca sicer bile na razpolago. Z njimi niso okrasili kraja, ker ni bilo mogoče pridobiti za to delo organizacijo ali posameznika. O cestah in snegu je predsednik povedal, da jih žal ni bilo mogoče splužiti takoj, ker zaradi strmine ne morejo plužiti z vsakim strojem.
Volitve lahko razočarajo in lahko osrečijo. Prvo se je zgodilo bralki iz Občic in njenim sovaščanom. Kot je povedala bralka, je bila prizadeta ob zapisu v Dolenjskem listu o tem, kat načrtujejo m obetajo novoizvoljeni župani. Bralka pravi, da je njihov župan Franc Vovk pozabil omeniti tri vasi: Kočevske Poljane, Občice in Stare Žage v novi občini Dolenj-^ ske Toplice. “V dveh vaseh ni” vodovoda, v vseh treh ni avtobusnih zvez, tako da ne moreš v službo, če nimaš svojega vata.”
Stanovalec z Mestnih njiv v ■ Novem mestu je razkril nadlogo, ki se je razpasla zlasti pozimi že tudi v Novem mestu. “Ljudje si na skupnem parkirišču pred bloki postavljajo gajbice za rezervacijo parkirnih prostorov. Navada seje razširila v zadnjem letu. To je nesramno do ostalih stanovalcev.” -Nedvomno.
M. L.
POŠKODOVAL PONJAVO
NOVO MESTO - Med 28. decembrom in 4. januarjem je nekdo na parkirnem prostoru na Cikavi v Novem mestu na dveh prikolicah prerezal ponjavo in s tem lastnika E. M. iz Malega Slatnika oškodoval za okoli 400 tisoč tolarjev.
NA VRHU LESTVICE “DESET DOMAČIH”
Mačkoni navdušili staro in mlado
Četrtošolci iz Brusnic so ogreli srca ljubiteljev narodnozabavne glasbe
BRUSNICE - Na nedavni prireditvi Boš videl, kaj dela Dolenj’c so bili Mačkoni ena glavnih atrakcij, v nekaj tednih so se povzpeli na sam vrh lestvice Deset domačih, lestvice Studia D in Dolenjskega lista; na mnogih prireditvah po Dolenjski, kjer so se predstavili z nekaj skladbami, so si že pridobili kup simpatij, veljajo pa za najmlajši narodnozabavni ansambel. Dosežki torej, o katerih lahko mnogi le sanjajo. In mladi Mačkoni štejejo šele 10 let!
Pevka Mateja Brkopec, Gašper Mrak, ki igra diatonično harmoniko, ritem kitarist Grega Kralj in Dejan Hudoklin, ki igra bas kitaro in tudi poje, so učenci 4. razreda osnovne šole Brusnice. Vsak se glasbeno izobražuje; harmonikar pri Toniju Sotošku, kitarista sta učenca Henčkove glasbene šole, pevka pa se uči pri Mojci Saje v glasbeni šoli Novo mesto. Zato se je marca lani Roman Hudoklin, sicer že uveljavljeni glasbenik, član skupine Muc, odločil, da jih poveže, da bi “nastopili na kakšni krajevni prireditvi in bi tako popestrili kulturno dogajanje v vaseh pod Gorjanci,” je dejal Roman. In zakaj so si nadeli ime Mačkoni, ko pa so včasih domačini obračunali z vsakim prišlekom, ki je v Brusnicah le zamijavkal ali koga pokli-
MAČKONI IZ BRUSNIC - Gašper, Mateja, Dejan in Grega, četrtošolci it Brusnic, so se na Delenjskem že uveljavili, saj so z igranjem narodnozabavnih viž popestrili veliko veselic, ohcesti, proslav in drugih zabavnih srečanj. (Foto: T. G.)
Prva nagrada križanke je šla v Stražo
Izid žrebanja novoletne nagradne križanke
NOVO MESTO - Prvo nagrado - 50.000 tolarjev, ki jo je žreb izbral med 830 reševalci novoletne nagradne križanke, bo dobil Edi Lukšič iz Straže, Novomeška cesta 52, drugo - 30.000 tolarjev Ivanka Kapetan iz Novega mesta. Mestne njive 2, tretjo - 20.000 tolarjev pa Vlasta Žibert z Otočca, Nad Krko 4. Knjižne nagrade je žreb naklonil Danetu Štirnu iz Novega mesta, Koštialova 16, Antonu'Pajku z Griča pri Klevevžu 6, Zvonku Židaniku iz Črnomlja, Pod smreko 6, Mariji Žagar iz Novega mesta, Slavka Gruma 12, Mariji Aksentijevič iz Zaloga 16, Mariji Popovič iz Novega mesta, Jakčeva 20, in Tončki Škufca iz Novega mesta, Župnca 7.
In še pravilna rešitev: A, P, MOTIV, SKOBA, AKADEMIK, RADO, ALPIN, DESETINA, OTORINOLOG, RATAR, TLAČAN KA, TATI, ANALI, KALINA, DEVIN, SO, UHARICA. INA-NA, SLAMA, JAZBINA, ODPRAVA, IONI ZATO R, METOHIJA, AJLEC, LEGA, OPORA, ATI K, SEKALEC, NO, ATARAKTIK, ANDORA, ANATOM, TISA, CIKORIJA, VEK, OMAR, KELA, Rl, VOLITVE, OGOR, KVASINA RIT, VIR, ENOTEKA, KARAKAL.
