i H , i ti jpj^nnnEVKPV" AMERIKANSKI ŠTEV. (NO.) 47 PRVI SLOVENSKI IfIST V AMERIKI | | | | ■ I I Gealo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od t>oja do zmogel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO? DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLEETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA Vi CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, jfiOfficial Organ of four Slovenian Organizations) 1 ' CHICAGO, ILL., TOREK, 10. MARCA — TUESDAY, MARCH 10, 1942 -oi ontr.fft- i 11 ^ LETNIK (VOL.) LL ZVEZA Z JAVO PRETRGANA; RANGOON IZGUBLJEN Avstralija direktno ogrožena, ko so Japonci pričeli zasedati njen otok Novo Guinejo. — Uradna radio postaja na Javi umolknila. — Japonci zasedli prestolico Burme. London, Anglija. — Z boji-jišča na zapadnem Pacifiku so prihajala koncem tedna sama neugodna poročila, ki so kazala, da bodo Japonci kmalu vrhovni gospodarji na vsem širnem okrožju od meje Indije in Kitajske tja doli do Avstralije, obenem pa, da ste tudi Indija in Avstralija sami direktno ogroženi. POTREBA ZA SODELOVANJE Gospodarski konflikti se bodo morali nehati, pravi nadškof. San Antonio, Tex. — Po koncu te vojne se bo moral končati tudi dosedanji gospodarski Prvo poročilo govori, da se 'red, ki je značilen po svojih je Japoncem posrečilo napasti fspopadih med delavstvom in zadnji večji otok na daljnjem delodajalci, dalje med deloda- vzhodu, namreč Novo Guinejo; njih čete so se izkrcale na dveh točkah ob . severovzhodnem obrežju otoka, kakor je v ponedeljek prišlo poročilo iz Avstralije. Ta otok leži na severu od Avstralije ter je tudi pod njeno upravo. Druga vest je prispela z otoka Jave in je bila to tudi oči-vidno zadnja vest, kf se more pričakovati s tega otoka ali pa s kateregakoli drugega v nizozemski Vzhodni Indiji. Uradna radio postaja na Javi je namreč zadnjo soboto oddala sledeče poročilo: "Z Bogom bo boljših časov. Živela kraljica." Od tistega časa naprej se sploh ne ve, kaka je na Javi situacija; le iz osiščnih virov prihajajo poročilo, da se jalci samimi in končno tudi-med delavstvom. To je povdar-jal ob nedavnem delavskem zborovanju tukajšnji nadškof Lucey. V novem redu po vojni, je dejal, bo morala mesto konfliktov nastopiti doba sodelovanja, v kateri se bo nehal boj med kapitalom in delavstvom in obenem tudi .brezobzirnaI^šča. v liwlijH**- INDIJA BREZPOGOJNO ZA NEODVISNOST London, Anglija. — Izjava, ki jo je podal zadnji petek v Indiij vodja tamkajšnjih naci-jonalistov Pandit Nehru, je napravila dokaj neprijeten vtis na britanske vladne osebnosti, kajti z njo je Nehru izrekel nekak neuradni ultimat, da mora dobiti Indija samostojnost, ali pa utegne biti za Britanijo izgubljena. Problem Indije se more razpravljati, je dejal, le na podlagi indijske svobode ter je apeliral, da se ustvari začasna indijska vlada, ki bo odgovorna indijskemu ljudstvu in ne podkralju ali pa britanski vladi. Tukajšnjim krogom postaja čimdalje bolj jasno, da se bo morala ta zahteva ugoditi, drugače obstoja nevarnost, da utegne v Indiji izbruhniti revolucija, in k temu koraku se indijske mase dan za dnem prigovarjajo potom japonskega radio iz bližnjega Thailanda, pri čemer se jim navajajo razne rekordirane izjave, ki jih je podal neki indijski voditelj, po imenu Bose, kateri je očitno prestopil na stran STALIN BAJE NAMERAVA PODVZETI SPLOŠEN NAPAD Sovjeti zasedli strategično mesto Sičevko. — Trdi se, da name* rava Stalin prehiteti Hitlerja s svojo splošno ofenzivo, — Nepotrjena poročila o pogajanjih za premirje. ko'nkurenca ter bo sodelovanje imelo besedo. PO KAT. SVETU — Vatikan. — Prihodnji četrtek se bo obhjala tretja ob nemudomal letnica, kar je pap*ž Pij XII. zasedel papeški prefetol. Paj>ež sam, ki je okreval • od zadnje lažje bolezni, je v petek sestavil načrt na ceremonije, ki se bodo vršile omenjenfga dne. — Chicago, 111. — V cerkvi KANADA IZVRŠI NOV POPIS PREBIVALSTVA Ottawa, Ont. — Neki tukajšnji list je objavil zadnji petek, da je vlada odobrila načrt, po katerem se bo izvršila nova registracija moških in žensk za vojno službo in za delo na far-.... . nameravajo mah -n v jn(}ustriji. Vodil se bo tamkajšnje obrambne sile po- dati, kar pa tukajšnji nizozemski krogi odločno zanikajo. In še tretja neugodna vest je vznemirila tukajšnjo javnost ; prišla je sicer iz japonskih virov, vendar pa se ne vidi tukaj nikakega vzroka, da bi se moglo o njeni resničnosti dvomiti. To poročilo, oddano v ponedeljek po japonskem radio, govori, da je so japonske čete zasedfe Rangoon, prestolico britanske kolonije Burme. Predstavite ve«im prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na* roce! dvojni popis. Prvi, ki bo končan s 1. aprilom, bo vključil vse osebe, ki so zdaj zaposlene, drugi, ki bo sledil dva meseca pozneje, pa bo registriral ostalo prebivalstvo, zlasti še ože-njene ženske. -o- ŠRAPNELE ODPRAVILI Washington, D. C. — Srap-Iski- izstrelki, ki so zavzemali važno mesto tekom zadnje vojne, so v ameriški armadi odpravljeni, kot se je objavilo zadnji petek. Namesto njih so uvedene takozvane "kanistre", katerih ovoj se razleti kmalu, ko zapusti top. tegnili postati usodni ob tem času, ko Britanija upa, da bo ta dežela njeno zadnje oporišče v Orientu. -o- SLOVENSKA PIJONIRKA PREMINULA PORODNA KONTROLA EDEN VZROKOV VOJNE, PRAVI Washington, D. C. — Dasi je bilo zadnje leto število rojstev v Zed. državah bolj zadovoljivo kakor skozi zadnjih 20 let, >v. Nikolaja na Rice in Oakley ?e škof Bohačevski Iz Philadel-phije zadnjo nedeljq posvetil v mašnike po grškevkatoliškem obredu pet dijakonov. To je bil prvi slučaj, da se je vršila or-linacija po tem obredu v Chi-cagi. — Washington, D. C. —- Po vladni odredbi pride zdaj duhovščina v poštev za dovoljenje ve- novfh avtfc/nobrkjv v naki meri kakor zdravniki. Njih služba se označuje kot "bistvena." Prodajalci imajo v zalogi kakih 340,000 avtomobilov. -o- KALIFORNIJA BO POTREBOVALA DELAVCEV Los Angeles, Cal. — Kalifornijske oblasti se resno bavijo s problemom, ki se pojavlja v poljedelski stroki zaradi pomanjkanja delavstva. Iz kalifornij-skeg obrambnega pasu se namreč odpravlja japonsko prebivalstvo v masah v notranjščino iežele, toda Japonci so doslej .obdelovali 68 odstotkov vseh ^elenjadnih nasadov. Da se njih lelo na teh farmah nadomesti, bo potrebno, da se nemudoma mobilizirajo ženske in otroške delavske skupine, drugače se Moskva, Rusija. — Sovjetske čete so na fronti zapadno od Moskve zasedle neko nadaljnje važno mesto, namreč Sičevko, - "ležeče med mestom Ržev, ki je najskrajnejša prednja postojanka, ki jo še dtže Nemci, in med Viazma, nekoliko bolj na jugu. S tem so Rusi še bolj učinkovito pritisnili na nemške čete, ki branijo ob» ti mesti. Istočasno se objavlja, da se je Stalin izrazil, da ima v na-črtu splošno ofenzivo preko ^rele fronte, da s tem prehiti nameravano Hitlerjevo pomladno ofenzivo. Neko poročilo trdi tudi, da je Hitler prispel z vodilnimi generali svojega štaba v Ukrajino. Iz tega se sklepa, da namerava tamkaj podvzeti skorajšnji splošni napad, ali pa, da VESTI 0 DOMOVINI Italijani so v Sloveniji izdali izkaznice za kupovanje hrane in obleke. — V gozdovih med Cerknico in Ribnico so na delu "četniki". — Nemška tajna policija varuje "novi red" v "neodvisni" Hrvatski. nost je tem večjfc, ker so sile I osišča zadržane v vojni proti „ ..... . j Rusiji. V želji, da bi ljudstvu V mestih v Sloveniji, ki sojo ookazal potrebo ^ „sodelova_ Vesti iz nepokorljive Jugoslavije zasedli Italijani, izdajajo po-Isebne izkaznice za kupovanje hrane in obleke. Vsak poedinec ima na mesec pravico do enega kilograma riža, enega kilograma makaronov, dvajset deka-gramov surovega masla, petnajst dekagramov mila, dveh decilitrov olja in dvajset dekagramov masti. Kruha dobi vsakdo po deset dekagramov na dan. Baletta di Mottola je bil imenovan namesto generala Cosel-chi-ja za predstavnika stalnega odposlanstva italijanske fašistične stranke v "neodvisni" pri vstaškem gibanju. V Ljubljani so zasegli in spremenili v zapore nekoliko hiš, kajti jetnišnica ljubljan iz ogroženega mesta Srttolens'ka. Preko Švedske pa prihaja svojevrstno poročilo, da so se tamkaj pričela med Rusijo in Nemčijo pogajanja za premirje. Trdi se, da so se podvzeli razgovori na pobudo Rusije, a se domneva, da bržkone zato, da se s tem prisilite Anglija in Amerika, da