P ra v Thirionova analiza nam jasno kaže, kako težko je že danes delati sklepe za izolirano področje. Šele ko bom o im eli podobne analize iz drugih predelov rim skega im perija, bo mogoče m isliti na bolj konkretne rezultate, ki nam jih nudijo številni rim ski novčni depoziti. E. Pegan I. Erdélyi, E . Oj toži, W . Gening, Das G räberfeld von Neivolino, Ausgrabungen von A. V. Schm idt und der archäologischen Kam a-Expedition. A rchaeologia Hungarica, s. n. 44, A kadém iai kiado, B udapest 1969; 93 strani teksta, 26 slik, 101 tabla in 3 k a rte v prilogi. N ad obrežjem reke 1'ren p ri vasi Nevolino, južno od m esta K ungur v Perm ski oblasti, so sovjetski arheologi v le tih 1926—1927 in 1950 raziskovali bogato in zanimivo grobišče zgodnjega srednjega veka. Izkopanine prvih razi­ skovanj hranijo v Leningradu, drugih pa v Perm u. O bjava tega nam malo poznanega gradiva bo m ed arheologi in jezikoslovci, ki se bavijo s kompleks­ nim i vprašanji fino-ugristike, gotovo n ašla plodna tla za ponovno znanstveno debato. Zaradi pom em bnosti m aterialnih ostalin je najdišče dalo im e mlajšemu obdobju neke zgodnjesrednjeveške k u ltu re pod U ralom : k u ltu ra Lomovatovo — stopnja Nevolino. Področje, k je r je bila razširjena ta kultura, naj bi namreč geografsko in gospodarsko spajalo etnične in k u ltu rn e kom ponente domorod­ nega in tujega izvora. V zgodnjem srednjem v eku so se tukaj križala trgovska pota, k a r se bistveno kaže p rav v m aterialn i zapuščini. A vtorji so v poglavja, k jer razpravljajo o gospodarskih, družbenih in trgovskih vprašanjih, pritegnili tudi še prim erjalno gradivo sosednjih u g ro -f inskih ljudstev, k ar razpravo do­ kum entacijsko obogati in poživi. K njigo so avtorji razdelili v več poglavij, k i se m ed seboj vse do zaključka vsebinsko dopolnjujejo. Že takoj na začetku (ko razpravljajo o nevolinskem najdišču in zirjanski prazgodovini) povedo, da je prazgodovina Zirjanov ali Komo v tisto področje, ki še danes ni zadovoljivo raziskana in vsestransko po­ jasnjena. Zlasti zgodovinske vede so za rad i pom anjkanja pisanih virov pri tem brez moči in jim le arheologija in lingvistika bistveno pom agata pri vprašanju porekla in življenjskega prostora Zirjanov. Splošno znano in dokazano dejstvo je, da zirjanski jezik pripada k u gro-finskim jezikom, in sicer k njihovi finsko- perm ski veji. L judstva te finsko-perm ske jezikovne skupnosti pa so se v tisoč­ le tju pred našim štetjem razcepila še v volgo-finsko in perm sko jezikovno vejo. Ti snovalci staroperm skega jezika, k i so bivali ob spodnjem toku Kame in ob porečju V jatke, so bili predniki kasnejših Zirjanov in V otjakov in so za raziskovalce zirjanske prazgodovine velikega pomena. Preseljevanje narodov je P erm jak e v 6. stoletju začelo siliti vedno bolj proti severu v zgornje porečje K arne in še naprej do spodnjega toka Vučegde. Ta proces je izoblikoval dve še danes živeči ljudstvi. Južno živijo Votjaki, a severno Zirjani, dasi se dajo posam ezne faze njihove etnogeneze težko slediti. Tako sta se porodila prostor in čas, kam or moremo opredeliti grobne najdbe iz Nevolina, ki naj bi osvetlile, dopolnile, potrdile in povezale nove člene v poznavanju m aterialne k u ltu re Z irjanov in lom ovatovske kulture nasploh. O lom ovatovski k u ltu ri nim am o še nobene sintetične m onografije, pa če­ prav je registriranih 219 najdišč, od teh je 24 že delom a raziskanih. Tej knjigi je dodan seznam le 113 najdišč, ki so ga avtorji povzeli iz arheološke karte kam skega bazena (I. A. Talickaja, M ateriali k arheologičeskoj k a rte bassejna r. K am i, Mat. i issi, po arh. SSSR, 27, 1952). Poim enovanje te k u ltu re je 1.1901 uvedel pionir arheologije v P rikam lju A. A. Spicin, ko je opredeljeval ondotni arheološki m aterial in in pri tem oddvojil v posebno grupo najdbe zgodnjega srednjega veka. Tej grupi je