Z NOŽEM NAD REŠITELJE
KRŠKO - Na Silvestrovo je hotel 28-Ietni fant iz Krškega narediti samomor, saj je pojedel večjo količino tablet. Našel gaje duhovnik in takoj obvestil zdravstvene delavce. Ko so ti prišli na pomoč, se je fant zaklenil v prostor, zato so na pomoč priskočili policisti in na silo odrinili vrata in fanta našli ležečega na postelji. Ko so se mu približali, je pograbil 30 centimetrov dolg nož in ga uperil proti njim. Policisti so Krčana obvladali in ga odpeljali s seboj, vendar je med prevozom na policijo odznotraj razbil vrata avtomobila. Zoper njega bo dana kazenska ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari in napada na uradno osebo.
cal “maček”? Zato, da ohranjajo tradicijo, sicer pa danes Brusniča-ni pravijo, da je nekdanja zbadljivka danes čast.
Tako so jim lahko domačini prisluhnili v tamkajšnji osnovni šoli ob prazniku mamic, na češnjevi razstavi, na tekmovanju harmoni-katjev na Ratežu, sodelovali so na kostanjeviški prireditvi Na valovih Krke, osvojili eno od dveh nagrad na veselem toboganu v Gabrju, s čimer so si zagotovili nastop na finalu junija v Ljubljani, se na povabilo člana ansambla Franca Miheliča Milana Kokalja pred-
stavili na novoletni proslavi v Moravčah ter kot zanimivost popestrili kar nekaj ohceti, veselic in drugih srečanj.
Starši, ki so za zdaj poleg Jožeta Lihtenegra edini “pokrovitelji” nadobudnih glasbenikov, z njimi ne delajo velikih načrtov. Želijo, da bi letos izdali kaseto oziroma zgoščenko, če se bodo Mačkom morda premislili in opustili skupno igranje, sicer pa starši pravijo, da se bo to končalo takoj, ko v redovalnicah ne bo več štiric in petič.
T. GAZVODA
SV TRIJE KRALJI TUDI V KOSTANJEVICI - Če za nekatere kraje v Sloveniji velja, da je koledovanje že povsem izumrlo; tega ne moremo trditi za Kostanjevico in okoliške vasi, saj koledniške skupine nepretigonta delujejo še iz časov pred drugo svetovno vojno, ko je bilo praznovanje sv-treh kraljev zelo razširjeno, slovesno in kar tekmovalnega značaja. Po vojni je bilo vse to nezaželjeno in celo preganjano. Sedaj se spet sme prepevali, še več: stari običaji se vzpodbujajo in obnavljajo. Tako so sedajf Kostanjevici in njeni okolici vsaj štiri skupine, ki so ohranile melodije lf besedila. Darovi, ki so sedaj znatno bogatejši in obilnejši, gredo povečini v dobrodelne namene. Eno od skupin smo v torek zvečer ujeli na Malencah■ (Foto: T. G.)
VLOMILI V TRGOVINO
NOVO MESTO - 8. ali 9. januarja je nekdo vlomil v samopostrežno trgovino Žepek v Ragovski ulici v Novem mestu. Iz blagajne je vzel 5.000 tolarjev, s police pa 18 zavojev različnih cigaret. Lastnico trgovine M. K. iz okolice Straže je oškodoval za okoli 42 tisočakov.
SNEŽENI PREŠEREN - Pri Škofovih v Novem mestu vsako leto, če seveda zima nasuje dovolj snega, počastijo spomin na velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna tako, da pred hišo postavijo njegov doprsni kip iz snega. Rudi Škof, znani kulturni animator, se ob pomoči sina Mateja loti sneženega kiparjenja na Prešernov rojstni dan, .?. decembra, kip pa v primernem vremenu in z občasnimi dodelavami običajno pričaka 8. februar, obletnico Prešernove smrti in slovenski kulturni praznik. (Foto: M. Markelj)
Z nožem nad sina
Drugič so policisti razgreteža odpeljali na treznjenje
KRŠKO-V torek, 5. janu-arja, popoldne je bil 50-letni Kare) R. doma, čas pa si je krajšal s pitjem alkoholnih pijač. Okoli šestih popoldne je stopil v sobo, kjer je bila njegova bivša žena z dvema otrokoma. Začel je kričati na sina, da je kriv za plesen na koruzi, zaradi vpitja pa je sin pobegnil v drugo sobo. Oče je iz predala vzel večji nož in se pognal za njim ter kričal nanj, naj ga počaka, da bo obračunal z njim. Ker ga ni dohitel, je iz jeze z nožem prerezal gumo na njegovem avtomobilu, nato pa z bencinom polil avto, da ga bo zažgal, česar pa na srečo ni storil.Ko so prišli policisisti, se je zadeva že umirila, pomirjenega očeta pa so napotili k počitku. A ko je patrulja odšla, je spet napadel sina, zato so morali možje v modrem spet posredovati. Ker Karel kljub opozorilom, naj se umiri, ni odnehal, so ga odpeljali na policijsko postajo. Alkotest je pokazal 2,21 promila alkohola, kršitelja pa bodo policisti predlagali sodniku za prekrške.