otvorite novo fronto v Evropi. Vendar pa to poročilo zanikajo i nemški in ruski krogi. -o- NAGLA SMRT ROJAKINJE . . ... . : , ms. Ka;u jemisnica ljuDijan- , je le ppsehl svoj glavn, 5 po^j^kni Mrs. Kata Videtič (roj. Petric) Zapušča moža, tri otroke iz prvega zakona, ter brata Rev. Pija Petrica, župnika v New Yorku. Pokojna je bila stara 46 let in je doma z vasi Ravnac, obdelovanje ne bo moglo vršiti, fara Suhor v Belikrajini. Joliet, 111. — Nagle smrti je J število slovenskih mladeničev, preminula to nedeljo popoldne I ki se v manjših skupinah pomikajo med samotnimi naselji in Hišami, napadajoč organe za-sednih oblasti in požigajoč do-nove, kamor so oblasti naselile tujce. Potovanje po omenjenih predelih Dolenjske je nevarno tveganje. VOJAŠTVO V DŽUNGLI ZALAGAJO Z ŽIVILI dosti bolj očitna v demokratičnih deželah in zdi se, kakor bi \ njih ljudstva razumela svobodo tako, da lahko kršijo naravne vendar pa je še daleko pod šte- in božje zakone, toda, je pov-vilom, ki bi bilo primemo. To daril, dan obračuna vedno pri-izjavo je pred nekaj dnevi po- de. dal prominenten katoliški du- Tekom zadnjega leta, pravi hovnik Rev. dr. E. Schmiede- duhovnik, je bilo rojenih okrog ler, ki se je obenem odkrito izrazil, da bi sedanja vojna utegnila biti Ameriki prihranjena, ako bi se v takem obsegu ne prakticirala porodna kontrola. Ako bi se bila rojstva otrok umetno ne preprečevala, bi lahko imela Amerika točasno do 250,000 milijonov ljudi, pravi duhovnik, in ob taki močni notranji sili bi bila nevarnost napada od zunaj dokaj zmanjšana. Sploh je porodna kontrola dva in pol milijona otrok. Leto 1921 je edino, v katerem je bilo to število prekoseno, in sicer za okrog 100,000. Pomisliti pa se mora, da je bilo tedaj v Zed. državah le 106 milijonov ljudi, a zdaj jih je 133 milijonov, in torej lanski rekord ni posebno zadovoljiv. Posebna skrb se izraža, je dejal, zato, ker se je porodna kontrola razširila tudi že na podeželske kraje. Chicago, 111. — V soboto je nagloma preminula .znana Slovenka pijonirka Mrs. Theresa Chernich, rojena Bučar, 2024 West Coulter Street, rodom iz Gornjega Bušinca, fara Toplice pri Novem mestu. V Ameriko je prišla leta 1899 in se je še istega leta poročila v Ruth-'andu, Illinois, z Mr. Johnom Chernichem, kateri zdaj žaluje ■a njo. V zakonu se ji je rodilo » sinov in 3 hčere, od katerih sta 1 sin in 1 hči preminula, ostali žalujejo za njo. Pokojni-ca je bivala s svojim soprogom kakih 20 let v Wenoni, 111. Potem nekaj let na Oglesby. Zadnjih 16 let pa v Chicagi. Pokoj-nica leži na mrtvaškem odru v j Zefranovi kapeli, ki ima v, oskrbi pogreb, ki se bo vršil izi cerkve sv. Štefana v sredo ob j 9:30 uri dopoldne. Žalujočim sorodnikom naše globoko soža-'«je, pokojnici pa R I. P.! --o-- PfEMClJA POBIRA BRONASTI DENAR Bern, Švica. — Glasom poročil, ki prihajajo zadnje me-ece iz raznih krajev, je Nemčija na delu, da pobere ves bronasti denarni drobiž iz zasedenih dežel, da ga bo uporabila a svojo vojno mašino. Med zadnjimi, ki so prišli na vrsto, •«> francoski bronasti franki in novci po 50 centimov. -o- LANSKA 2ETEV V EVROPI NEZADOVOLJIVA Bern, Švica. — Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je, kakor poroča neki italijanski list, ugotovil, da je lanski pridelek žita v Evropi, izvzemši Rusije, znašal 1,464 milijonov t ____________ bušljev- To pa je bilo nad sto j Panamski kanal je močno zastražen x vojaštvom, da se prepreči kak i,oW • napad od strani osUča na to vaino strategično točko. Gornja slika kaše, ko milijonov manj, kakor se je , malini vlakom dovaiajo vojaštvu, nastanjenemu na džungelskih posto-pričakovalo. jankah, živila. pori vred več ne zadošča za sedanje razmere. Od dne do dne zapirajo nove žrtve, ki jih nahajajo zlasti med ljubljansko univerzitetno mladino in med književniki in pisatelji. Več uglednih ljubljanskih -intelektualcev je iz mesta izginilo. Osebe, ki so nekoč grajale razmere v Jugoslaviji danes prosijo Boga, da bi jim vrnil svobodo in državo, ki so jo izgu-jili- V gozdovih med Ribnipo in Novim Mestom se skriva večje nju" z Nemčijo in Italijo je Pa-velič v zagrebškem tisku začel silno propagando, poročajoč vsak čas o novih nemškilTzma-gah na Ruskem bojišču. Po drugi strani pa je vzpostavljanje 'novega reda'r zadelo na ireza-dovoljstyo velikega dela naroda. tako da so Paveličeve oblasti začele streljati Srbe in Žide, da bi zastrašile prebivalstvo. Ko to ni pomagalo, so začele streljati tudi Hrvate, zaradi 'komunizma in protidržavne delavnosti". Italija je v strahu, da ne bi četniki porušili proge iz Reke v Split zasedla vse Hrvatsko Primorje pod izgovorom, da Paveličeve oblasti ne morejo zavarovati in držati v tek pride Med kraji Slovenije, ki so jih zasedli Nemci in kraji pod Ita-] lijo je prepovedana vsaka zveza. Pošta ne sprejema pošiljk in celo dopisovanje ni mogoče. Zadnje Nemce so izselili iz "Provincia Lubiana" v severno Slovenijo v mesecu januarju. -o- Stanje v Hrvatski V Kairu izhaja "JUGO-SLO VENSKI GLASNIK" (Bulletin Yougoslave), či-\ gar 'prvi urednik je inž. M. Paštrovič. V št. 11. dne 27. IX. priobčuje sledeče: "Kar zadeva stanje v Hrvatski, so berlinski mer oda j ni krogi dokaj zaprti, poudarjajoč ob vsaki priložnosti, da je to vprašanje, ki zadeva vlado Paveli-ča in Rim. Resnica je, da ti krogi ne prikrivajo, da nemška tajna policija igra pri varovanju "novega reda" v "neodvisni državi" Hrvatski zelo važno vlogo, istočasno' pa se opaža zaskrbljenost glede možnosti zatiranja odpora srbskih četni-kov, ki od začetka tega meseca drže v svoji oblasti vso Črno goro in večji del Hercegovine in ki jih ljudstvo podpira s potrebščinami in hrano. Ta pred med jedjo, se Rim hi zadovoljil samo s Hrvatskim Primor-jem, temveč je zavzel vso Dalmacijo, česar Pavelič vsekakor ni pričakoval. Znano je po vesteh iz zanesljivih virov, da so četniki komaj trideset kilometrov od omenjene železniške proge, ki jo danes italijanske čete pazno varujejo, dočim so Paveličevi vstaši v teh krajih pod povelj-ništvom italijanskih častnikov. Odkar je položaj Nemcev na ruskem bojišču postal kočljiv, so začele nemške čete zasegati brezobzirno vso hrano, vprežno živino in živino za klanje, obleko za svoje vojake ter pošiljati iz Balkana tako velike tovore, da se že občuti pomanjkanje prevoznih sredstev. Vendar po s večaj o Nemci veliko skrb popravljanju in vzdrževanju glavne železniške mreže na Balkanu, kajti pred očmi so jim vsekakor možnosti novih gibanj in spopadov, v katerih bi ekspedi-cijske vojske, ki jih Nemčija zahteva od svojih balkanskih "zaveznikov" igrali veliko vio-! go. Po drugi strani pa se Nem-I čija trudi, da bi umetno ohranila stare spore med balkanskimi narodi, celo med svojima zaveznicama", Romunijo in Bolgarijo. Tako si Berlin prizadeva, da bi onemogočil ustvarjenje složnega delovanja potlačenih balkanskih narodov proti osišču, vedoč dobro, da vsak malo močnejši nemir utegne pripeljati do splošne vstaje vseh balkanskih narodov n ustvariti za sile osišča zelo kočljiv položaj prav v trenotku, ko se na ruskem bojišču odigravajo usodni dogodki. Po drugi strani pa se na ozemlju "neodvisne" Hrvatske in v zasedeni Srbiji ter v drugih krajih Jugoslavije vršijo strašna preganjanja pravoslavnega duhovništva. A v delu Slovenije, ki je pod nemško zased bo, Nemci neusmiljeno preganjajo tudi katoliško duhovščino. Zlasti divje je preganjanje (Dalje na 4. strani) AMERIKANSKJ SLOVENEC IL 1 tmmmmm Torek, 20. marcg 1942 AMERIK^NSKI SLOVENEC m deljkor ta _ Isdais bi tiska. IING CO. ta l 1849 Cermak RcL, Chicago. Tjkfon: CANAL 554* odo leto • &SL- 2a Za Za odo let* Za pol teta 40.00 The first and tke Oldest Slovene - Newspaper in Atwricd. Kstabliahed 1891. Issued daily, exc«pt Sunday, Moo-day and the day aftar holidays. Fublished by; EDINOST PUBLISHING CO. Address of pobBcatkm office: 1849 W. Cermak Rd.t Chicago. Phone: CANAL 5544 Za četi t lets . Posamezna iterilks _ 1 in Etrepo: _».00 _2^0 _ 2.00 3e Subscription: For one year For half a year . For three months Chicago, For and Europe: .-46.00 — 3.00 .. 1.7S For half s year — Fir three Single copy - -17.00 . 