dal ime lom ovatovska k u ltu ra po rečici Lomova- tovki, ker so ob njenem obrežju do ta k ra t zasledili največ slučajnih najdb uniče­ nega grobišča, datiranega tedaj v 8. in 9. stoletje (A. A. Spicin, D revnosti kam - skoj Čudi po kolekcii Teplouhovih, S. P etersburg 1902, 32; A. P. Smimov, O čerki drevnej i srednevekovoj istorii narodov srednego Povolžja i Prikam lja, Mat. i issi, po arh. SSSR, 28, 1952, 174). Lom ovatovska k u ltu ra se je torej na področju K am e izoblikovala iz pjanaborske k u ltu re in je istočasna z zahod- nejšo oziroma vzhodnoevropsko »alansko« saltovsko kulturo. Lomovatovsko kulturo je W. F. Gening časovno razdelil v starejšo K arina in m lajšo Nevolino periodo. Najdišča nevolinske periode (7. do 8. stol.) pa je n ajti predvsem ob zgornjem porečju Kame. Uvodno in prvo poglavje sta v knjigi posvečena spom inu Alekseja V ikto- roviča Schm idta (1894—1935), ki je v letih 1926 in 1927 skupaj s sodelavci prvi raziskoval grobišče v Nevolinu. S prva je bil profesor arheologije na leningraj­ ski univerzi, nazadnje pa je predaval tudi na univerzi v Perm u, a še kot znanstveni sodelavec ondotnega m uzeja se je bavil z arheologijo uralskega področja. V naslednjih poglavjih so av to rji zbrali in predstavili zapuščino 86 grobov, od katerih jih je 68 izkopal A. V. Schm idt. Njegove izsledke sta I. Erdélyi in E. Ojtozi dokum entirala na podlagi originalnega dnevnika izkopavanj in najdb v leningrajskem muzeju. Leta 1950 p a je kam ska ekspedicija perm ske univerze pod vodstvom O. N. Baderà nadaljevala izkopavanja v Nevolinu, ko so odkrili še nadaljnjih 18 grobov (O. N. B ader, K am skaja arheologičeskaja ekspedicija v 1950 godu, K ratkie soobščenija Inst. mat. kult. AN SSSR. 49, 1953, 97 ss). Teh izkopavanj se je udeležil tu d i soavtor te publikacije W. Gening. P ri pregledu izkopanega gradiva nevolinskega grobišča dobimo zanim iv vpogled v m aterialno kulturo tu pokopanih ljudi. Ze takoj vidimo, da so bili pasovi najznačilnejši rekvizit njihove nošnje. Velik del pasnega okovja je bil ohranjen še na prvotnih jerm enih, tako da so bile možne popolne obnove, ki so pokazale tri bistvene vrste pasov: 1. usnjen pas s spono, s stranskim i je r ­ m eni in obeski na dolgi usnjeni vrvici; 2. pas s spono in obeski na dolgem jerm enu in 3. pas samo s spono, a brez okovja in obeskov. Po tehnični izdelavi okraskov pa se ločijo pasovi po stisnjenih in vlitih bronastih okovih. Tipi nom adskih pasov, ki so bili v rabi od 6. stoletja dalje, pričajo o njih veliki razširjenosti. Javljajo se ne sam o n a spodnjem porečju Kame, tem več tudi ob Volgi, da, celo na K rim u in na kavkaški obali Črnega m orja. Tudi pasne okove v obliki ribjega ali lastovičjega rep a in okovi z masko, ki se javljajo v grobovih Nevolina, so našli že na bolj oddaljenih krajih tja do K avkaza in Kubana. K pasnem u okrasju pripadajo tudi za 6. stoletje značilne t. i. psevdozaponke in so v tem času v rabi od južne R usije do M adžarske. Razen tega p a najdemo v N evolinu južne paralele tudi za pasne jezičke, ki so bili na posebnih jerm enih parom a pričvrščeni na pas. Tako obeske kot okove in jezičke lahko oblikovno razdelim o v več vrst. Zanim iv je v Nevolinu tudi način pokopavanja m rtvecev. G robne jam e so bile izkopane v več, deloma m ed seboj ločenih vzporednih vrstah. O rienta­ cija pokojnikov je dvosmerna. P ro ti jugu in jugovzhodu je bilo usm erjenih 43 odkritih grobov, proti severu in severozahodu p a 29; drugi grobovi nekoliko odstopajo od obeh glavnih sm eri pokopa. Različne orientacije ne smemo ra z ­ lagati sam o kot časovno razliko pokopa, m arveč tudi kot pojav eksogamije. P ri tem pa moški, ženski in otroški ali pa bogati in revni grobovi niso bili pogoj za določeno orientacijo pokopa. O dkrili so tudi nekaj dvojnih pokopov in tudi grobove s konjsko opremo. Živali so ležale ob nogah tako