P a g n i k. Zadovoljnost. Koliko ložeje shaja učitelj, ako je vesel in zadovoljen, je že sploh znana resnica. Učenci takega učitelja ljubijo in spoštujejo, ter mu radi zaupajo, in so radi pri njetn. Učiteljski težavni stan se tako zeld polajša ; nedvomljivo doseže tudi taki učitelj obilniši in lepši sad svojega truda. Treba je tedaj, da je učitelj stanoviten v tej kreposti; ako mu je še manjka, naj si jo pa pridobuje. Učitelj naj za tega voljo skerbi 1) za zdravo telo in zdravo dušo. Perva in naj iiuenitnejša podlaga za veselje je zdravje. Brez zdravja je človek tudi pri naj prijetnejšem delu vedno le čmeren in nezadovoljen. Kakor zginja zdravje in ž njim telesna moč, tako tudi peša ljubezen in veselje do dela. Paziti je tedaj treba, da se ne prenapneš in ne presiliš in tako zdravja ne spodkoplješ. Nespauietno ravnajo nekferi učitelji, kteri se pri začetku preveč silijo in svoje moči napenjajo, takrat pa, kedar bi bilo naj bolj potreba pokazati živost in moč, so pa že vsi onemogli in spehani. Xi potein čudo, da njih tnoči vidno pešajo in slabe, ker se ne znajo varovati in svoje moči prav rabiti, ne vede, da gre bolezen v človeka z vozom, po niti pa nazaj. Se je druga bolezen, ktera tudi tii pa tam hudo tare učiteljevega duha, ter ga dela čmernega in sitnega; to je pomankanje, težka butara dolgov, slaba družina i. t. d., kar naj marljivi učitelj tudi kolikor toliko odvračuje. 2} Skerbi, da se vedno izobrazuješ, in da ne zaostajaš! Kdor ne pobira, raztresa, in kdor ne gre naprej, gre nazaj. Taki gotovo sam sebe ne Ijubi, in nemogoče je, da bi potem druge ljubil. Znano je, da ni mogoče, da bi z veseljem druge izobraževal, ako se ti zdi že lastno izobraževanje nepotrebno; če sesainrad učiš, bodeš potem to, kar si si sam pridobil, tudi drugim dajal; kakur si se sam oživljal, tako boš rad tudi drugim pomagal, in sad, ki se ti bo pri tem kazal, spodbujal te bo, da bos vedno bolj marljiv in vesel. Ako pa pustiš, da te čas prehiti, pa le životariš, sebi in drugim na sramoto in škodo. 3) Skerbno in vestno se vselej pripravljaj za nauk! Pogumno more priti učitelj v šolo se nadjajaje dobrega vspeha, ako se je pred naukom za to pripravljal. Nemogoče, da bi mu spodletelo, ako učitelj reč po zmožnostt učencev na tanko primerja in vravnuje, ter dobro ve, kako jim bode to, kako uno pojasnil in jih podučeval. Tako si svoj stan zeld lajša in uide veliko sitnostim, in lahko je vesel. Kdo je li kriv, ako pride učitelj nepripravljen v šolo, in da mu nobena reč ne gre po volji? 4) Premaguj in ne jezi se! Jeza spodjeda zdravje vsakega človeka, in ž njitn umira tudi veselje. Kdo pa tudi tako žalostno tega ne skuša večkrat, kakor učitelj, ker tolikrat je ves njegov trud in upanje zastonj, zraven pa imaše za vse to dostikrat le uehvaležnost? Pa vendar se mora preraagovati, ter poterpežljivo prenašati otroške slabosti in težave in sitnosti svojega 8* stanu, ako hoče, da si bolezni ne nakoplje, ter si obrani vesele in srečne dni. o) V svojem poklicu bodi priden in zvest, ter si privoši poštenega veselja! Ni se treba bati učitelju, da bi mu bila šolska ura zjutraj prezgodaj in opoldne prepozna, ali da bi ga rudečica oblila, naj pride v šolo Peter, ali Pavel, in naj se mu določi dan spraševanja, z& kteri dan koli bodi, ako je pri njem vedno vse v redu. Treba je tedaj, da nauk vedno o praveoi času začenjaš in nehaš, da vse šolske nauke enako dobro in marljivo obdeluješ, ter se med naukom ne pečaš z drugo rečjo, in da si z vsemi učenci enako Ijubeznjiv in pravičen. Zakaj bi se pa tudi potem koga bal, in kdo ti bode kaj rekel, ako si po delu primerno in pošteno razvedruješ! Sej je že v naravi tako vravnano, da po trudu pride počitek in veselje; lenobi pa stopa na pete žalost in strah. Dobro je tudi, ako večkrat greš k pridnim in takim učiteljim, kteri žive edino svojemu pnklieu. Kakor se mertvo oglje od živega oživi in vnenia, take se bodes tudi ti od takih učiteljev oživel in navzel dobrega duha. 6} Pomisii večkrat iinenitnost svojega stanii, in /aupaj na Boga! Izrejati otroke za Boga in svet je zeld imenitno, pa tudi zelo težavno; pa kar človek ne niore, mu Bog pomore. Izprosi si tedaj od zgoraj za to potrebne pomoči. Le z božjo pomočjo inoreš veselo in spešno delati. Zaupanje na Boga nam lajša vse težave, ter nas spodbuja, da soio stanovitni v svojem poklicu. Oovekar.