3.50 „ 2.00 3c ne vrač*. ca hitro objavo morajo biti poslsni na uredništvo _ ko iside list. — Za ssdajo fcev&ko v tednu je Saa ~ Na dopise bras podpiss ee ne osinu — Rokopisov ured- vanri, če smo "največja" Najbogatejša", "najmogočnejša" država, če sriio zavarovani za dvema velikima oceanoma. Vse to nam naše demokracije, naše svobode in našega bogastva ne bo obvarovalo. Svet je danes tako majhen postal, da začnemo lahko že kar misliti na združene države sveta. Ne morja, tudi veliki oceapi, ne gore, ne vode, nič nas več ne deli od ostalega sveta. Vsi smo ena družina narodov sveta. Usoda enega, je danes usoda vseh. Usoda vseh je danes usoda vsakega posameznika. Naše državne hiše, pa če so po razdalji še bolj druga od druge, so si tako blizu, če začne goreti «na, so vsikdar vse v nevarnosti. Sedanja vojska nas to lepo uči, kdor jo hoče poslušati Ko bi bil pa* predsednik Wilson danes še živ, doživel bi veliko zadoščenje: "Saj sem vam pravil, pa niste hoteli. Sedaj pa imate!" Iz tega se pa tudi jasno vidi, kako veliko odgovornost vzamejo na se tisti, ki se postavljajo za voditelje narodov, in pa to, kako mora biti vsak narod previden, komu slčdi kot ^vojemu voditelju. Entered se second class matt t*. November 10. 1925 st the post office at Chicago, Illinois, under the Ast of March 3, 1879. Rev. Kazimir Zakrajšek: PEARL HARBOR Za vedno bo ostal sedmi december 1941 črno napisan v* zgodovini naše države USA in ž njim ime Pearl Harbor v Tihem oceanu. Ta dan nas je Japonska zahrbtno napadla in nam v Pearl Harbor zadala zelo bolečo rano, ki se nam ne bo tako hitro zacelila. Prav nič nismo bili pripravljeni na ta napad, zato se pa vse naše vojne operacije v Tihem oceanu do danes nič kaj ugodno za nas ne razvijajo. Pa ta boleča rana v Pearl Harbor je toliko bolj boleča, ker smo si jo sami krivi. Kazen je za velik greh, ki smo ga naredili 1919 tako lahkomišljeno kot otroci. Japonci se nam danes lahko prav iz srca posmehujejo. Ta skupina otokov je znano kot Marshal Islands. Te otoke je mirovna konferenca 1919 izročila v mandat Japonski s strogim pogojem, da jih nikdar vojaško ne sme utrditi. Liga narodov je dobila nalog, da skrbi, da bo Japonska ta pogoj vestno tudi držala. Pa smo takrat tako lahkomiselno in tudi brezobzirno do svojega predsednika pustili ligo narodov in smo kričali: "Kaj nam mar celi svet? Mi smo najbogatejša država, največja država, smo obkroženi z dvema oceanoma. Sami sebi smo dovolj!" In smo se lepo umaknili v svojo državno lepo hišo in vživali mirno njene dobrine, za cel svet se.pa nismo zmenili. Čemu, saj ga ne potrebujemo! In danes? Lečimo si bolečo in skelečo rano, ki smo jo dobili ravno v teh otokih. Ker smo izstopili iz lige narodov, nismo smatrali za potrebno paziti na tiste točke mirovne konference, ki so bile življenskega pomena za nas, nismo pazili saj na to, da bo Japonska držala pogoj, pod katerim so ji bili ti otoki izročeni. Ker je pa to samo zadeva USA in nobene druge države ne, se druge države v ligi narodov tudi niso zanimale za te otoke in ne za to, kaj Japonci tam delajo, ali ne delajo. In tako je imela Japonska popolnoma proste roke, da se ni prav nič zmenila za pogoje svojega mandata in jih lepo mirno pred očmi celega sveta proti tem pogojem lige narodov mogočno vojaško utrdila in si napravila na njih mogočna letalska oporišča (bases) in je bila za njo prava igrača sedmega decembra napasti nas in nam zadati tako občutno in težko rano, katere smo si sami krivi s svojim izstopom iz lige narodov in iz mednarodne svetovne politike. Sami smo tako pomagali Japoncem pri njih 2C letnih pripravah na naš črni 7. december in na Pearl Harbor. Sedaj ne bo tako lahko pregnati Japoncev iz teh tako ugodnih vojaških gnezd, preveč so se tam utrdili in okrepili. Vendar bomo morali to storiti, pa naj nas stane kolikor hoče, ker ne bomo več varni, dokler jih bo imela Japonska v svoji oblasti in dokler bo od tam lahko tepla USA, kolikor in kadar bo le hotela. To nas bo pa stalo ogromnega truda, velikanskih žrtev v krvi in denarju. Tako vidimo zopet, da se na svetu vse maščuje, zlasti kako se maščuje, če ljudstvo slepo sledi voditeljem, če ga ščuvajo proti voditelju, ki so si ga sami izbrali, in ki je dal dokaze, da je veliki voditelj, kakor je to bilo pri Wilsonu. Ko gledamo ta svoj greh in nas kazen zanj tako boli, air bomo sedaj bolj pametni in sledili svojemu predsedniku v vojni in v miru? Ali bomo po tej strašni vojni zopet tako otroško naivni, da bomo najprej žrtvovali svojo kri in svoj denar, potem se pa zopet lepo zaprli v svojo mogočno palačo, v USA, češ, kaj nam mari celi svet? kakor smo se 191Q? Ogromna večina ameriškega ljudstva danes drugače misli in gre za svojim velikim predsednikom in bo šla v vojni In tudi v miru za njim. Vendar je pa tudi danes kar še veliko takih med nami, ki so izolacisti, t. j. ki se se sedaj ne morejo dvigniti iznad politike "domačega ognjišča", ali, kakor smo doma rekli, iznad politike 'Vaškega korita"? Ne vidijo, zakaj ne smemo in ne moremo več ostati osamljeni, sami, ločeni od vsega sveta? Zakaj naj tudi naša država dejavno ne posega v vso mednarodno svetovno politiko? Tudi Pearl Harbor, jih ne bo zmodril. Vendar pa, hvala Bogu, imamo državnega voditelja in z njim veliko državnikov v naši državi, ki so večji, ki vidijo daleč naprej in daleč naokrog in vedo, da nismo prav nič TRIDNEVNICA IN PREDAVANJE V JOHNSTOW>JU JoLnst^wn, Pa. Mesto Johnstowa j* sKopina petih ah šestih meoi in obc:n ob reki Conemaugh ki se vije po ozki dolini med strmimi griči. Od Altoone se začne Pennsylvania železnica vsoenjati po strmem klancu vedno višje, dokler se po mogočnem ovinku "Konjska podkev" ne vspne v precejšno višino. Od tam se pa začne po nekoliko deset i!i milj zopet spuščati v nižavo, ko hiti vedno glob je v ozkc» dolino, ki se vije sredi vedno višjih in strmih gričev proti Johiajtownu in dalje proit Pitt*iiurg!»u. Reka Conemaugh je navudno bolj majhen potok, ki pa je ze'o zahrbten in je celi dolini povzročil že marsikako težko ur j velikih po voden j. Ob velikem dežju, ali spomladi, ko se sneg topi, prihrume vanj velike množine vode, katere se ne mjrejo u«#\ olj hitro odtefc iti. voda za-se dviga, zadivja črez bregove in zalije hiše in celo dolino. Prebivalci ob njem pomnijo že več prav hudih takih težkih ur. V prihocmie bo to bolje, ko so uradili tok vode. Nič kaj vabi ji 7 utis ne naredi Johnstown na tujca, ki stopi z vlaka na pr. meroma revno postajo in se znajde sredi ozke doline, od dima zakajene in temne. Vse je črno od dima, katerega številni dimniki in plavži ogromne jeklarne Rethlchem Steel Co., kar bruhajo neprestano v zrak. Rev- Tomaž Hoge. župnik sv. Terezije, me je na kolodvoru pozdravil s svojim pi-idoLi ;ajo-čim, njemu tako lastnim prijateljskim smehom in me odpeljal k Sv. Tereziji. Cisto na drugem koncu mesta sem si predstavljal slovensko cerkev, bolj v sredini skupine slovenskih naselbin, kamor bi spada-'a Pa je čisto na koncu, ne lepi višini, prav po.i prijavnimi griči, "Pod Triglavom* pravijo Slovenci, da sto*i. Johnstown mi ni tuja naselbina. Prvič sem jo obislal že i. 1912, ko me je sem povabil mej dragi prijatelj Mr. Andrej Tomec in sem imel v hrvatski cerkvi tridnevni misijon. Ta- krat je tu župnikoval blagi Rev. K*Jlč, pravi oče svojih župlja-rov, katerega se vedno s hvaležnostjo spominjam. B;1 sem pozneje večkrat v njegovi cer k vi za Slovence in gost v njegovi gostoljubmi hiši. L. 1917 smo začeli tudi akcijo za iastno sVvensko župnija, ki bi se bila tudi dosegla, ko Li bil slovenski duhovnik na razpolago, ki bi jo bil sprejel Mr. Gacrcnja, oče chicaškega župnika, Rev. Edvarda, je začel že zbirati podpise, katerih je dovolj nabral kot podlago prošnje na škofa v Altoona za župnijo. Potem je pa vse zaspalo. S'o ven cev je v Johnstownu in okolici do^ volj, da bi se bilo Lahko ustanovilo dve, ali kar tri slovenske župnije, saj so vsi Slovenci napisani v katoliških krstih knjigah. Vendar pa je bila ta nesreča, da 50 se tu naselili tudi rojaki, ki so se dali zastrupiti protiversk? propagandi, da so vrgli od sebe najdragocenejše dediščno svojih pradedov, katero so jim kupili s potoki krvi, prelite za "za častni križ in zlato svobodo**- Danes seveda od te propagande nima nihče prav nikake koristi, pač pa nezmerno škodo slovenski narod, ki bi bil s cerkvami dobil trajne spomenike svojega imena, in — sami rojaki, zlasti njih otroci, ki si bodo morali sedaj sami iskati nazaj svojega Boga, ki ga jim njih stariši niso dali. Bog je namreč kar še ostal, če ga tudi mnogi tako trdovratno