moških kot ženskih oseb. O stanki sedel, strem en in okovov pa so bili samo v moških grobovih. M rtvece so položili oblečene in z vsem i rekviziti n jih noše vred v iz­ dolbena debla (le redko v k rste iz zbitih desk) in jih zasuli v pravokotno izkopane grobne jame. Zaradi m očno strohnelih kostnih ostankov se da spol pokojnikov določiti najbolj po vsebini groba. Za ženske grobove so značilni okrasni predm eti: zapestnice, prstani, obeski z živalskim i upodobitvam i, križci, lunule, perle (iz stekla, kristalaste m ase in poldragih kamnov), zlasti pa drago­ ceni usnjeni pasovi, okrašeni z okovi, jezički in z bronastim i okraski, nanizanim i na daljši vrvici. Moški so nosili bolj preproste pasove in bojno opremo: meče, bodala, sulične osti, puščice, bojne sekire in tule. Vedno so ležali na m estih, k je r jih je pokojnik nosil. V ženskih grobovih razen dveh puščic ni bilo orožja. Nože z lesenimi držaji p a so našli dom ala pri polovici odraslih (moških in ženskah) n a levi strani pasu. V m nogih ženskih in otroških grobovih so našli parom a srebrne ali b ro n a­ ste uhane. Oblika je skoraj zm eraj enaka: na ovalnem obročku je p ritrjen enojen ali dvojen, včasih kroglast privesek. U hane z večjim i votlim i kroglicami so nosile odrasle žene, tiste z m anjšim i polnim i kroglicam i pa otroci in deklice. G linasto posodje iz Nevolina je izdelano prostoročno. To so največ om a- m entirane polkroglaste skodele brez ročajev in nenaznačenim dnom . O hranjene posode so našli samo v ženskih in otroških grobovih, v dveh m oških grobovih pa sam o črepinje. Za datacijo grobišča v Nevolinu so dobrodošle najdbe srebrnih in bronastih sasanidskih novcev, ki prav tako pričajo o južni trgovski poti pro ti Ira n u in Kavkazu. Našli so jih sam o v grobovih prem ožnejših. Razen problem atičnega novca Š apurja I. (241—272) in gruzinsko-sasanidskega posnetka novca Ormuzda IV. (579—590) pripadajo vsi drugi novci sasanidskim vladarjem iz konca 6. do začetka 8. stoletja (Kavad I., Chosrau I. in C hosrau II.). Ge n a k ratko povzamemo v tej knjigi opisane najdbe in rezu ltate obeh izkopavanj, vidimo, da gre za inventar 86 grobov. V endar pa področje grobišča še ni izčrpano, saj slučajne n ajdbe pričajo o njegovi večji razsežnosti. V m lajši čas tra ja n ja lom ovatovske k u ltu re uvrščajo grobne najdbe iz Nevolina tudi posamezni novci. Na grobišču so opazni pokopi v vrstah, ki naj bi pripadale posameznim družinam . Posebej so opazni grobovi prem ožnih žensk; revnejši grobovi, kakor tisti brez kakršnihkoli pridatkov, pa pričajo o prem oženjski neenakosti v po­ sam eznih rodovnih skupnostih. Mnogo grobnih najdb dokazuje tu d i konjeniško življenje tu pokopanega ljudstva. V Nevolinu pokopano etnično grupo smemo šteti za prednike še živečih Komov (Zirjanov). Znano je, da so ti bili pom em bni trgovci s kožuhovino, saj so z njo trgovali ne samo na področju U rala, Volge, proti jugu pa do Kavkaza, tem več so svoje pasne izdelke posredovali tudi zahodnejšim plem enom tja do K arelije (K. V ilkuna, B jarm aland-P erm ien-m aa, K ihlakunta ja häävuode, Hel­ sinki 1964, 79 ss). W. Gening m eni, da im am o tukaj opraviti z zapuščino nekega cisuralsko ugrijskega, a ne perm skega lju d stv a (W. F. Gening, K voprosi o prodviženii sibirskogo naselenija v zapadnoe P riu ralje v I. tis. n. e., Sbom ik Voprosi istorii Sibirii i Dalnego Vostoka, Novosibirsk 1961, 333). Sintetična ob­ delava lom ovatovske kulture bi dala zanesljiv odgovor na to vprašanje. Antropološko gradivo nam pri etnični opredelitvi pokojnikov ne daje skoraj nobene pomoči, k er so razen nekaj okončin in delov lobanj dom ala vse druge kosti strohnele. Dve različni orientaciji grobov razlagata najbrž sestav dveh etničnih grup. V naslednji rodanovski k u ltu ri prevladuje severna orientacija, ki pa se v N evolinu ja v lja v m anjšem odstotku. F. Leben