taje in brez Boga nobena človeška duša trajno ostati in živeti ne more. To se jasno kaže že tukaj v številnih slučajih in se bo iz leta v leto bolj kazalo. Ti otroci pa i ska j oči nazaj svojega Boga, ne vem, če bodo svojim sta-rišem ali starim starišem za to hvaležni, še. manj pa, če se jih bodo s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjali. Župnija sv. Terezije v Johnstownu je v glavnem delo pokojnega Rev. Alfonza Miklav-čiča, ki je prvi dobil pogum, da se je lotil tega, za Johnstown-ske razmere tako težkega dela. Bog mu je to gotovo plačal v večnosti. Razmere v župniji še danes niso urejene in so zelo težke. Vendar mladi Rev. Toma ž Ho-ge ni mož, ki bi se jih ustrašil. Bil je dve leti tudi kot bogoalo- vec v Ljubljani, kjer je spoznal dušo svojega naroda in se tudi zelo dobro naučil materinega slovenskega jezikfa. Obiskal je s svojim kaplanom Rev. Dani-elom Cadonič vse slovenske družine, da bi z njimi navezal prijateljske duhovske stike. Težave dela tudi lega cerkev, ki ne leži v sredini, kakor bi morala, da bi imeli vsi lahek dostop do nje. 1 Zjutraj v nedeljo 1. marca sem imel cerkveno pobožnost, kjer sem govoril o verskih in cerkvenih razmerah sedaj doma. Popoldne so pa rojaki napolnili cerkveno dvorano precej dobro za predavanje o sedanjem trpljenju slovenskega naroda v stari domovini. Bil je prav lep popoldan za rojake, ki so prišli in za me,, ko setm se po dolgih 24 letih zopet sešel z marsikatero dobro slovensko dušo, da smo si segli zopet v roke in se med seboj pogovorili-Vidno se bili vsi ginjeni in v m&rsiketerem očesu je zaigrala sočutna solza bolečine s trpljenjem naroda doma. Vse to je kazalo, kako ta dobra srca Še ljubijo svojo staro domovino in svoj narod, kako jih boli sedanja Kal vari j a, na kateri krvavi iz tisoč ran njih narod. Veliko so me vabili, da bi jih obiskal na njih domovih, kar bi bil tudi tako rad storil, ko bi bilo več časa. Obiskal sem na Coppersdalu samo družino Mr. Mikusa, kjer sem se sešel z Mr. Meletom, plemenito kraško pošteno dušo, kakoršnih je malo. Obljubil sem jim pa, da bom storil, ko zopet pridem v Johnstown, da jim bom nesel po vojni domov njihove pozdrave domačim in domovini. Obiskal sem tudi starega prijatelja srbskega pravoslavnega župnika Rev. Kranjčevi-ča, s katerim sva bila v odboru Wilsonovega Yugoslav National Council« v JWashingtonu med zadnjo svetovno vojno, kjer smo sodelovali za ustanovitev Jugoslavije. Seveda sva bila takoj sredi visoke jugoslovanske politike in sva z žalostjo gledala na razvaline te Jugoslavije, v katerih je danes, še bolj pa na trpljenje, skozi katerega gre prav kar. Obiskal sem tudi častitljivega 85 let starega prijatelja slovaškega župnika Rev. Martva-na, kjer sem se srečal z. več slovenskimi sestrami frančiškan-kami, ki so pred leti pod vodstvom nepozabne sestre Ferdinande toliko pomagale za napredek lista Ave Maria, da so si zaslužile trajno hvaležnost kat. ameriških Slovencev. GG. župniku in kapelanu, bratu Serafinu in vsem rojakom se prav iskreno zahvalim za lepe ure, katere mi bodo ostale v dragem in ljubem spominu. Na svidenje, dragi John-stownčani! P. K. Zakrajšek 'Širite amer. slovenca" DOSTAVEK K. DOPISU IZ EVELETHA Z DNE 26. FEBR. 1942 Eveleth, Minn. Zgoraj omenjeni dan je bil priobčen v Amer. Slovencu moj dopis "Prijatelju v spomin". — Ker pa nisem bil zadostno poučen o Petrichevih družinskih razmerah, sem tudi nenameno-ma izpustil v dopisu ime hčerke Johna Petricha iz Ifcockway, Minnesota. Ista je torej tudi sestrična mojega prijatelja pokojnega Jos. Petricha in je po poklicu redovnica s sedanjim imenom sestra Mary Mark O. S. B. v Duluthu, Minn. Tudi jaz se č. sestri v naprej zahvaljujem, da mi isto oprosti, ker sem pač to storil nevedoma. Oprostite in iskrena hva^! Ker ravno to pišem, naj omenim tudi še bo, da smo v soboto 28. februarja pokops'i tukajšnjo rojakinjo Johanno Oh-lin, doma iz sodraške fare. — In ravno sedaj tudi leži na mrtvaškem odru rojak Math Miroslavič, doma iz Bele Krajine. Oba sta že dolgo bolehala na neozdravljivi bolezni. Oba sta bila stara po 63 let in oba člana društva sv. Cirila in Metoda št. 59, KSKJ ter oba že stara evelethska pionirja. — Počivaj ta v miru John Strah IZ POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo In najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles. DOSTAVEK K ZAHVALI EVELETHA Eveleth, Minn. Nekaj dostavka k zahvali za pokojnim Jos. Petrichem, ki je umrl dne 10. februarja 1942. ki je bila priobčena v tem listu po J Strahu. Spodaj podpisani smo vsled splošne žalosti nenainenoma izpustili par imen ožjih sorodnikov, kateri bi morali biti v omenjeni zahvali označeni. In ti so: Uršula Znidaršič, rojena Šega ter John Šega iz GiJberta, Minnesota, dalje Mrs. John Semec iz Detroit, Mich., katera je poslala za deset sv. maš za pokojnim. Pokojnikovi materi so to: prva dva stric in teta ter sestrična, ki je poročen* v De-troitu, Mich. — Tudi tem iskrena hvala! Žal nam je bilo, ker smo vas izpustili in to ne namenoma in upamo, da nam boste to veliko pomoto blagohotno oprostili, za kar smo vam že v naprej globoko hvaležni. Annie, vdova Petrich, Jack in Marjeta, roj. Šega tast in tašča, pokojnikova > starša. Clevelandski bolniki Cleveland, O. — Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Vera Mišmaš iz ,1119 ¥.. 72nd St. in bo nadaljevala zdravljenje na domu pod zdravniškim nadzorstvom. — Za pljučnico je zbolel George Rakr.r, sin Mr Rakarja iz 1067 East 69th Street. — V GlenvilUi bolnišnico se je morala podati Antonija Mihevc iz East 60th Street, kjer je srečno prestala operacijo. — Prijateljski obiski bodo bolnikom dobrodošli. Milwauske vesti 1 Milwaukee, Wis. — Mtodi rojak Viki Rangus, mlajši sin Mr. in Mrs- John Rangus, se je moral podati v bolnišnico zaradi oparacije. Operacijo je srečno prestal in je na patu okrevanja. Nahaja se v Misoricor-dia bolnišnici, kjer Člancfm družbe se naznanja žalostno vest, da je umrla sosestra, Theresa Chernich, ter leži pri pogrebniku Louis 2e-fran. Člani družbe so vabljeni, da pridejo molit za pokojnico, v pondeljek in torek večer ob pol osmi uri. Jos. J. Kob&l, tajnik. -o- IZ URADA PODRUŽNICE S2Z. ŠT. 2. Chicago, 111. — Članice Slovenske iZenske Zveze, podrž. štev. 2. so prošene da se zbero v torek popoldne ob 2. uri v Že-franovi kapeli k skupni molitvi za pokojno sosestro Mrs. The-reso Chernich. Lillian Kozek, tajnica --0- — Slovenci! Na vsaki prireditvi, na zabavah, tak! ali taki, se spomnite tudi revežev T stari domovini. Pobirajte data nje! TARZAN (405) USODNA NAPAKA (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN SURVEYED HS SITUATION. THERE WAS ONE DESPERATE CHANCE.*. SUDDENLY HIS UPS PARTED IN A WILD CRY/ Napisal: Edgar Rice Burroughs /TTsuaa Hi Tarzan je obžaloval svoj položaj. Samo še en drzen poskus mu je ostal . . . Naenkrat je odprl usta in zagnal divji krik! Divjaki so menili, da je to krik strahu, pa je on kiiC po pomoči, opic* ji klic/ . ____ Le slabo se je slišal ta klic k Tar-:*anoxrim starim prijateljem-opicam, ki šo spale in od katerih je bil Tarzan že dolgo ločen. Toda, prebudile "FROM ANOTHER TRfBE." ONE GROWLED;'LET OWN PEOPLE ANSWER." so se. "Z drugega rodu," je mrmrala ena opica; "naj mu svoji pomagajo." miW*. .»far. 'HW T 1-ar - »v J L_-■»- • T ' Torek, 10. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 j T « t I X M. KOLEDAR 15. Nedelja — 4. 16. Poadeljek — Marija, 17. Torek — Patrik. 18. Sreda — Ciril Jeruz. 19. Četrtek — Sr. Jožef. 20. Petek — Patricij. 21. Sobota — Benedikt. spokor. - * k ri TRETJA NEDELJA V MARCU "Jezus p* mu reče: Ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje >n iz vse pameti svoje. Ta je prva in največja zapoved. Druga pa je ti podobna* Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe (Mat. 22,37)". Ltehko razumemo, da je morala biti zapoved ljubezni do Boga največja zapoved. A kako ji mora biti ljubezen do bližnjega enaka, Ker moraš bližnjega ljubiti radi Boga- Ljubezen do bližnjega je dejanska ljubezen do Boga. Kristus je zapustil ljudi kot svoje brate. Če ljubiš ljudi, ljubiš Kristusa. "Karkoli ste storili enemu teh najmanjiih mojih bratov, storili ste meni (Mat. 25,40)". Pri ljubezni do Boga se varaš. Boga ne vidiš, reve bližnjega zreš. Da se ne varaš, ti Bog z a ukazuje, da izkazuješ ljubezen na bližnjem. Ne moreš se motiti. "Ako kdo pravi: Boga ljubim, in sovraži brata, je laž- LETALKA ZA ANGLIJO nik, kajti kdor ne ljubi brata svojega, katerega vidi, kako more ljubiti Boga, katerega ne vidi (1. Jan. 4,20)"? Koliko; ljubiš Boga? Toliko kolikor bližnjega. To vidiš sam. Brez ljubezni si mrtev. "Vsak, ki sovraži brata svojega, morilec je. In veste, da noben morilec nima v sebi večnega življenja (1. Jan. 3,15)". Ljubezen do Boga je vrhunec popolnosti, enako do bližnjega. "Kdor ljubi svojega bližnjega, je izpolnil postavo (Rim. 13)", tudi postavo Kristusovo. Ljubezen zahteva vsako čednost. "Ljubezen je potrpežljiva, dobroti j i va, ljubezen ni nevoščljiva, se ne hvali, ne napihuje se, ne vede se nespodobno, ne išče svojega, ne to-goti se> ne misli hudega, ne ra-duje se krivici, a raduje se resnici, vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša (1. Kor. 13,4)". Ako ljubiš, imaš vse Čednosti, pravičnost vseh pravičnih, svetost vseh svetnikov. Ljubi, če hočeš biti kristjan! BARAGOV SVETILNIK P. Bernard Ambrožič OFM. m 22 laina Virginia F arc i* Weil Orange. M. J„ ki j« ana mad 25. mladimi ženskami-lelalkami, katera so bila izbrana, da bodo šla ▼ Anglijo pomagal pri letalskem delu. JAPANO-AMERIKANCI POMAGAJO V VEŽBANJU AMERIŠKE VOJSKE ^ Pomisleki in doraUice \ Mati Elizabeta Ana Seton, ustanoviteljica usmiljenih sester v Ameriki, je tudi na kandidatni listi za beatifikaci-jo. Zanimivo je v njenem slučaju sledeče. Največja ovira pri njeni "kandidaturi" je bila o kol nos t, 4a do zadnjega časa niso mogli, dognati, če je bila ali ni bila — krščena t! Zdaj so to menda končno srečno dognali. . . Kdor se zanima za to vprašanje, naj pogleda "The Denver Register" z dne 1. marca. Na tem mestu se ne mislimo spuščati podrobneje v to vprašanje. Zanima nas pa nekaj drugega Ob koncu doti č ne razlage dostavlja "R^iste*-": "The Bulletine naznanja, da so vojne razmere zelo otežkočile delovanje za beatifikacijo Matere Seton. Posebno težave povzroča sedaj dopisovanje s cerkvenimi oblastmi v Rimu, ki je za tako delo nujno potrebno ..." Kateri Baragov častilec ne bo teh besed obrnil na našo zadevo? Kdo si ne bo dejal: Spet nova ovira pri našem delu za — Barago . . . Ravno smo se spet nekoliko ogreli — pa je ta reč prišla . . . Pred par meseci smo po letni seji Baragove Zveze dobili nekaj novega upanja — na, zdaj pa imamo . . . In tako bodo prav gotovo naraščali pomisleki med našimi ljudmi in zelo se je bati, da bo nase Baragovanje ponovno zaspalo in Baraga bo znova lepo pozabljen . . . Tako se ho res najbrž zgodilo, ali se pa morda že godi, ko je tako malo slišati o kakih 'promotorjih" :n podružnicah in še o drugačnih zadevah Baragovanja . . - In kako naj bi bilo drugače med nami, ko ni na svetu večjih "ca-govcev" kot smo ravno Slovenci? Pomisleki, pomisleki! Da jih bo še več, naj v tej zvozi nekaj povem. Ko je v preteklem juliju prinesel P. Kazimir iz domovine pisana poročila o strašnih dogodkih tam, je - svoje papirje predložil tudi urednikom katoliškega tednika "AMERICA", ki izhaja v New Yorku. Na podlagi tistih poročil je "AMERICA" prinesla zadnji ted°n avgusta 1941 lep članek o Sloveniji pod naslovom: How Hitler Tortures the Church in Slovenia. (Prav te dni je isti tednik prinesel še dva dolga članka o istem predmetu. Vse tri je spisal sourednik AMERICE John La Farge, ki je bil nekoč sam v Ljubljani.) Zanimivo je, da je pr\i članek od avgusta meseca -ponatisnil neki list daleč doli v Novi Zelandiji. Se bolj zanimivo pa je, kar nam je te dni John La Farge sam pripovedoval. Ko je Usta številka "AME-RICE" s Člankom o Sloveniji dospela v Rim, jo je general jezuitskega reda nesel papežu, ki jo tisti članek prečital. In potem je papež dal poslati osebno zahvalo urednikom "AMERICE", da so tisto c Sloveniji priobčili, Johnu La Far-gu pa, da je članek spisal. (Drugi in tretji članek o Sloveniji seveda dolgo dolge ne bo videl Rima in papež ne bo videl člankov . . . ) Zdaj pa namesto pomislekov — eno domislico! Kako lahko bi bile nagovoriti sedaj tistega Janeža La Farga, da bi spisal tudi o Baragi sijajen članek! In potem bi naprosili jezuitskega generala, da bi tudi Članek o Baragi nesel papežu prebrati ... In potem bi papež naročil svoji kongregaciji v Rimu, naj med tolikimi svetniškimi kandidati, ki jih ima na listi, dene Baragovo ime bolj na vrh . . . Saj bi gotovo prišlo papežu na misel: Če kdo danes zasluži posebno pozornost in našo naklonjenost, so to gotovo Slovenci . . . Dajmo jim Barago na ottar . . . Domislica! Fletna domislica! Upati je, da bi se vsaj potem začelo med nami nekaj več zanimanja in ne bi dokazovali svoje "ljubezni" do Barage m svojega "navdušenja" zanj s samimi pomisleki in izgovori, Sedem ameriških vojakov japonskega pokolenja, nahajajo-čih se v vojaškem taboru pri Camp Roberts, California, glasom informacij od Vojnega de-partmenta, pomembno prispeva k vojnemu naporu Strica Sama s tem, da učijo svoje ameriške sovojake podedinjeno izurjenost, ki je velike vrednosti v bližnjem spopadu. Teh sedem vojakov poduču-je druge vojake, kako se rabi jujitsu, starodavni iztočni način telesne borbe. Na Japanskem se je jujitsu rabil za mnogo let kot sredstvo razoroženja in napadanja močnejših nasprotnikov. Dasi ni splošno znano, jujitsu se ni Izvirno razvil na Japonskem. Dejanski je bil uveden iz Kitajske^ Kakor mnoge druge stvari japonske kulture, je bil jujitsu izvirno rabljen le od japonskega plemstva. Oni so ljubosumno čuvali tajnost teg^ načina borbe, da bi imponirali ljudem, nad katerimi so vladali. Danes v Californiji teh sedem Japano-Amerikancev pod-učuje jujitsu stotinam naših vojakov. Fantje pohajajo tečaje dvakrat na teden po dveh ali treh urah intenzivnega vežba- mogli majhni Japonci premagati mnoog višje nasprotnike v telesnih borbah. Eden izmed učiteljev, pro-stak Yoshio Nakazawa, je tudi ustanovil klub v Camp Roberts. V tem klubu on podučuje svoje ameriške sovojake v rabi enostavnih japonskih besed. Na ta način on in njegovi Japano-a-meriški prijatelji pomagajo Združenih državam bojevati se izdatnejše proti japonskemu militarizmu. BOGAT RIBJI LOV NA SEVERU Stockholm, Švedska. — Poroča se, da so imeli letošnjo zimo tako obilen in bogat lov na arnike, zlasti v nekaterih krajih, da so samo za en lov morali izprazniti zalogo sodov, 15 tisoč j>o številu, kar predstavlja štiri odstotke sodov za celo sezono lova v teh okrajih. To je nenavadno ogromen ribji lov, kakor dostavlja poročilo. o V ANGLIJI PRIMANJKUJE GLEDALIŠKEGA O SOB J A London, Anglija. — Že doslej se je v gledališki industriji občutila kriza v Angliji, ko je bilo Trr. ... , . Število igralcev, muzikantov ini nja. Učijo jih, da se jujitsu os- iA , ' ,TT.. nuje na telesni anatomiji mo. ^cev Poklicanih v ža. Izurjenost velja več kot te-1\ ^ obetf. lesna moč. Svrha je najti naj- J0?^ Še J** re8en' so ** bolj dovzetni del nasprotnike- V0™*™ na del° v mdu' vega telesa in udariti tja brzo strijah* in besno. Kjerkoli mogoče, se telo nasprotnika izmahne kvišku. Vsled rabe teh taktik so IZ SIV. NASELBIN f (Nadaljevanje s 2. strani.) vedeti. Tudi pravijo, da se jim moji dopisi dopadejo in da jih rade čitajo, na list pa nišo naročene. O, lalala, za smejati se je in za zjokati ob enem. Vojna morija nas obkoljuje. Dragi čitatelji, pomagajmo naši novi domovini kolikor kdo more. Kupujmo obrambne bon-de in znamke, ker s tem največ pomagamo. ' In tukaj naj pa Še tisti odbor opcnnim, ki kontrolira milijonski fond že preko dvajset let. Nekaj tednov nazaj sem čital v Proeveti, koliko galon črnila se je porabilo Za to in v dopisu je bilo tudi orne njeno, da je izvoljen odbor, ki za tisto skrbi. Moje inner je je pa, da je sedaj čas da se lepo izližejo ven, ako kupiic za ves tisti denar "defense bonde", da bodo pokazali, kakšni patriot je so In ni kdo več jim nt bo tega očital. Naj bo za danes dovolj, pa še drugič nekaj. Pozdrav vsem čitateljem, posebno pa Mrs. Oblak in nasvidenje v Chicagi za moi god 16. maja. . John VocUr -o- PROTESTANT POZDRAVLJA KAMPANJO PROTI SLA« BEMU ČTIVU Pittsburgh, Pa. — Dr. Paul R. Stewart, ki je predsednik Waynesburg presbiterijanske-ga kolegija, je pisal pittsburgh-škemu katoliškemu škofu Hiigh C. Boyle, zaradi kampanje Združenja katoliških višješolskih študentov, ki so jo podvze-li proti pohujšljivi literaturi. — "Zopet sem enkrat videl v pitts-burghških listih dobro novico, — tako piše ta protestant, — da se je pod vašim vodstvom pittsburghške škofije začela nova kampanja proti umazani literaturi. Waynesburgški kolegij vam častita in je pripravljen vam pomagati v tej kampanji. Vedno sem med svojimi čtuden-ti povdarjal objavo vaše kampanje in to bom tudi vedno storil. Študiral sem zgodovino narodov in prišel do zaključka, da možje, ki spoštujejo staro moralo doma in matere, so najboljši junaki. Zato pravim, da vi in vam vdana skupina, izvajate dvojno službo v sedanjem vojnem času." * Usten to * * PALANDECH'S RADIO BROADCAST r Featuring a f rogram t>f „ YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP, (Tap af the Dial) PISMO IZ YORKA •Širite amer. slo venca* ki smo jih pri vsaki dobri stvari tako polni, da se človek čudi, zakaj vendar že nismo utonili v nj'ih. Ja, j a, ko bi bilo zdaj mogoče pred papeža! Morda bi se pa res zgodilo tako kot je po-j vedala "domislica". Ampak zdaj je vojska in kdo ve, kdaj je bo konec ... In če je bo res kdaj, konec, kdo ve. če ne bo takrat že drug papež, ki ne bo o Slovencih nič vedel in za slovenskega moža ne bo zmenil, kakor novi faraon v tisfih čudnih časih ni nič vede' za Egiptovskega Jožefa . . . " In tako mora seveda zavladati spet POMISLEK ir. mi smo storili vso svojo dolžnost . . . Kakor da bi ne imeli ^ Baragom prav nič drugega posta ko sprayljati ga na ollar! Kakor da bi Baragova Zveza nc mogla imeti med nami nobenega drugega pomena ko tega, da se nekaj poganja za Baragovo beatifikacijo! Toda, boste brž dejali, kaj naj bi pa še drugega ,delala? O, saj bi človek povedal, pt bi samo tla razrahljal za devet in J devetdeset — novih pomislekov.« MICHAEL TRINKO IN SINOVI PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS (Pleskarji la popravljati ometa bi sten) 2114 West 23rd Place, Chicago, Illinois Telefon Canal 1090 Kadar imata sa oddati kako pleskarsko (plasterers) dalo, pokličite nas in vpralajte nas sa cene. Nobena zamere od nek. če Oaete delo potem t odi drugam. Priporočamo ae pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naia deia vršimo točno bi sa Iste jamčimo. March č, 1:*42 Zadnjič sem obljubil, gospod urednik, da bom še eno pismo posvetil razpravi Petra Paula Coskrov-a o stališču Zaveznikov v sedanji vojski. Eva vam tisto obljubljeno pismo! Praktična posledica tega. kar je bilo zadnjič povedano, je ta, da ne smemo prehitro obsojati umikanja zavezniških front na Pacifiku. Nasprotno, zatrjuje Cosgrove, tako umikanje utegne biti žeto na mesti* vsaj za začetek. Poudaril je že v.jprej, da imajo Zavezniki takozvani "središčni položaj" v tej vojski, ki je vedno bolj ugoden ko "obmejni". Ne smemo pa misliti, da "središčni" položaj že tudi zahteva OFENZIVO v vsakem slučaju. NiKakor ne! Defenziva celo lažje sluz. končnemu namenu. V sedanjem položaju našega vojskovanja je vsekako boljša defenziva ko ofenziva. Pomislimo samo silne razda'je, ki zaenkrat odsvetujejo ofenzivno vojskovanje. Polagoma «e bodo komunikacije zboljtale in takrat bo na mestu ofenziv^. Med tom bo tudi nas£t pripravljenost vse drugačna. Pp. bi utegnil kdo reči: Cemu se pa potemtakem naše čete niso kar umaknile zp noicaj časa, da ne bi naši fantje p?dali brez pomena na tist'h bojiščih, ki so bila že naprej obsojona v sovražnikove kremplje? Napačno sklepanje! Tako-zvana 'zavlačevalna akcija" je v takem slučaju nujno potrebna. Sovražnik ne sme dobiti preveč po ceni, kar mu je namenjeno. Njegova udarna moč izgublja ostrino, njegove tron-te se razblinjajo v nedogled, nasprotno pa vojna sila zaveznikov polagoma prehaja v koncentracijo na enem mestu, ali na več mestih ter dobiva priložnost, da se usposobi za prehod iz defenzive v ofenzivo. Na tem mestu Cosgrove še enkrat poudari, kar je že poprej zapisal: Ne pozabimo, cia za zmago osišča nikakor ne zado stuje, če se na enem vojnem po-zorišču uspešno bije. Ce m bo dosegel uspehov istočasno na obeh, se ne bo nikoli mogel ponašati z resnično zmago. In potem nadaljuje: Mnogi se sprašujejo, kako bodo zavezniki pozneje nazaj jemali Filipine in Maleio in Borneo in Javo in vse tiste skora.: liedtevjl-ne otoke, ki padajo sedaj drug za drugim v japonska roke . . . Toda po mislih in prepričanju tega strokovnjaka j« to nepotrebna bojazen. Japonska mora podleči, kakor hitro bo premagana na morju. On* je v prvi vrsti pomorska sila. Zet,- mo-i rajo zavezniki gledati na to, da I i na morju zadajo piiazni u-darec. Tega pa zdaj še zato ne morejo, ker japonskiV morn ari-{ ca noče dati prilike za pomorsko bitko. Skriva se za ti«timi skoraj brezštevilnimi otoki, ki jih je po prvi svetovni vojski dobila kot 'mandat". Japonski admiral Nobumassa je sam poudaril, da je to najbolje za japonsko mornarico, zakaj tisti otoki 3o sijajni naravni "nosilci zračnega orožja." Z«;vzniki imajo dobro mornari : toda v zraku še nikakor niso kos osi-šču. Dokler torej ne morejo priti do živega jaiH«nski mornarici — in tega ne morejo, dokler jo japonska letala take dobro čuvajo — ne more bit: drugače kot je. Kakoi hitro se pa razmere toliko zboljaajo, da bo zavezniška mornarica oplazila po japonski in jo premagala, bo konec avtomatično tudi japonske oblasti na zasedenih otokih in na azijski celini nad Singaporom. vv5" Da ne pozabimj — poraz Japonske bi bil t j:* i poraz Nemčije. In narobe. Katera bo prej tepena, na to treba počakati. Botovo pa je že danes, da je zastonj vsako upanje, Ja bi si mogli kdaj Japonska in Nemčija podati r jke preko Indije ali Rusije . . . Končno pa «e to: Med -zavezniki je v prvi vrsti potrebna brezpogojna edinost in i medsebojno zaupanje. Brez tega pa seveda utegne nazadnje vse skupaj iti k vragu . . • Zato nikar ne mislite, da koristite stvari s tistim neprestanim jedkim kritiziranjem, ki ga je vse polno na vseh oglih. Zavedajte se, da tisti, ki sO odgovorni za vojskovanje nč morejo priti k vam in vam razlagati in pojasnjevati vsakega koraka, ki ga naredijo. Zaupajte in po svoje pomaprajte. zmaga mora biti in bo naša! — Kaj ne, gospod urednik, to se j dobro sliši- NJikii.i mora že | r; meti ta Cosgro/ !, sai prx-vi, da je vojni strokovnjak. Upajmo, da se bo res po njegovem izteklo. Vi in yiz bi gotovo samo še to željo izrekla, da bi se najprej Hitlerjeva i'lonta podrla, zakaj poter bi bila tudi Japonska že potolona in Amerika bi šla samo še ost'anxe pobirat. Imenitno! Pozdravljeni! a P' Navdzič -o- Oglasi v "Amer. Slovencu'' imajo vedno uspeh! DR.J0HN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala ] 23 LET IZKUŠNJE ' j 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9 j ► z jutra j do 8:30 zvečer. SE SVETI KRI2EY POT Sv, Leonard« Porto-Ma vričkega Žepne oblike, 40 strani. Križev pot s slikami. Na koncu pesem k Križevemu potu. Posamezna knjižica____________15c_ Kdor jih naroči ducat -po________*#c vsaka Naročila pošljite na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois SLOVENSKI^^^H MOLITVENIKI ki se še dobijo so: "moutvenik za ameriške slovence", droben (mali) tisk, stane: Vezan v umetno usnje___l_____________ 75c Vezan v usnje_______________________$1.00 "slava mariji", najbolj pripraven slovenski molitvenik v Ameriki. Vsebuje molitve za skupna društvena obhajila, litanije, križev pot in druge molitve. Tiskan v malo večjem srednjem mastnem tisku. Stane: Vezan v umetno usnje________________$1.00 Vezan v usnje trde platnice ..i________$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice...$1.50 Drugih molitvenikov ni več. Le te zgoraj omenjena dva se še dobita. Tudi z velikim tiskom molitvenikov ni več, kar naj vzamejo tisti, ki jih naročajo na znanje. Naročila je poslati na: AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois h HH ...... Stran 4 AMJLRI&ARSU flLOVZnn Turek, 10. marca 1942 M "SAMOSTANSKI LOVEC" LUDVIK' GANGHOFER S "Pismo mi je pisal, ah, tako žalostno! Bridke skrbi ga tarejo, razprtije se širijo na vseh koncih in krajih. Imel da bi, pravi, bojevnikov toliko ko skrbi, imel bi vojsko, kakršne ni zbral še noben cesar! In glej, Ditvald, pri vseh skrbeh še misli nate in te pozdravlja in sprašuje, kako ti gre, in upa, da se je tvoja žalost že omilila. Ni pozabil dneva pri Ampfingu! Pomagal si mu, da si je priboril svoje kraljestvo!" "In sem zaradi istega dne izgubil svoje lastno kraljestvo!" se je utrgalo v divji boli s pat rovih usten. "Najboljše, kar sem imel! Vse vrednote in vse sonce svojega mladega življenja, vso srečo in blaženost!" "Ditvald!" ga je opomnil gospod Henrik resno. "Sme li tako govoriti duhovnik!" v Pater Dezert ni cul; vrelo je iz njega ko plameneč ogenj. "Ah, kako ponosen sem !>ii t isti dan j ko sem stal pred Ludvikom, magalec med zmagalci, s skrhanim me-č m, moja viteška oprava oškropljena s sovražnikovo krvjo! Ko sokol je plula mo-a duša in moje srce ko hrepeneč golob po rojem gnezdu . . . domov, domov! Devet lni še me zadržuje dolžnost, in zdaj . .. -.daj proti domu, kakor vihar, dan in noč v ^edlu. Pod mano se zgrudi konj ... že ned padanjem grabim po drugem! Do-nov, domov k ženi in otrokoma! Tako jas-io in veselo ni zvenel moj bojni klic nikdar, ko ta radostni vrisk mojega srca. Ob svitu prve zore sem dospel do gozdov okoli svojega gradu. Vsako drevo, ld je švignilo mimo mene, je bilo kažipot k moji sreči! Mir je napočil, smel si bom odpočiti, že vidim v duhu tiho domačo izbo s pomoli v soncu, vidim se, sedeti z mlado, ljubeznivo ženo, ki mi naslanja glavico s svojimi/tem- j nimi kodri na mojo ramo in me gleda s ' svetlimi očmi____in tu, na mojih kolenih se ziblje deček, gleda debelo in posluša, zakaj pripovedujem mu o cesarju, o boju in zmagi, in v zibelki spi moja sladka dekličina in sanja v svoje klijoče življenje ko brstič v sončni dan! Domov, domov, domov! Tam v go du je že vrh, s katerega moram zagledati streho Svojega gradu. Zdaj sem na njem, in gledam, gledam, gledam, in ne vidim nič! Mar so hišo premaknili? Ali jo je prerastel gozd? Prešine me drhteča slutnja, udarim po konju, jaham, jaham, tam je konec gozda, na robu sem. Dvignem fe v sedlu, pogled 7yjame dolino, in vidim, vidim..." * Drgeta je si je zakril obiaz z dlanmi in glas mu je utonil v zamolklem stoku. "Ditvald!" ga je presunjen opomnil gospod Henrik. "Če že ne moreš obvladati svojega srca, obvladuj vsaj jezik. Naj ne izgovarja, kar leži za teboj, odkar si u-pognil teme, da bi postal božji hlapec." I 'atei' Dezert ni cul. Povesil je roke in z žgočimi očmi zastrmel v prazno. In potem, kakor bi zagledal pred seboj duha, je pokazal tja s prstom: "To? To je moja sreča? Kup razvalin, razbeljeno kamenje in kadeče se tramovje? To je moj dom? Da, da, še stoje velika vrata z grbom nad njimi : beli islandski sokol v modrem polju. In to? Ali so golobi, ki so gnezdili v stolpu? Golobi, ki knokajo po vranje, ki vrešče ko 1 tčni jastrebi? Vohajo že hrano, kakor ja-» olka okoli debla leže mrliči, onile tam s : ivo glavo in razklanim čelom je Rajnhold. • ioj vratar. Vedno je rad spal. Zbudi se, tarec! Govori! Kje je moja žena, kje otro-t a? Mar naj ti pokažem prgišče pepela? em poglej! Jeli to moja sladka žena? Ali roorda to? Ali pno zoglenelo okostje? To 1)0 pač moj lepi fant? Ali morda tvoj pes? POVESTNE KNJIGE IN ROMANI ki se dobe v naši Knjigami In tam, poglej dobro, v ruševinah, tam še tli! To bo zibelka? Mar ne?" "Ditvald! Zbudi se!" je kriknil gospod Henrik in ga stresel za ramo. Zmešano je pogledal pater kvišku. "Zbudi se! je bila prav beseda, ki sem jo slišal! Ves dan, vso noč in še en dan: ko rudar za zlatom sem grebel za zoglenelimi kostmi in kričal neprestano: 'Kdo mi je to storil?' Nisem imel soseda, ki bi me črtil, nisem imel sovražnika. V svoji boli nisem vedel za nobeno pot, slep od joka sem šel in šel, ob samostanskih vratih sem se zgrudil. Zanesli so me v celico in zaklicali: zbudi se, zbudi se! In sem ostal in pustil, da se je zgodilo, kar se je zgodilo!" "Z žalostjo v srcu, Ditvald, sem spoznal že davno: ni bila to prava pot zate! O, da nisi iskal utehe v metežu in trudu na bojnem polju in ne v celici!" "Upal sem, da jo bom našel. Dolge dneve in noči, cele tedne in leta sem se zatap-ljal v gorečo molitev in klical k Bogu iz globin svoje duše: daj, da pozabim! Do krvavega sem bičal svoj hrbet, da bi v bolečinah svojega telesa omamil muko srca. Bilo je zaman, zaman! Nisem mogel pozabi-ti, nisem smel upati! Ko sem se boril za odrešenje svoje duše, sem sanjal o poljubih svoje žene! Ce sem pogledal v nebo, sem ga našel v očeh svojih otrok, ki sta zrla name iz praznine v mojf celici, s slehernega lista svete knjige, iz vsakega kipa v cerkvi, iz vsake podobe našega Zveličarja!" "In nisi našel utehe pri bratih, od katerih je več nego eden prebolel morje gorja, preden se je predal Bogu?" "Moji bratje? Da bi našel med njimi samo enega, ki bi bil, kakor ste vi! Moji bratje ! Veselili so se gozdov in polj, ki sem jih prinesel samostanu ... in so imeli zame samo besedo: Bog je dal, Bog je vzel! Bog! Bog! Bog!" "Kako izgovarjaš to besedo, Ditvald!" Gospod Henrik je vstal. "Ne veruješ v Boga? Duhovnik!" Globoko resno se je ozrl pater Dezert kvišku proti njemu. "Verujem v Boga! Kdo naj bi bil ustvaril mene samega in mi nogah, ako ne On? Kdo naj bi sezidal to vekovito skalovje in kdo razlil med vrtoglave globine to lepo jezero, ako ne On ? Kdo je naselil zrak, vodo in gozd, ako ne On? Kdo naj bi dal temu drevesu hranilni koren, živo moč stržena in um, naj obrača svoje veje proti soncu, ako ne On? Iz katere roke pač naj bi bila dražest, ki je obdajala mojo ženo, sladka nedolžnost v očeh mojih otrok, ako ne iz Njegove roke? Kdo naj bi bil ustvaril mene samega in mi zvrhal srce s kipečim veseljem in blaženo srečo, ako ne bi bil tega storil On? Toda kdo je razdejal mojo srečo? Kdo mi je iztrgal veselje iz srca in mi napolnil prsi z boljo in muko? Kdo je pustil zgoreti • mojo ženo in mojih otrok preljubko življenje ugasniti v pepelu in dimu? Kdo pošilja strelo nad to drevo, kdo gnilobo v njegov stržen ? Kdo pošilja trpljenje in smrt nad vse, kar diha v vodi, zraku in gozdu? Kdo proži skale, uničuje polja in domove, kdo burka jezero, da preplavlja obrežja in pustoši, kar je vendar delo iz roke božje same? Kdo? Kdo? Kdo? In zakaj?" V očeh gospoda Henrika se je prisrčno posvetilo. "Kdo naj bi delal vse to, ako ne On? Toda zakaj? To, moj sin, to pa sprašuješ preveč." Smehljaje se je položil roko patru na ramo. (Dalje prih.) -o- AGITATOR. spisal Janko Kersnika Zanimiv roman o mladem inleligentu in njegovem življenja. Ifehkovezana —......— BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski j. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje »koti zanimive scene življenja. Knjiga je trdo veza na---- BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest i* 17. sto-letja. Brošura z 96 strani--45c BURKEŽ GOSPODA VXTER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Cemazar. Brošura * 142 -strani_____________—- SO« CIGANKA — Zelo zanimiva povest iz domačih slovenskih hribov. Vsebuje 160 strani............ 70c CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja---75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zalo napetega značaja. Trdovezana a 193 stranmi --------------- 75e ČRTICE — Spisal Fran Ks. Me-ško. Črtice: 'Njiva1, 'črna mirt* in 'Slovenske godce' so posebno zanimive. Knjiga vsebuje 160 strani .................................... 75« ČUDEŽ! ČUDEŽ! —^Zanimiv sodobni roman, ki ga je spisal I. C. Raynaud. Poslovenil Franc Kolenc. Brošura vsebu 94 strani in stane____________—----35c DENAR, spisal Iver - Kolenc. Vrlo zanimiv roman, 200 strani, broširan, samo-----------— 50c DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI, spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne__________H-25 DOM. — Roman iz šlezijskih hribov. Spisal Pavel Keller. Je to zelo interesanten ljudski roman. Vsebuje 210 strani in stane--75c DRAGARJEVINA, spisal Kolenc Franjo, 232 strani, zelo iritere-santna ljudska povest. Broširana, samo ------------- najbolje slovenske poveš*!. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj_________________$5X10 Mehkovezani vsak zv. -------------$1.75 IZDAJAVEC. spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala ameriško-sloven-ska mladini. Brošura 130 strani tZLET GOSPODA BROUČKA. zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani---- 50c tOc J. M. Trunk: Allah akbar — Bog je velik i po. Ampak ti katoličani so hudo IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani__—--- ■ IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani---- 75« 60c JUNAKINJA IZ STAJRA, povest, ki jo ljudje zelo rmdi čita-;o vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj------------$1-50 JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino------30« JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30» strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena--$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPIBI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je zvezkov, vsak po.-......$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-itermki žolnir. — Grad Roj m je. — Golida. J. zvezek: Deseti brat — Nemški val- 45< DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 2S6 str., druga 3SS str. in tretja 427 strani. Ce-la povest vsebqje nad 1100 strani Roman je vse škod napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj -- __$3. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Koalovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. J. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-slcega cesarja. — Med dvema sto- DVE SLIKI, spis. Kaaver Brošura 103 str. Zanimiva povest --- ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekleta, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja -_A.--~J100 PABIJGLA, po kardinalu Weiae-manu. Brošura 222 strani. Interesantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva---- 45« PINŽ GARJE VI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice. novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa __________________________-$1.50 75c FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani____— GLADIATORJI, zgodovinski ro-nmn v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 . strani. Zanimiv rom&p ia rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj—,----$1.50 GOSPODARICA SVETA, spia. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, pola napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita---50c; : Doktor Zober. — Tugomer. _______: Lepa Vida. — Upe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. KMKČKI PUNTs A. Senoa Povest. opisuje* tbo5e hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani----$100 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Goapod Lisec. — ženitev Fer-duHa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol—$1-25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani_$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELL Zgo- dovinski roman, brošura na knjiga z 328 stkani-----..."--------------------$1.50 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po —:------65c L zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob ček. 7. zvezek: Jaguje- — Starček z gore. 8. zvezek: PirM. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina) 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 1«. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezde: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er- mite. Trdo vezana knjiga------.$1.25 Mehkovezana knjiga-------$1.00 in Anton Jurca je prerok v Detroitu. Božji prerok sicer ni, kakor je vsaj Muhamed, ker rojstvo božje, Božič, mu je le legenda, neka basen, prijeten sanj, kakor tedaj, če se morda tudi temu preroku sanja, da je postal miljonar. Ima se pa za velikega preroka tam v Detroitu, rdečega preroka seve, in to ni malenkostna roba. Ne poznam Detroita, vsipali pa so se Slovenci tja od vseh krajev, da morajo šteti nekaj tisočev. Tudi do cerkvice je prišlo, ker vse duše še niso postale le dolarske, ampak Sv. Janez Vianey utegne biti hud siromak, ker detroitsko nebo je vse rdeče in velik je le, kdor je na rdečem nebu, in tu na rdečem slovenskem nebu je Anton Jurca velik prerok, pravi papež. • Tega rdečega papeža sem malo pošegetal, ker je odpiral usta in 'hotel dopovedati, kakšni duševni reveži smo mi, ki verujemo, da je Božič nam Božič, toraj rojstvo božje. To je seve že več ko od sile, da se predrzne kak gorski fajmošter spraviti Se na takega preroka in ga malo pošegetati. "Trun-kovanje", pravi, klo&asarsko in dolgckolonsko trunkovanje in Trunk se le blamira pri čita-teljih A. S. in če bo še 'trunkal" se bo še bolj blamiral, in "več ko bo pisal, hitreje ga bodo snoznali (namreč ritatelji A. S.) da je nekaj narobe z njegovo pametjo", meni in trdi Anton Jurca, rdeči prerok v Detroitu. In bolj ko bi bilo narobe s pametjo pri kakeiyi faj-moštru, ki še veruje na Božič, tembolj je vse O. K. pri pameti ,rcfečega preroka, kateremu je Božič le legenda, le prijeten dim. To je povsem po pravilih pravilne logike in hudo pravilnega mišljenja. In s čitatelj i A. S. bo šlo navzdol, s čitatel j i "Prosvete" pa navzgor, kar je enako hudo logično. Čemu pa neunini, če nimajo Božiča za —-legendo, za prazno basen, tudi to je logično, in Jurca jih s tako legendarično robo "poiurca", in posega s tem v "zasebne zadeve", in kaj takega si sme dor voliti le kak prerok, kakor tak prerok misli, in to je hudo slaba logična roba. Sklicuje se g. Jurca tudi na Rev. Sojarja. Rev. Sojar spi spanje mrtvih, se ne more braniti, lahko bi kdo o njem zapisal tudi, da je na vrtu krompir kradel- "Dokler mi ta služba dobro življenje, bi bilo nespametno'pustiti jo ..." to je huda zaušnica na Sojarjev značaj, ampak braniti se ne more. Mrtev je. Kdo vam brani in zabranju-je, če res kaj storite proti izkoriščanju delavcev, ali delate za demokracijo? Ce pa mislite, da obstaja tako delo v tem, da hočete nam dopovedat", da je Božič le prijetna legenda, da ni bilo nobenega božjega rojstva, se bomo pa še srečali, ako res ne postane "nekaj narobe v moji pameti", in pri tem niti g. Jurca niti jaz nismo vnmi. "Naj živi duh svobod r> ... za vse narode na zemlji . . . : lepo in pravilno, ampak spomnite se tudi malo. in pustite nam svobodo našega krščanskega verskega prepričanja! MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY VESTI O DOMOVINI (Nadaljevanje s 1 strane) pravoslavnih duhovnikov zaradi dejstva, ker odkrito nagovarjajo narod k uporu. Mnoge pravoslavne cerkve po deželi so taka jeza jezasta, da fajmošter požgali, ker so, kakor v turških I še ni v norišnici, kamor spada, ako je "nekaj narobe s pametjo"? He ... he ... še se utegnemo videti pri Filipih. Sklicuje se g. Jurca na "imam več prijateljev, !--* so dobri katoličani in sem siguren, da so pošteni in iskreni . . . " in "versko prepričanje j." osebna zadeva . . " pravi. I.« po. le- GORNJE MESTO, zanimiva povest iz ZagrebilW«TU^^ KOLUMB, ali odkri- ba- Brošura z 317 stran...............$1.25** Amcrike £ greknik. Bro- 35c 60c "Širite amer. slovenca* S prijateljem po svet« GOZDARJEV SIN. X. zrezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 *tr. Spisal F. S. Finzgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja -—i.----- GROFOV JAGER, povest iz domačih hribov, 208 strani, broširana _______._____—---- GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke obširen napet roman, skupaj 1092 str., 4 broširani zvezki--$2.00 HUBERT. — Interesanten roman iz gozdov. Spisal Pavel Keller. Poslovenil dr. Ivan Dornik. Vsebuje 272 strani-----------------------— HABAKUK, zanimiva Remichlo-va povest, 126 strani, broširana IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjev* Krati so priznane kot iura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba —------- časih, tudi sedaj bile zbirališča četnikov. Končno moramo z žalostjo dodati, da so beograjsko patriarhi jo nemški roparji popolnoma oplenili in svete pravoslavne relikvije in cerkvene stvari cinično in brezvestno odnašali v Rumunijo in Bolgarijo, ponujajoč jih na prodaj za majhne denarje. 65c 85c 40e K naroČilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Do- i*« —mi — '»Aznane kot I ber list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois j Knjigama Amerikanski Slovenec STANE LETNO SAMO J2.0Q ~ NAROČITE SI GA SE DANES! 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja-----65c KLEO PATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani________$100 KRUCI. — Ljudska povest po zgodovinskih virih. Spisal Januš Goleč. Knjiga vsebuje 142 strani in stane--------------------- 55c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani— 75c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 1S8 strani---60c Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 48. leto. Članstvo: 38,000. Premoženje: $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24^ Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške pod pora-> organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois j