140. številka. Ljubljana, v sredo 22. junija 1904 XXXVII. leto. I 8 tshaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec Si K 30 h. Za Ljubljanu -aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden meaoc 1 K 901 k. - Za tuja dažala toliko ie& kolikor sn&Sa poštnina. — Na naročbe brez istodobno vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrsce po 12 n. če uo oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ca ia cri&rat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovm oJicah St. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropja apravnistvo pa v pritličju, — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne utvari .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. Ricmaaje, 19 junij* 1904 II. ; v l & d a na raspolaganje ž a n -! darme in vojak*, pa bomo te j postali na van! Pri teh besedah j je pa zaoril p) dvorani ta« krik, da je gospod glavar prebledel Ur se naglo umsknil v sosedno S-všno ie biio Videt*, kako jo j gobo. Dostaviti mi je, da so se od-na razpravi ir.e 3 masa 1900 znani j poslanci posameznih £aplanij izjavili c. i^r okrajni glavar Sch sffenhaaor } na tem st.edu pripravnim, iz Kopra položil na mizo velikan- j prispevati po zakonu k vsem e kartoni*, na k*L» rib. s) bile j potrebščiuam, ki so v zvtzl z usta-o razne daljave krajev • novljenjem nov h žjpni . Na ravno koprskega okrajnega glavarstva. Celi namenjeni r*zprr,vi je bi prečitan dve uri ^ gospodje zgubili s tem, j tudi neki odlok tržaškega or da s* j zraČunali daljavo iz Do- j dinarijata, iz katerega smo jasno ime do Bcljunca, a vsak otrofc; i razumeli beseda: Da so vzroji ni jbn eii v hipu povedal, da znaša j (namreč oddaljenost) za usta novica}« wa iz Doline v Boljunec 20 mi- j tev novih župnij v Klancu in nu:! S takimi igrami so tudi pripro j Podgorju, a d a ni nobenega slini kmetom reć ne imponira, j vzroka za ustanovitev no?ih Na tej komisiji je bi navzoč i župnij v Riemanjih, Borštu tudi novi dolinski župnik gosp, Jožef J inBoljuncu, ćeš, da so preblizu Zupan. Značilno je. da ni go;-pod j »matere far-e«, čeravno je Ric-župnik ves čas odprl ust, in ven ( manje oddaljeno od Doline celo dar se je slo za razkosanje do- j uro hoda. Po domače bi rekJi: ka-linske župnije. Pa saj bi ie j planiji v Klancu in Podgorja malo >« I n^ui1 j -n i i n o lf i #4 jiKi n vani n i ona tr naj mislil, kaj ni eni to mar, saj B e m jaz inštaliran brez vsa ki h p O g O j a ¥ na obseg cele do lina k e fare in njenih bogatih dohodkov, saj je to le kome d i j a, samo pesek v oči n e u m - nosita dolinski duhovščini, ona v j Klancu le nekaj p o bere &a planu, ona v Podgorju celo ni* r*zen taks ia štoinine župniku ter so od D. lino po par ur oddaljene, a one v B r e .g u , lo je B o 1 j u n e c, B o r š t in ni m kmetom. G spod župnik Jožef j Ricraanje, te morajo os*ati pri-m ne bi bil nkd.ir prišel v Dc- J kovane k D:liii, te so polnile iino, GA ga niso inštalirali na j nekdaj kiet dolinskemu ž u p -ce^ii obaeg stare fare spetimi j niku s sladko bržanko! In po srni. Zato nam je k on - i vrh tega im*jo tam tudi cerkve če;« razprave rekel c. kr. okrnili e precej premoženja, ki ga glavar gosp. Schaffeahauer, da bo - j oskrbujejo dolinski župniki! ciemo morali tudi v bodoče! plačevati dolinske drjhovnike, dokler se vsa ta zadeva ustanov-ij< }a n.vih župnij ne izvrši, pri tem si je gotovo gospod glavar mislil, da 50 i o t š o gotovo ne, ie za po občinski dvorac i glasno iz 100 g? i odločno: Ne, ne bomo vet plačevali ! Temu odgovoru je pridudal g. okrajni gii»v*»r: če ne bodete hoteli plačevati i z i e p a, ima Vrh vsega tega je izdalo tržaško c. kr. namestništvo parolo: Slovencem nobenih novih župnij! Slovenci ne smejo nikjer napredovati, ni v ver s k e »;>, ni v gospodarskem, ni v polič nem pogledu! In take srednjeveške razmere, kakor v dolinski župniji, se nahajajo tudi drugod po Primorskem. Dokaz i>mu, da so gospodje rako mislili, je «ejstvo, aa ni po pr*-- t-jku skoraj 5 It še v nobeni omenjenih k&planij ustanovljena samostojna župnija! Taka je stvar! Dolinski £upnik g. Jožef Zupan se se dandanes bije po svojih pr^ih, rekoč: Jaz sem župnik cele fare v starem obsegu, tort j tuii v ? sah petih kaplaaijah, jaz len in S ta Uran tudi na vse stare do-hodke — čerayno mu jih kmetje v omenjenih kaplanijah več ne dajemo. Takoj po smrti župnika Varia poslali smo izjave na tržašd škofijski ordinarijat in na tržaško c. kr. namesto iitvo, da ne bomo več v prihodnje plačevali dolinskih duhovnikov, ki nam ne služijo, a da se od svoje strani odrejamo tudi onim par maš ■ m, ki ao jih na ieto v posameznih kapl^nijskih cer-k?ah opravljali doliaaki dtlhovnikL Tržaški ordinarijat je ukazal vzlietemu dolinskim duhovnikom, naj hodijo nadalje maŠBVat v podružnice, a ko so leta 1900 okolu sv. Ivana Boijunčani zaprli dolinskemu kaplanu preci n u s o m svojo c e r k e 7, je i z p r e v i d e i tudi tr Š a Šk i ordinarijat, da se ne more z glavo ob zid ter prepovedal dolinski duhovščini, a a j a a hodi m a š e v a t v o č po kapianijab. Toda pri va.*m tem sta si mi slila tržažki škofijski ordinarijat in c. kr. namestništvo, kar stm že ome-nii, da aČasom bs bomo kuietje naveličali te obstrukoije, se vdali zopet v stare razmere ter tudi nadalje plačevali dolinsko duhovščino ter da bomo pustili, da nas bo i s t c za naš d e u ar še nadalje Šikanirala i a nadlegovala. To pot ao se gospoda v Trstu zmotili. Ko srno mi Ricmanjci j&sno videli, da nas vodita tržaški škofijski ordinarijat in c. kr. nameatni- štvo v Trstu, po domača rečeno, z a nos, da igrata z nami grdo igro in da ni nobenega upa n j a da bi se rešili krivičnih bremen ter dobili samostojne, župn'jo, sešii smo se v posvetovanje vsi riemanjtki hišni gospodarji ter soglasno sklenili, da to pot ne odjonjamoaa noben način, a npak da po I« vzamemo v siučafu aa jak raj n nji a korake, da at- otresamo neznosnega jarma ter da se i z • tržemo iz krempljev nenasitne dolinske »matere fare« ali pravzaprav »maćehe fare« Obrnili smo s^ torej z dobro d temeljeno prošnjo na p^ečastni ško- Admiral Skridlov pa je s svojim drzovitim morskim pohodom indirektno pomagal tudi Port Arturju. Japonci so se namreč v zadnjem času že zibali v sladki zavesti, da jim iz Vladivostoka ne preti nobena nevarnost več, in jim ni niti več prišlo na misel, da bi doma potrebovali v obrambo domaČega obrežja in v varstvo vojaških transportov vojnega brodovja. Zato niso ni malo premišljali, da bi ne koncentrirali pred Port Arturjem vsega svojega razpoložljivega brodovja, to tembolj, ker je eskadra admirala Toga v zadnjem času trpela toliko, da je bila nujno potrebna da se okrepi, ako naj Še z uspehom nadaljuje blokado portartur-Ške trdnjave. Ker v zadnjem času niti liski obredinzvozozgrško-katoliŠko škofijo. f i j 8 k i grsko-katolišii ordi- vojaških transportov niso eakortirale narijat f Križevcih r.& H:va- j vojne ladje, kakor je sicer običajno in škem, v kateri proiaji smo na«! ker tudi eskadra admirala Kamimure, bočno načitali svoj mučni j ki je imela nalogo, da prepreči vsako položaj ter ;i a v « d 1 i y z r o i e, i akcijo vladivostoškega brodovja, oči-2,*kaj da hočemo izstopiti iz I vidno ni bila na mestu, se mora z go-latiaskega na g r I k o - i a t o • | tovostjo sklepati, da je vse vojne ladje 1 i š k i o b r e d , t?r smo prosili | nujno potreboval admiral Togo pred za vsprejem v grško-kato- j Port Arturjem, ker na to vendarle ni misliti, da bi bili Japonci toli brezbrižni in malomarni, da bi brez posebnega vzroka odposlali iz domačega vodovja vse svoje vojne ladje. In če je to res, potem je to dokaz, da je eskadra admirala Toga že zelo oslabljena in da sama že ni bila vec sposobna z uspehom operirati proti portarturškemu brodovju. Vkljub temu pa, da je Togo v zadnjem času poleg svoje eskadre imel Vojna na Daljnem Vzioku. Ekspedicija admirala Skridlova je završila s sijajnim nspehom. Pet transportnih ladij z vojaštvom, določenim najbrže, da bi se izkrcalo v obližju Vladivo3toka, je bilo uničenih, več drugih ladij pa, ki so bile obložene s premogom, zajetih in odpravljenih v vladivostoŠko pristanišče. Za Japonce j na razpolago tudi eskadri admiralov je tO skoro najhujši udarec, ki so ga i Kamimure in Uria, vendar ni mogel doživeti v tej vojni. Izgubili niso samo okoli 5000 svojih vojakov, kar že po-menja toliko, kakor da bi bili izgubili veliko bitko, marveč zadan jim je hud udarec tudi v trgovskem oziru, ker se v bodoče zlasti trgovske ladje ne bodo upale na morje vsled vedno grozeče nevarnosti, da jih zajmo Rusi. S tem bo seveda še občutneje oŠkodovaua japonska trgovina, ki se je že sedaj nahajala v hudi krizi. napram Port Arturju doseči nikakih uspehov. Imenitno uspeli pohod admirala Skridlova v Korejsko mersko ožino ob japonski obali, ki je naravnost kou-sterniral celo Japonsko ne samo radi nenavadne drzovitosti, marveč zlasti zaradi nepričakovano velikega uspeha, bo Japonce prisilil, da bodo svoje bro-dovje delili. Za opazovanje vladivosto-i škega pristanišča bo treba močne LISTEK Na kresni večer. Spi al Ivo Blažič. Adjunkt Milan Dobra vec je do-p.el na pianinico, prijetno, lepo. po-rastlo z bujno dehtečo travo in ponižnimi cvetkami. Krepko je potegnil ^aee « ež-_ zrak, zuzdehal in so spastil n* tla. V vsi bijnoati je kžala pod njim dolina; trgi in vas« po se gabili v daljavi kakor nvgiice, plavajoče nad majnikovim svetom. Nebo se je dotikalo gora, ki eo strmele kvišku; t-žke^ velike ekale so visele na ro bovih in pretile vsak trenotek po-i s seboj c^lo kopico dragih. Ali s hrt penečim ^rcem pritiska gora nase svoje !jubčke; k*r se boji izgubiti svoj kras. Mrak je previdno prilezel od teh Wotov in odel s svojim temnim, neproaornim plaščem tiho dolino in kvišku kipeče gore. Morda bo utihnil svet, morda bo legel k počitku? Ne! Že miglja in giblje. Pastirji za *r;skejo, glasno in veselo, kakor bi hoteli naznnniti vsemu svetu, da jim srce b»je radosti. Nad trgom se jih je Ebralft cela tropi-. S;ueh in glasno pogovarjanje prihaja na ušesa ad junkiu Milanu. Prvi btrel poči. Ogenj se pokaže, goreti začne, kmaiu švig* plamen visoko in iskre padajo naokrog. He, kresni večer! K-esi » avodu. Odmrla so se vrata njegove duše in tiho, brez vprašanja so stopili vanjo spomini in napolnili so po- I slednji prostor v nji. Milanu ao biti j dubro znani, ni j h oigar.jal, vest?! jih je bil skoro in jih zaprl v dušo. j Lepi so b>ii nekateri ko kresni ve-; čer in prijetni ko mujmkov cvet, " drugi so pa bili žalostni ia temni ko i Črna noč in neprijetni, grenki kakor j prvo kisi', jabolko, ki ga deček utrga na vrtu in jezen vrže cd sebe Čez plot. In mem gar z u dunkles Leben strahlte einst ein siisses Bild; nun das siisse Bild erblichen, bin ich ganzlich nachtumhullt. Mlada je bila in lepa ko cvetoča roža ob solnČuem vzhodu. Pristopila je, ga prijela za roko in mu pošepni'a komaj siišno: »Milan!« »Mihca! ali si ti« »Milan, pred letom!« D... leto je minilo, hitro ko ura je pretekio, samo da ta ura ni bila prifetna; med rujno, peneče se vince je zamešal čas tudi melo pehna, in ta je bil grenek, da so Milanu tekle solze po licu. Z Milico sta bila pri kresu, gledala sta ga, se veselila ko dva mlada otrok? Prijetno je dehtelo kostanjevo zelenje, bujno so cvele rože v njenem vrtu in on jih je duhai. S šop kom na prsih se je izprehajal z njo po trt,^ *;ktš; t>m ikrog trg*. Kns 8t% šla i;ird .t Vel k je bi i. no-godno ie vzpi&mtevai, a počasi pojemal. E«i*,k je bil veliki, a«Časni ijube:ni, *i prte tronotke p .t as k.-t.p-e Kvrr. ... a j- pustna v* sredi cvetoč* ga maja. M-Kni oi.eno se jo voatfa luna po t-boku na lahnih obiačaih in kukala z otožnim obličjem na lonmljo Zvezde je vodila kot pastKricA IVOJO čredo po planini. Žalostno je bilo njeno Uce, ker jo zapustil krai| neba in legi i k počitku, ona je pa morala svetiti zemlji, a dtrmela je vedno v daljavo, kakoi bi isk& a njega, s katerim sta živel* ta£.o iepe dneve v čarobni deželi vaamtra. Sla sta z Milico po lepi, ravni peti, potok je šumel mimo, ptioe so rtp*Vr-Je po grmovju in se oddihale za prihodnji dan. V gozdu so pa morda zrfplesale nocoj kolo zopei viie, ker je kresni večer in ožive nek anje naravne nile in se pomladno in v novi moči kažejo svcie veličanstvo. Priletni so bih ti spomini. Ve sel jih je bil en m Milica se je smehliala Poirkni« so pa tudi sUri znanci z žaiobno obleko. Solze so i m ka- j pnlo i'c.ti in Milana ao nar i., ie ^ a h ij . Kje je radoai, ve^c!j»-, kje s^p lisjiai akord*? N v.! Jca^i.c-:. n . n;rzia in len ha pokrila lemije i htho je i b*«c Milanovo srce jo podobno jv-. senski noč:. Odvzet mu je ponos in kraa, vzet rr.u je cvet. Milite leži na posielp z uvoiim licem in udrt mi očmi. Deklislli kr.is je izginil, rdeča lica SO DOblodeJSL smrt j a je zaznamovala z usir i kosOi Prehladila se je Muca i.i a.«« dni potem ni več vsiala. L^puia in veseljr- ji je izg mio \i obrata, la ijoiii* so poi-. ze. Milanu ,o bila odvzeta. Zaspala je in on jo je gtedll Kakor i trok je mirno isdlkaila. Pu.jub. posietinp poljub! Žalosten je bi, Milan, taiosin« tudi ona, otožno je gledalo njeno oko, ko |e odhajala oo n:eg « »Z Bogom, Milan!« »Mi; ca. Milica!« Aijunkt Dobravcc ee ie zbudil. Pa nt: e nu vrtekatiji povsod na-okretf se )e razlegnio: Juhu! Kresna noč je mla tako prijetna, Dobravčev ' sroe je pa bilo žalostno. — — eskadre, takisto pa se bode tudi za eskortiranje transportnih parnikov potrebovalo precejšnje število vojnih ladij. Vse to ladjevja se pa bode moralo odvzeti eskadri admirala Toga, kar bo njegovo vojno silo znatno zmanjšalo. To pa bode samo v prilog ruskemu portarturskemu brodovju, ki bo s tem pridobilo večjo akcijsko svobodo. Iz vsega tega je pač razvidno, da je ta vsega občudovanja vredno dejanje admirala Skridjovega za Ruse neprecenljive vrednosti in velikega pomena, da se je res čuditi, da mu javnost posveča tako malo pozornosti! Prepričani smo, ako bi Japonci izvršili kaj slicnega, da bi razni listi pisali o tem po cele tedne. O boju pri Vafankovu, kjer se pravzaprav ni prigodilo prav nič posebnega, se sedaj piše že več nego en teden, to pa samo zbog tega, ker so se Rusi umaknili; ako bi se bili umaknili Japonci, bi se vse to opravilo z nekolikimi vrsticami. O generalu Stakelbergu se širijo najneverjetnejše stvari. Brez ozira na geograflčne razmere in dejanske okolnosti, ne da bi se vsaj za površno informacijo vporabil zemljevid in merilo, se bitka Stakelbergove umikajoče se armade z Japonci nadaljuje seveda — na papirju in vsak hip dohajajo s tega bojišča Številne „brzojavke", ki poročajo, da je Stakelberg zašel v zasedo, da je obkoljen, da mu je povratek odrezan, da je izgubil 10.000, 15.000 mož, da je njegova armada uničena do zadnjega moža. Od juga in severa, od vzhoda in zahoda, od leve in desne, od vsah strani se vale na ubogega Stakelberga ogromne mase japonskega vojaštva. Geueral Oku ga je pobil pri Vafankovu, sedaj pritiska nanj maršal Nodzu, od severa pa mu grozi Kuroki. A ne samo Stakelbergu grozi Kuroki, ampak tudi Kuropatkinu. Ve se že celo povedati, da je Kurokijeva armada že pri DaciČavu in da bo skoro imela srečo, uničiti dve diviziji, s katerima hiti Kuropatkin nesrečnemu Stakelbergu na pomoč, in na to definitivno poraziti vso rusko armado. Ali Kuroki prihiti preko gora iz več 100 km oddaljenega Fengvangčenga v zrakoplovih, ali samo na perutih — fantazije, to se seveda ne pove! In kaj je suho dejstvo množice teh vesti ? Ničesar drugega, kakor da seje Stakelberg umaknil in da se ga Japonci niti upali niso zasledovati! Tako se vojskuje na — papirju! Vladivostoško brodovje na pohodu. Kakor admiral Skridlov uradno poroča, se je vladivostoško brodovje vrnilo popolnoma nepoškodovano s svoje ekspedicije. Najnovejše vesti zatrjujejo, da ni potopilo samo 5 transportnih parnikov, ampak uničilo tudi več drugih ladij. Iz Seula se namreč poroča, da je pretekli teden odplula iz Fuzana neka korejska ladja, ki bi morala te dni dospeti v Geusan. Toda ladje ni bilo tjakaj, pač pa je došla vest, da je vladivostoško brodovje naletelo na njo in jo potopilo; drugi viri pa pravijo, da so jo ruske kri žarke zajele in odpeljale sabo v Vladivostok. Listu „Daily Chronicle" v Londonu se iz Tokija z ozirom na ekspedicijo admirala Skridlova še poroča, d a so ruske ladje na svojem pohodu srečale tudi japonsko križar k o „Tita k a" in jo napadle. „Titaka" je bila močno poškodovana in se je jedva z naporom vseb svojih sil mogla rešiti v bližnje pristanišče. Izpred Port Arturja. O dogodkih pred Port Arturjem niso došle nobene nove zanesljive vesti. „Berliner Tagblatt" poroča iz Či-fua iz kitajskega vira, da so Japonci žrtvovali več nego 1000 mož, da so se polastili prvega fora pred portarturško trdnjavo. Ta vest seveda ni potrjena, ako pa je resnična, dokazuje samo, kako malo so Japonci še napredovali v teku enega meseca in koliko ljudi — pred pravo trdnjavo je še 17 forov — bodo še morali žrtvovati, predno bodo prodrli do obzidja Port Arturja. Po poročilih iz NiučvaDga je za obleganje Port Arturja določenih 90.000 mož, 70.000 mož pa za operacije v južni Mandžuriji. Zatrjuje se pa tudi, da se za naskok na portarturško trdnjavo ne bo porabila armada generala Oka, marveč šele pravkar izkrcana armada generala Nogija. Oku ne bo operiral proti Port Arturju, ampak se bo odpravil proti severu. 1. t. m. je b lo 26 transportnih parnikov zbranih v S monoeeki, ki so imeli na krovu armado, določeno za obleganje Port Arturja. Od teh ladij jih je petero potopilo vladivostoško brodovje, vsled Česar tudi ostale ladje še niso cdp'ule, kar bo povzročilo, da se bo napad na Port Artur še znatno zakasnil. Sploh pa je veliko vprašanje, ako bodo Japonci mogli napaeti Port Artur pred koncem deževne dobe. Ii Petrcgrada se iz privatnega vira brzojavlja, da so vse ladje v portarturskem pristanišču na čelu jim oklopnici »SebastopoU in »Pol-tava« in križarke »Novik«, »Bajan« in »Askold« pripravljene boj in nameravajo vsak hip odpluti in na« pasti japonsko brodovje. General Renenkampf v severni Koreji. »D aily Tel egraph« javlja iz Antunga, da je general Renenkampf zasedtl vso severno Korejo in prekoračil na čolnih s svojo armado reko Tumen. Rusi so zavzeli mesta Jonjempu, Sumenton in Sanhisin. General Kuropatkin je postavil fronto svoje armade proti centru Kurr kijeve armade, Renenkampf pa se nahaja ob srednjem toku reke Jalu in prodira preti etnpni liniji gener^ * Ku-rokija, da ga napade, kadar prične Kuropatkin svoje operacije preti prvi japonski armadi, za hrbtom. Glavno taborišče generala Renenkampja je v Kengsenu. Prodiranje ruske armade proti Fengvančengu. Rusi so zasedli znova mesto Sajmaee, kamor je prišlo 6000 mož pehote in ena baterija artiljerije. 1000 mož ruske pehote z dvema topovoma se je 17. t. m. približalo na 12 milj Fengvančengu in prisililo japonske oddelke, da so se umaknili. Iz Fengvančenga pa je izvedel »D a i 1 y Chronicle«, da se Rusi pomičejo iz Liaojanga proti jugu in se zbirajo pri Hajčengu. Splošno se sodi, da bodo Rusi stopili v energično ofenzivo proti drugi japonski armadi. Ruska armada, ki operira proti K urok iju, je vsak dan močnejša in bo najbrže poskusila, da jo popolnoma izolira. Rusi neprestano vznemirjajo na obeh krilih Kurokija, ki pa ima močno pozicijo in upa, da bo mogel z uspe-hom odbiti ruski napad. Pričakovalo se je, da se že preteklo nedeljo vname velika bitka. To se ni zgodilo. Navzlic temu pa se sodi, da je bitka neizogibljiva. Ruske izgube pri Vafankovu. Iz Mukdena se poroča v Petro-grad, da je v bitki pri Vafankovu padlo na ruski strani 17 častnikov in 519 mož, ranjenih pa je bilo 97 častnikov in 1988 mož. Razen tega je ostalo še na bojišču 12 oficirjev in 793 vojakov, o katerih se pa ne ve, ali so padli, ali so bili samo ranjeni. Pet kandidatov za en mandat. Praga, 21. junija. Vsled smrti deželnega poslanca Jande izpraz- j njeni deželnozborski mandat se kmalu spopolni. Mladočehi kandidu-jejo veleposestnika dr. H Janov-skega, agrarci I Kotlanda, narodni socialisti pa urednika Kova roviča Razen teh se potegujeta samostojna kandidata, Mladočfeh župan Čižek in radikalec inžiner Režiak. Ogrski državni zbor. Budapešta, 21. junija. V začetku seje so člani neodvisne stranke zopet spravili v razgovor znano jezikovno afero med gaiaškim konzu lom in županstvom v Segedinu. Ker predsednik ni dovolil o zadevi govoriti pred sejo, je nastal vihar. Posl. Olav je izročil predsedniku prošnjo za tajno sejo, v kateri so govorili posl. Ratkav, Eotvos in Polo-n y i, Češ, da je dolžnost opozicije, da ohr ni to vprašanje na dnevnem redu, ker se tiče narodne časti. Vlada mora napake popraviti ter ne sme narodnih čuvstev teptati z nogami. Trgovinski minister pl. Hi ero nym i je izjavil, ker je ministrski predsednik grof Tisza uradno odsoten iz Budapešte, da zahteva že parlamentarci vljudnost, da se šele v njegovi Izza temnih dni. Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Kardinal Hngon Buoncompagno je je vladal kot papež Gregor XIII. od 13. maja 1572. do 10. aprila 1585. Bil je učen mož, a nad vse Častihlepen in vladoželjen. Najprej je bil profesor, a odpovedal se je naukom, videvši, da pride le duhovnik do največjih časti, in se posvetil duhovniški karijeri. Ker je imel precej premoženja, je s podkupovanjem prišel hitro naprej in bil že v mladih letih kardinal. V tej lastnosti je tudi spoznal, da tiči v protestantizmu velika nevarnost za posvetno gospodstvo papeštva in duhovništva ter še večja nevarnost za tiste parasitske eksistence, ki so iz kristjanskih narodov izpreševale neznanska bogastva ter si ž njim polnile svoje bisage. Zato je Hugon Buoncompagno že papežu Piju V. krepko pomagal pokončati vse protestante in ko je potem kot Gregor XIII. zasedel papeŠki prestol, se je z divjim fanatizmom lotil, da izvrši še one načrte, katerih Pij V. ni mogel izvršiti. Zlasti je Gregor XIII. obrnil svoje poglede na Francosko. Z divjim srdom je opazoval, kako je tam ginevalo nasprotje med katoličani in med protestanti (Hugenoti). Protestantska kraljica Elizabeta angleška se je nameravala poročiti s katoliškim bratom francoskega kralja, kar bi bilo dalo novo smer francoski zunanji politiki na škodo pa-peštvu. Tudi protestantski Nizozemci so dobivali iz Francije podpore za boj proti katoliškemu rabelju Albi, tako da se je papež bal, da pride do vojne med Francijo in Špansko. Kar pa je papeža posebno begalo, je bilo dejstvo, da se je vodja francoskih protestantov, Henrik Bearnski, zaročil s sestro francoskega kralja. Na dan poroke so se nameravali protestantje in katoličani spoprijazuiti. V tem času se je papež Gregor domenil s kraljico-vdovo Katarino de Medicis, da pusti zavratno poklati vse francoske protestante. Poroka Henrika Bearnskega s princezinjo Margareto je bila določena za dan 18. avgusta 1572. Iz cele Francije so bili prihiteli najodličnejši protestantje v Pariz, na čelu jim admiral Coligny. V noči dne 24. avgusta 1572 ob 3. uri zjutraj so najete in oborožene tolpe naskočile mirno spavajoče francoske protestante. Uteči ni mogel nihče, ker so bila vsa mestna vrata zaprta. V Dekaj urah je bilo na najgrozovitejši način poklanih nad 3000 oseb moških, ženskih in otrok. Sam kralj Karol je z okna streljal na protestante. Obenem se je na ukaz kraljice vdove Katarine de Medicis začelo enako klanje protestantov tudi izven Pariza in sicer po celi Francoski. To bestijalno klanje je trajalo dva meseca. Pomorjenih je bilo kakih 40.000 ljudi. In rimski papež Gregor XIII.? Ta je bil „krasnega" uspeha svojega hu-dičevskega načrta tako vesel, da je v proslavo tega divjega klanja dal kovati spominske svetinje in prirejal zahvalne procesije, da je bilo umorjenih 40.000 poštenih ljudi, ki niso imeli drugega greha, kakor da jim smrad iz pekla ni ugajal. Po umoru francoskih protestantov se je šele jasno spoznalo, da je rimski klerikalizem najhujša kuga, ki mora pokvariti tudi najbolji narod. Francija je postala podobna kloaki. Razuzdanost, nepoštenost, pobijanje, sploh lopovstva vseh vrst so bila na dnevnem redu. Vse je bilo do skrajnosti korumpirano in pokvarjeno, a ti ljudje so hodili v cerkev in polnili farške bisage, in zato so jih farji blagoslavljali. (Konoc pni».) navzočnosti nadaljuje razprava o tej zadevi. Posl. Saghy je izjavil, da se narodna stranka ne zlaga z nazori ministrskega predsednika. Zadeva se mora javno razpravljati ter se najti zadoščenje, sicer bi moralo javno mnenje ministrskega predsednika p v mesti z njegovega mesta. Govorila sta še posl. Hook in Hegedils. Zadeva pa se bo razpravljala še v jutršni seji, ker je večina poslancev za to, da se razpravlja v javni seji. Ogrski pravosodni minister odstopi. Budapešta, 21. junija. Grof Tisza je odpotoval danes z justičnim ministrom Ploszom na Dunaj. V političnih krogih se govori, da je potovanje v zvezi z odstopom ministra Plosza. Med njim in avstrijsko vlado ter vojnim ministrom so nastala ne sporazurrljenja zaradi novega vojaškega kazenskega postopanja. Najbolj pa ga jezi, ker je sodni dvor povodom železničarskega štrajka zameta-val njegove nazore. Položaj v Macedoniji. Sofija, 21. junija. It Macedonije se poroča skoraj neverjetna vest, da so nedavno turški častniki posadke v Prilepu z grožnjami prisilili brzojavni urad, da je odposlal sultanu osorno brzojavko, v kateri se pritožujejo, da ne dobe svoje plače. Tri dni na to so dobili vsi Častniki zaostalo plačo, t« da pozvani so bih tudi pred vojno sodišče, a pomiloBtili so jih takoj. V Monastiru se je bati, da se^spunta cela garnizija. Morilec finskega guvernerja Bobrikova, Petrograd, 21. junija. Evgen Sohaumann je odposlal carju Niko laju, preden je ustrelil generala Bob r kova, sledeče pismo: »Vaše Veli čan^tve! S pomočjo prokuratorja in tajnika Vašega Veličanstva za Finsko, ki brez ozira na pravico in zakon slepo slušata ukaze generala Bcbrikova, se je vrhovnemu guvernerju posrečilo, da je provzrcčil na Finskem popolno zmešnjavo in brezpravnost, Z )ažmi in s krivim razkladanjem se je vrhovnemu guvernerju in ministru Piehveju posrečilo, pregovoriti Vaše Veličanstvo, da Bte izdali naredbe in sklepe, ki nasprotujejo zakonom, ki jih je Vaše Veličanstvo obljubilo pri nastopu vlade varovati trdno v popolni veljavi. Najzvestejši in najsposobnejši urad-niki-domačini se brez zakonite preiskave in brez obsodbe cdstavljajo. Na njihova mesta se imenujejo nevedni srečoiovci, propadle eksistence in ljudje, ki po deželnih zakonih niso sposobni za uradniško službovanje. Najizobraženejsi in naivernejši državljani se zapirajo in izganjajo, osebna svoboda ne cbstoji več. Ker ni upanja, da bi v doglednem času dobilo Vaše Veličanstvo resnično razložitev o pravem položaju, in da bi se general Bobrikov odpoeval, preostaja nam le ailobran, da poskusimo ga napraviti neškodljivega. Sredstvo je nasilno, toda edino sredstvo je. Pri tej priliki žrtvujem svoje lasno življenje lastnoročno, da bi Vaše Veličanstvo še bolj prepriča!, da vladajo v veliki kneževini Finski, na Poljskem in v vzhodnih oomor-sk'h pokrajinah velike nerednosti. Veličanstvo! Smrt pred očmi prisegam pri B^gu. da pri tem ni zarote. Ker poznam dobro srce 'n plemenite n&mene Vašega Veličanstva, prosim le za eno, da si priskrbite jasnost o razmerah v državi Ostajam z glo bokim spoštovanjem naiudanejši in najvernejš? podanik Vašega Veličanstva Evgen Schaumann. Dopisi. Iz šiftKe. Kakor že več let popreje, tako se je vršil tudi letos običajni Šolski izlet. Bilo je kramo lutro dne 15. junija, ko se je podala šolska mladina, broječa do 270, otrok npremljana po učiteljstvu in Šolskih prijateljih na prijazni Rožnik, kjer se je brala sv. maša. Po maši podali so se otroci na Drenikov vrh k z* jutrku- Nato bo se izvajale razne igre in prepevale domoljubne pesmice. Ko so prejeli še raznega peciva in pijače, zaključila se je veselica z odpetjem cesarske pesmi. Da je bilo možno toliko otrok dostojno pogostiti, pripomogli bo zopet ie znani prijatelji šolske mladim* kakor preblaga gospa Ana Juvan-čičeva, in gg. Bolaffio, Franc Burgar, Galle, Hudabiunigg, Knez, Kosler, Krisper, M a thian, Maurer, Paitsch, Pogačnik, Reininghaus, Seidl, Snoj, Štele, Suwa, Tome, Vod ni k, Zajec, Zorman — katerim bodi najiskrenejša zahvala. A. J. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 21. juniia. Predsedoval je župan Ivan Hribar, ki je imenoval za overov^teljn zapisnika obč. svetnika dr. T r i 11 e r j a in S e u n i k a. Zapisnik zadnje seje se je pre čital in odobril. K točki glede podraženja mesa je naznanil župan, da je bilo včeraj zborovanje velikih mesarjev, ki se ga je tudi župan udeleži. Kakor je spo znal iz celega razpoloženja članov mesarske zadruge, se s prihodnjim mesecem znižajo cene mesa. Rezultata zborovanja ni počakal, a pred sednik zadruge mu ga dosedaj š* tudi ni naznanil, ker se je odpeljal. Podaljšanje pogodbe a plinovo družbo. O tej točki je poročal občinski svetnik dr. Triller. Leta 1860 sklenila mestna občina z nekim R i c-dingerjem glede plinove ra/svet ljave pogodbo na 35 let. Pozneje je prišla plinarna v last tozadevni del niški družbi. Ko je dobilo mesto električno razsvetljavo, je družbi po godbo pravočasno odpovedalo. Pri tem so nastale razlike zaradi porabe mestnega ozemlja za polaganje se-vi. Lata 1900. se je sklenil s pl i -novo družbo nekak provizorij, ki je določil, naj družba rabi še šest let mestno ozemlje pod pogojem, da |e mes.na občina deležna gotovih odstotkov pri dobičku. Prvi dve leti j« dobila na teh odstotkih po 1000 kron, drugo leto pa 1200 K. Delniška družba pa želi v svojem dopisu li provizo rija stalno pogodbo za 25—30 let p< d pogoji, ki nikakor niso sprejemljivi; ali pa bi naj mestna občina kup ! * plinarno. Župan je o toj stvari poslal personalnemu in pravnemu odboru sledeči dopis: Predno o ostalih predli gih »Delniške družbe za plinovo razsvetljavo« v Ljubljani dalje razpravljam, mi je predvsem iireči »e o tem, ali kaže mestni občim kupiti plinarno. Da o vrednosti te uprave zadobim približni pojem, naprosil sem družbo, ker mi je nje predsednik Josip Luckmann na moje vprašanje glede visokosti kupnine — kakor je iz prilog raz-vidno — dal izogibljiv odgovor, v katerem je opozoril le, da bi se it-: dala določiti na podlagi čistega do bička zadnjih treh let. da mi dooošiie raČunake zaključke zadni h treb let. Iz teh — spisom priloženih — računskih zaključkov je razv.dno, da jo »Delniška družba za plinovo ra7av«-t ljavo« v Ljubljani im^la č;st**ga dobička: 1. 1900 1901. 23 420 K 18 vin , leta 1901 1902 21 667 K 51 vin. in leta 1902/1903 39 489 K 67 vin., k*r v vseh treh ietih zuaša 84 586 kr 36 vin. in da je letr*i povpr 28.195 K 45 vin. Ako ue vzume za podlago sedaj običajna obrestna mera 4°,0, bilo bi po tem oovprečku ped jetje vredno 704.886 K 25 vm ; pri obrestni meri 45° 0 626 565 K 55 vin ; pri obrestni meri 5% Da 563 909 K. Ker je družba odpisala vsako precej izdatno svoto, zahtevala bi gotovo, da se ji plača kupnina, ogovarjajoča 4*/| obrestovanju. V tem slučaju treba bi torej bilo odločiti ss za izdatek okroglih 700000 K. Pl tudi tedaj, če bi družba glede uporabljenost Cele naprave zadovoljiti se hotela s kupnino, izračunano na podlagi 5% obrestovala ni bi pri pogajanjih še kaj pocustila, treba bi bilo plačati vsaj 500 000 K kateri se sereda pokriti morali s posebnim posojilom Ta svota obrestovala bi 8e na dalje pač le tedaj, ko bi e plin>. upravljala kot konkurenčno podjet^ mestne elektrarne, kakor se upravlja sedaj. Bati se je pa, da bi me-občina, katera bode vendarle bvojo elektrarno vedno smatrala za glavno podjetje, plinarne ne opravljala ve* v tem zmislu. Tudi ni prezreti, da ima plinarna v gotovem delu mest-nega prebivalstva le dotlej zvest' klijentelo, dukltr je v sedanjih rokah. K*kor hitro bi preŠ'a v **»st me> občine ljubljanske, spoznalo bi pa mnogo 6edanjih odjemalcev p!»n je električna razavetljava vendar priporočljivejŠa in pripravnej*a. Pli« ntrua bi potemtakem izgubi a1* jemalcev in dohodkov in prav lahkI je mogoče, da bi se vanjo investovana glavnioa v kratkem niti b 4u „ ne obrestovala več Dalje v prilogi. MM Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 140, dne 22. junija 1904. Sicer je res, da bi mestna občina, Če plinarno kupi, mogla opustiti jo na korist svoji elektrarni; toda to bi zato priporočati ne bilo, ker je plin za gotove stvari neobhodno potreben, tako, da je n. pr. deželni odbor sklenil upeljati ga na operacijski oddelek deželne bolnice, dasi ima leta svojo lastno elektrarno. Tudi je v mestu ž ? vpeljanih več peci za kur javo s plinom. Ko bi mestna občina torej kupila plinarno, ne kazalo bi ji drugače, ko vzdržavati isto, pa naj bi bilo tudi z izgubo. Iz vseh teh razlogov torej ne morem priporočati, da bi se plinarna kupila, če in dokler »Delniška družba ia plinovo razsvetljavo« v Ljubljani stoji na stališču, da bi se pri določevanju kupnine morali za podlago jemati čisti dohodki zadnjih treh let. O stvari dalo bi se govoriti le tedaj, Če bi ta družba stavila mestni občini glede nakupa plinarne ugodnejšo po nudbo. aDelniška družba za plinovo osvetljavo« sprožila je pa tudi misel, da bi se ji zopet oddala osvetljava mesta a plinom, katero osvetljavo bi uredila po najnovejših zahtevah. V tem slučaju bi bila voljna plinarno po preteku gotove dobe prodati mestni občini z* nižjo ceno. Kakor mi jo predsednik te družbe, Josip Luckmann ustno pojasnil, vodilo je družbo pri tej ponudbi prepričanje, da mestna elektrarna s sedanjo svojo uredbo v kratkem ne bode več zmagovati mogla dodaje toka za javno osvetljavo in privatne odjemalce. Vsled tega potreba ji bode odloČiti se za nove investicijo pri elektrarni ali pa pomagati si kako drugače. Po njegovem mnenju pomagala bi mestni občini ravno »Delniška družba za plinovo razvetljavoa iz zadrege, ko bi se prva odločiti hotela za zopetno uvedbs plinove osvetljave mestnih ulic, pri čemer je tudi naglašal, da bi ta osvetljava — ako se abstrahuje od obločnic — bila boljša in efektnejša, ko je sedanja. Res je, da mestna elektrarna glede na vedno množeče se število priklopljenih žarnic po privatnih stanovanjih in glede na rastočo porabo toka v obrtne namene potrebuje raz-rjave ali pa obremenitve. Upam, da doseže mestna občina poslednje, kajti predložila sta bo ji že dva projekta, po katerih bi ista pod ugodnimi pogoji mogla dobivati tok iz privatnih elektrarn z vodno motyo. O tth pro jektih se sedaj posvetuje in ju presoja direktorij mestne eletrarne in je opravičeno upanje, da že tekom tega ali vsaj v začetku prihodnjega leta stopi pred občinski svet s takimi predlogi, ki bodo vstacu odvrniti od mestne občine nove investioije za elektrarno. A če bi posvetovanja tudi ne privedla do takih uspehov, ne pripo-rzčal bi vendar zopetne upeljave javne osvetljave s plinom. Res, da je ista z Auerjevimi Žarih dokaj boljša, ko električna z navadnimi žarnicami; toda v kratkem bode mogoče vpeljati uiiČno osvetljavo z Nernstovimi žar nicsmi, katere ravno tako intenzivno svet jo in imajo ravno tako luČT ko Auerjeve phnovke, pri tem pa pred-ncst, da njih svetloba pada veliko bolje na prostor, ki ga imajo razsvetliti, ko pri Auerjevih plinovk&h, pri katerih se mnogo luči poizgubi v višavi. Sicer pa, ko bi se tudi to ne uvaževalc, že zato ne kaže posegati zopet po plinovi javni osvetljavi, ker je šele par let, odkar se je vpeljala električna in bi taka menjava v mestnem prebivalstvu gotovo izzivala ostro kritiko. Preostaja mi torej le še izprego. vcriti o tretjem predlogu »Delniške družbe za plinovo razsvetljavo«, po katerem naj bi se sedanja začasna pogodba spremenila v dokončno tako, da bi ee od obeh strani prvotno pogodba proglasila za ugaslo. Pri tem načinu dogovora dopušča družba posamezne male izpremembe začaenega dogovora. Po začasnem dogovoru uživa mestna občina delež čistega dob čka odnosno dividendo in superdividendo od 20000 K družbine glavnice, ter ima pravico delegovati v upravni svet svojega zastopnika. Poleg tega ima družba plačati mestni cbčini po 10 vin. priznalne najemščine na leto od vsakega metra na novo v mestni javni svet položenih cevi. Poleg teg;a odstopil sem jaz mestni blagajnici svoje tantijeme, ker smatram, da spadajo mestni občini, katera me je v upravni svet družbe odposlala. Te tantijeme iznašale so: l 1900. 154 K 41 vin., za I. 1901. 128 K 60 vin, za L 1902 393 K 7 vin. Mestna občina je torej v poslednjih treh letih prejela iz svoje pogodbe z »Delniško družbo za plinovo razsvetljavo 3874 K 8 vin. Dasi je ta dohodek precej izdaten, vendar ni, ako se vzame v obzir, kako velik či&ti dobiček ima vsako leto d. jtzba ju tega, da sme za svoje obratov- ije rabiti mestni javili s.e* v nikaki pravi prime.i s tem čistim dobičkom. V novi pogodbi, katere dokončno sklenitev priporočam, bilo bi treba skrbeti za določila, po katerih bi se dohodek mestne občine primerno poviša). To poorodbo bilo bi torej skleniti tako, da bi mestni občini dajala približno take koristi, kakršne ji ima dajati pogodba s pod-jetn.šivom električne cestne Železnice. Po tej pogodbi ima podjetništvo — sedaj »Prva avstrijska družba za male železnice« na Dunaju — plačevati mestni občini vsako leto po 100 K priznavalne najemščine za r*b3 jav nega sveta, po katerem gresle sedanji dve progi, in po 50 K od vsakega kilometra onih prog, ki se zgrade kasneje. Poleg tega participuje mestna obSina s 50% Pr* sistem dobičku kar ga ostane po 5%nem cbrestovanju investičoegH kapitala. Po 50 letih pa preide podjetje z vsem inventarjem neobremenjeno in brezplačno v last mestne občine ljubljanske. Po mojem mnenju bi najpriklad-neje bilo, ko bi ostalo pri dosedanjem načinu doklade partc p*oije mestne občine pri čistem dobičku plinarne* samo glavnica, od katere bi naj ji šla dividenda in superdividenda naj bi se povišala na 40 000 K, tedaj nape tino vse delniške giavnioe. Pod temi pogoji skleniti bi se zamogla z »Del nisko družbo za plinovo razsvetljavo« v Ljubljani dokončna pogodba za dob3 30 let; a le z nadaljnjim pogojem, da po tej dobi plinarna z vsemi poslopji, zemljišči, cevno mrežo in vsem premakljivim inventarjem preide ne ob remen j eno in brezplačno v last mestne občine ljubljanske. »Delniška družba za plinovo razsvetljavo« v Lubljani tako pogodbo sklene tem legije, ker je sporna rešitev vprašanja, če ji prvotna pogodba daje pravico rabiti še nadalje javni mestni svet — kakor sama prav dobro ve — zanjo več ko dvomljiva; v v tem, ko bi ji nova pogodba orno-tročevaia nemoteno razvijati se dslje. Te pogoje mora pa tudi zato sprejeti mirne vesti, ker je nje delniška glav niča s superdividendami Že davno povrnjena in ee 200.000 K vodi v ra čun.h le zaradi razvidnosti Personalni in pravni odsek pasta mnenja, da ne kaže družbi dajati ni-kakih koncesij, ker je pogodba mestne obline jasna in neizpodbitna, zato je predlagal sledeče pogoje: Slavni občinski svet skleni: 1. Mestna občina ljubljanska vztraja z vso odločnostjo na pravnem stališču, da je s pravočasno odpovedjo pogodbe z dne 31. marca 1860 ugasnila vsaka pravica „Delniške družbe za plinovo razsvetljavo v Ljubljani" kot naslednice L. A. Riedingerja do kakršnekoli rabe mestnega ozemlja, bodisi tudi proti plačilu zakupnine v svrho dobave plinove luči ali pa celo kurjave privatnikom. 2. Izvenpravdnim potom je vsled tega pripravljena mestna občiua pogo diti se z „Delaiško družbo za plinovo razsvetljavo" le pod sledečimi pogoji: a) ako se imeuovaua družba, pri-znavši pravilnost pravnega stališča mestne občine, precizovanega v I. stavku, zaveže plačevati zadnji za rabo mestnega ozemlja v dosedanjem obsegu še skozi 20 let od 1. januarja 190"> po-čenši, torej do 31. decembra 19i?4 na leto zakapninc G000 K v Četrtletnih anticipatnih obrokih in vrhutega /a vsak nadaljni kurentni meter na novo položenih plinovih cevi bodisi glavnih, bodisi hišnih zvez na leto po 25 vin., vse to pa proti izrecni obvezi, da z dnem l.januvarja 1925 preide plinarna z vsemi poslopji, zemljišči in cevno mrežo in z vsem živim in mrtvim inventarjem sploh v popolno neobremen jeno in brezplačno last mestne občiae ljubljanske, b) ali pa, ako proda in odstopi „Delniška družba za plinovo razsvetljavo v Ljubljani" mestni občini takoj v last svojo plinarno z vsemi poslopji in zemljišči ter z vso cevno mrežo in in z vsem živim in mrtvim inventarjem za kupnino, ki odgovarja gmotnim udobnostim, katere bi pridobila mestna občina iz poravnave od a). 3. G. župana se naprosi, da obvesti „ Delniško družbo za plinovo razsvetljavo v Ljubljani" o predstoječem sklepu občinskega sveta ter izposluje od iste pravoobvezen odgovor oz. ponudbo do 1. oktobra t. 1., ker bo sicer mestna občina ljubljanska prisiljena, da ugotovi pravilnost svojega ad 1. pre-cizovanega pravnega stališča pravdnim potom pred pristojnim c. kr. sodiščem. V Ljubljani dne 21. junija 1904. Odsefcovi predlogi so bili sprejeti. Zgradba nove mestne hiše. Obč. svetnik dr. Stare je poročal o zgradbi nove dvonadstropne hiše v Gr<*daŠkih ulicah iz Pohlovkine ust* nove. Skupni stavbni stroški znašajo 41.614 K, ustanova znaša 20.000 K. Ker pa se porabi tudi stari stavbni materijal, bodo stroški precej manjši. Stavbno dovoljenje se je mestni občini podelilo pod pogojem, da vsa dela takoj razpiše, da bo stavba do 15 septembra letos pod streho, do maia 1905. pa gotova za prebivanje. Obč. svetnik Lenče je predlagal, naj se pogoj za prebivanje podaljša do julija ali avgusta. Ta predlog je bil odklonjen, pač pa se je sprejel predlog istega predlagatelja, naj se glede financiranja nepokritih 21 000 K viamn posojilo iz potresnega zaklada (3°/0 posojilo). Šolske zadeve. Obč. svetnik Grošelj je poročal o oddaji mestne ustanove, ki se je ustanovila povodom sreb.-ne poroke Nj Veličanstva, po 50 K sledečim štirim učencem obrtna nadaljevalne šole: Skarzi Ivanu, Ometu Alojziju, LukmŠu Ludviku in H.ibetu Alojzuu. Sprejeto. Obč. svetnik Dimnik je paroli o prošnji vodstva zasebne dekliške OBemrazrednice v L.chtanthuruituiKin zavodu za izredno agr&do 200 K, češ, da potrebuje novih uč?l, ker h> dijo v zavod hospitirat učenka višje dekliške šole Župan je nasvetoval nagrado 100 K, čemur se je tudi šol ski odsek pridružil. ObČ. svetnik dr. Požar je prosil ispaša za pojasnilo, kako pravijo nadzorniki v zavodu ali je vzoren zavod, o narodnem duhu. Župan je odgovoril, ako bi ne bil zavod dober, bi sploh nagrade ne b*l priporočal. Vsa poročila šolskih nadzornikov se glase prav povoljno. Učiteljice so vzorno ter doser.ajo prav izborne uspehe. Kar se tiče vzgoje v narodnem duhu, se deklice v šoli «ami v narodnem duhu vzgajajo, le v zavodu samem, izven šo'e, se pre več nemčkutarj, ker je deklicam iz ven šole prepovedano slo ven sko govoriti. — Dr. Požar je izjavil, ako po tem poročilu pr.merjrtino ta zavod z drugimi šolami glede šolske vzgoje, bi s-? mu pač spodobila nagrada 200 K, k .jti Uršuiinski za vod dobiva nad 1500 dotacije, nem ška šola pa stane mesto s stanarino vred letnih 6323 K (Kiici: K temu pa smo bili le prisiljeni) Poročevalec je pripomnil, da se take cene šole lahko napravijo po celi deželi, ako se nastavijo sestra ali celo mežnarji, toda vpraša se, v kakem duhu se mladina vzgaja. Dekliška šola pri S?. Jakobu je gotovo najboljši zivol svoje vrste, kar zatrjujejo profesorji pri sprejemnih izpitih na učiteljišču in v višji dekliški šoli, a vendar dobi le malo dotacijo. Dr. Požarjev predlog je bil odklonjen, odsekov pa sprejet. Mestna klavnica. Podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s je poročal o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1903. Dohodkov je blo 48 550 K, izdatkov pa 29 294 K, tedaj prebitka 19 256 K. Pri kUvnini goveje živine in telet je bilo manj dohodkov, zato pa je bilo tudi man; stroškov, kot jih je mio proriču njenih. Investovani kapital 385.000 K se je obrestoval b 4 99°/0 Poročilo se je vzelo odobruje na znanje. Mestni vodovod. Obč. svetnik Subic je poročal o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1903. Dohodkov je bilo 154.270 K, izdatkov 121.493 Iv. potemtakem dooiČka 32 777 K. Za primero, koliko Ljub jana povrnili na leto vode, je povedal poročevalec, da ako bi hoteli vso vodo spraviti v ribnik pod Tivoli, moral bi biti globok 136 m. Tudi to poročilo se je vzelo odobruje n* znan e. Pravila vseslovenske Sokolske zveze. Končno je poročil žup^n ex p?ce-sidio o nujnem predlogu glede snujoče se vseslovenske Sokolske tveze. V svojih pravilih ima nova zveza namreč točko, da v slučaju razdružitve pripade zvezino premoženje mestni občini, da ga upravlja, dokler se ne osnuje nova zv*zi. Tej točki se je brez ugovora pritrdilo ter se sedaj pravila lahko predlože v potrjenje. Zadnja točka dnevnega reda se je rešila v tajni seji. Dnevne vesti V Ljubi]*:?.-. 22. junija — Osebne vesti. Deželni predsednik baron Hein je odpotoval na Dunaj. — Sodni kancelist v Trebnjem, Ivan Kristan, pride k okrožnemu sodišču v Novo mesto. — Železniški oficijal v Novem mestu, Ignacij Novak, je premeščen k ravnateljstvu v B dijaku, na njegovo mesto pa stopi železniški oficija: K i e p a u h. — Političnih uradov — polževa hitrost. Oi nekod se nam p še: Do prt d nedavnega časa je bila navada, da je potne stroške zdravnika, ki jfl v politični službi in se je kot zvedenec pritegnil sodnim komisijam, odmeril računski oddelek rsdsrdišča. S^daj pa M je odredilo, da odmerja t*ke stroške c. kr. de želna vlada. Dočim je nadsodišČe, ki posluje sa tri kronovine, rešilo take stvari najdalje v 10 dneh, potrebuje deželna vlada za rešitev takega akta, ki se reši lahko v tem času, ko se ga vpogleda, vkljub Korberjevim nared-bam, kar po par mesecev, tako da sodni uradnik, ki je komisijo vodil, mora čakati ne samo na svoj zaslužek, ampak tudi na povračilo gotovih stroškov, ki jih je založil za c. kr. justični erar, dlje kakor četrt leta, davki pa se mu kar za naprej odtegujejo. Torej gospodje, le počasi tako hitro naprej. — Srbska dijaška deputacija iz Belgrada v LJubljani. Odposlanca sroskega dijaštva g£. Eiezović in Mesić. ki sta včeraj, kakor smo ža poročali, dospela v Ljubljano, sta se poklonila g. iu-ptnu Hribarju in nato posetila vele trica g. Vaso Petričtća kot srbskega rojaka. Popoldne asa se raigovarjala z zastopniki slovenskih visokošolcrv gg. Ažmauom, Žarjavom in Fischer-jem o projektiranem jugoslovanskem dijaškem kongresu in o umetniški razstavi v Bdlgradu. Določilo 83 je, da &e kongres in razstava priredita meseci kimavca Kongres bi trajal tri dni in bo imel glavni namen, da se jugoslovanski dijaki s p .,i ia j ■■> mod sabo, da pouče dtn% drugega o svojih težnjah in stremljenjih, j-e tako čim bolj zbližajo in stopijo med sabo v čim najožjo prijateljsko vez. Težišče celega kongresa bodo tvorila informativna predavanja. Med drugim bo n.h dnevnem redu tudi preda vanje o ulogt slovenskega nareda med Jugoslovani^ o političnem in narodnem položaju Slovencev in o delo vanju slovenskega dijaštva med narodom. Priprave za ta kongres je med slovenskim diješr.vom prevzela »Slovenija«, za umetniško izložbo pa dijaško umetniško društvo »Vesna« na Dunaju. Zvečer to slovenski vi-sokošjlci srbskima gostoma priredili v Štficariji časten večar, katerega se je udtl^žilo mn?go dijakov in izbranega občinstva. Danes dopoldne sta si srbska g*>sta v spremstvu slovenskih dijakov ogledala mesto, deželni muzej itd. in se ob treh popoldne zopet vrnila nizaj v Belgrad. — K poglavju o draginji V Ljubljani smo prejeli naslednji dopis z deleie: Po nakljuebi mi je prišei v roke »S oveneo« z dne 15 f. m. ter sem bral tudi o ultimatumu ljubljanskim mesarjem. »Siovenec« piše: »Najvažnejša tGČka včerajšnje seje cbčinskega sveta je bila brez-dvomno poročilo v zednji seji izvoljenega odseka, katerega naloga je bite, proučevati draginjo v Ljubljani in storiti proti neopravičeni draginji primerne korake.« — Vprašii bi g -tped) okoli »SiOven,-*^« v imenu Živinorejcev. Na kak način more govoriti o neopravičeni draginji? Khj ne živite med ljudstvom, kaj nič ne slišite o draginji volov? K^j ho čete zdaj živinorejcu pomagati kfkor s konsumnimi društvi? Ali mar ni gospod župan v zadnji seji resnico poročal o draginji volov? Kaj ima samo Ljubljana drago meso? Na deželi smo imeli navadno meso po 80 do 88 h, letos je pa 1 K 20 h. Pa ne mislite gospodje, da jemo meso od p.tanh volov, ampak od nepitamh krav, pa se še ne pr.tožu jemo. Dalje je gospod podžupan povdarjal, da so cene mesa v Ljubljani neznosr.e in da je v Avstriji samo še eno mesto, ki je deloma dražje. To gospodu podžupanu tudi radi priznamo, toda ozir mora jemati na to, da je h.'a Ljubljana na glmUj da najboljši vole pobija in da se najbchše meso v Ljubljani dobi. Kakor so stvar tudi uredi, to je gotovo, da se bo za m a n j š o ceno dobivalo le slabše meso. Naj bi lj se je čuditi gospodu občinskemu svetniku Predo\iČu, tatari je poznan trgovec in razmere ljubjanskih me s rj v tudi dobro pozna, pa tako neopravičeno nasproti mestrjem nastopa. — Živinorejec. — „Nemsko zmago11 so hoteli doseči šotUnjski nemčurji pri zadnjih občinskih volitvah s pomočjo »slovenskega« župnika in slovenskih tovarniških delavcev. Med 89 volilci, ki bo volili v tretjem razredu nemške kandidate, j h je bilo komaj de- set, ki bo znali popolnoma nemški* In vendar se se najdejo norci, ki trdijo, da je Šoštanj »nemški«. — Odlikovanje. Arhitektu na Dunaju, našemu slovenskemu rojaku goi»p Dr. Maksu P a b i a n i j u je nemški cesar podelil red rdečega orla III. razreda. — 9lSlavjanskij Vek" prijavlja v zadnjem's^šitiu prevod t-eh Gregorčičevih pesmi in ene Aškerčeve. — Cerkvena 50 letnica v Trnovem, Prihodnjo iifde'jo ps-vodom »ioveanejfa pralne vanj* cerkvene 50 h tnrce v Traovem se bode na gra.^u dopoludne in popoludne 22 krat u*tr«ihlo. — Podoknico priredi vele-Častiiemu gospodu župniku Ivanu Vrhovniku v Trnovem p*vt»ko droš'v- »Ljubljana« jutri ob 9. uri zvečer. — Sestanek veteranov iz bitke pri Kustocv. Dne 23. t m. zvečer je sestanek t;-iih v^t^ranov, ki so n«) udeležili bitke pri Kusioci leta 1866 Vsi tovariši - boj* vniki se vabijo k sestanku v gostilno pri Ker-ŠiČU v Š šao. — Kres bode »pri Kroni« v Kran u kjer fe naj:»pSi nerled. — Tržiaki „Sokol" napravi V. peSizlet z javno telovadbo v sredo dne 29. t. m. in ti—r v Radovljico. Oihod ob 11. uri iz telovainicv popoldne ob 1 a5. un telovadba na vrtu Hiršmanove tf^st-lne. Dalje vabi odbor vse one Člane, kftkri se hočejo udtltžiti vsesukoiske^i z!, ta v LjUb-l;ani k redovnim vajam, katere bo Tsak teden v p?t-k točno ob 8. uri zvečer na vrtu Bisteinove g. stilne, kajti dugače *e ne more nihfte od 1 »::'■- udeležiti v društveni obleRi slavnnsti, če ne b^de vajen redovn*!* vaj. Torej n* sv.'denje v petek. Na-zdar. — O i bor. — Potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico v preučevanje tamošnjih km-ti.akih in socialnih razmer. C kr. Vr^.-tijska družba priredi 10 avgusta t. L če se ji posreči izpc^!o«»ti potreDriih podpor, ukupno potovanje kranjskih kmetovalcev v Švico. Namen tt«mu poučnemu potovanju bedi, da naši kmetovalci prouče napredno gospodarjenje Švicarskih kmetov, njih organizacijo in njih socialne razmere tar d a se na mestu prep-ičajo o tem, kaj zmore omikan m str-..-ko«no na-obražen kmej. Potovanj utegne trajati 8—10 dni; dva dneva odpadeta na polovine « na Bledu rev j 'jami pokradla 'Utntne v mdMMJti 200 K. Arh in Žnidaršič sta navdušena cristaša katoliškega delavskega društva in Arh je tudi naročen na »Slovenca«. — Skupil Jo je n^mškutarski kamnose«. v Gabr^u pri Celju, Aincrt Kuiich. T* človek, ki je rodom Č^l», a je po»tal reneg»t, je povodom volitev v ce'jski op.r*jni zastop tako otresal svoj jezik in paov&l Slovence, da je bil obsojen na osem dni strogega zapora, poostrenega 8 poetom in trdim lež šOem. — Pozor trgovci! It trgovskih krogov 84 naai p«se: P.» Spodnjem S ajtTskem »n Kranjskem po* tute neki »gent E-doi za ItooVflSfefl tvrdko Vikt?r Varga v Bodi pošt j in lovi trgovce po židovskem receptu na — lim. Slednjemu trgovcu ponudi zastopstvo za ž i v a 1 s k i prašo k z velikimi p r o c e n t i in obljubuje vse mogoče stvari, samo da naroči. To je zan.jk*; l,udje ki se v to zanjko vlove, epreglerfaio šele, kadar dobe račun in blago. Vsako reklamiranje je zaman; na opombo kaj je z zastop-mčtvom, pa donite šs ta odgovor: Palls sie meine Faktura nioht fttnk-tlich srn FaLhgkeitetage begleioben, werđe ioh sie einklagen. Bodite torej gg. trgovci, v mestu in na deželi oprezni in pokažite takim židovskim pritepencem vrata. — Društvo „Vesna" priredi svoj 5. redni občni zbor 25. junija 1904 v restavraciji R'chter, Dunaj III. Rennweg 1 ob 8. uri zvečer. Razpravljalo se bo tudi o umetniški galeriji v Ljubljani. Slovanski gcstje dobrodošli! — Slov. akademicno društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v petek, 24. rožnika 1904 ob 8. uri zvečer svoj III. redni občni zbor. Lokal: »Budjevička pivnica«' VIII. Alserstrasse št. 7. — Kres na Dreniko*em vrhu. Jutri zažge bo na Dreniko-vem vrhu običajni kres Na lepo raz svitljenem vrtu bode godba in petje. Za dobro postrežbo je popolnoma preskrbljeno. — Mirozov priredi jutri zvečer društ?ena godba in sicer po sledečih ulicah: Špitalske ulice, Wol-fove ulice, Kotgresni trg, Grgd šČe, Rimska c?8ta. Emonska cesta, C?r kvene ulice. Krakovski nasip, Sv Ja koba trg. Mestni trar, Magistrat. — Tedenski koncerti v Koslerjevi restavraciji. Na senčnatem vrtu pivovarniš&e restavracije pri Koslerju bo od jutri naprej vsak četrtek elitni koncert z nizko vstopnno. Korcertuje voisslsa godba 27. polka. Prvi tak koncert pretečeni teden je zelo mnogobrojno obiskalo najboljše občinstvo. — Brzoparnifc ,La Sovoie', francoske prekmorsFe družbe, (zastop potovalna pisarn* Ed. Š m a r d a v Ljubljani) je odlplul iz Hivra 11 ju nija in srečno dospel v Nt;w Vork 17. junija. Vozil je 6 dni 7 ur. Vsa Ijevalna komisija v New Yorku je odredila, da od sedaj naprej mora vsak potnik pred izkrcanjem v Ntw Yorku pokazati 10 dolar|ev denarja, brez izjeme, ako ima i a ti prosto vc žoo Karto ali pc, da ima sorodnike v Ameriki ter tudi, ako potuje samo do New Yorka. — Od električne železnice povožena. Danes dopoldne ob 10 je na Zaloški cesti 2letna Alojzija Pokornov*. stanujoča v Cegnarjevih ulicah Št. 6 š!a čez tir električne železnice v trenGtku ko je ravno pripeljal voz, ki jo je podrl na tla in jo na obrazu znatno p škodoval. Deklico bi bil voz gotovo zmečkal, ko bi ne bil voznik Fran Klander voza naglo ustavil. — 5,Ženin". Pred nekaj dnevi je izvabil Martin Brlan s^oji ljubici Frančiški C iz Spodnje Š ške p< d pretvezo, da jo bede poročil, hranil nično knjižico z vlogo 200 K in 60 K denarja. Ko je Brlan denar iz hranilnice dvignil, »šel je po svetu, Bog vedi kam«. — Samomor. Včeraj dopoldne se je ustrelil prostak 3. stotnije c. in kr. pešpolka št 27, Fran Hamerle, ko je stal na straži pri sladiščsh za smod nik na ljubljanskem polju. Zadel se je v srce in je bil takoj mrtev. Vzrok samomoru je bil baje strah pred neko malenkostno kaznijo, llamerletovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištf fu. — Nesreča. Včeraj je gostil ničar Tomaž Pleš Č iz Janč vozil vino. Sod so je mad potom zvalil z veza ter mu padel na levo nogn, kojo mu je do ktlena zmečkalo, Plešiča eo do Ljubljane pripeljali z vlakom, z juž nega kolodvora v dtželno bolnišnico pa z rešilnim Vozom. — Tatvini. Predvčerajšnjem je neznan tat ukradel na Rimski cesti pekovskemu pomočniku Ivanu Hd-šerju iz odprte omare 32 K denarja. — Istega dne je v Kolodvorskih uli-oah v nekem prenočišču pOBeBtniku Ivanu Žagarju iz Prezida, ki je prišel iz Amerike, zmanjkal ročni kovčeg, v katerem je bilo nakaj obleke. — Umrl je predvčerajšnjem v deželni bolnišnici Fran Kern iz Č»rČiČ pri Kranju, katerega je, kakor smo že poročali, poškodoval pri Kranju vlak. — Pobegnila sta 12letna šol ska učenca Andrej Rep, sin delavke, in Alojzij Mehle. Navedena dečka sta slabo oblečena in ee najbrže potep-Ijeta in beračita po deželi. — Delavsko gibanje. Vče rajse je z južnega kolodvora odpeljale v Ameriko 31 Kranjcov, nazaj je pa prišlo 17 Kranjcev in Hrvatov. — 13 Hrvatov se je pa odpeljalo od dela iz Beljaka v Zagreb. — Hrvaške novice. — Za z latars k i deželnozborski mandat kandiduje stranka prava cdhčnega rodoljuba, varaždinskega odvetnika dr. Pera M a g d i ć a. — »Saveza hrvatskih sokolskih dru i tava« je dobila potrjena pra vila od deželne vlade. * Najnovejše novice. — Pet oseb je zgorelo. V Krura-palm na Moravskom je zažgala neka tovarniška delavka hišico Fr. Keperju V plamenu je ostala posestnikova žena s štirimi otroci. — Za novo bolnišnico na Dunaju je položil včeraj cesar slovesno temeljni kamen. — Pogreba umorjenega finskega guvernerja Bobrikova se je udeležil car s prestolonaslednikom in z vsemi velikimi knezi. — Sladkorni kartel na Češkem se razpusti koncem meseca julija. — Serum proti kugi je iznašel v Afriki sloveči zdravnik in raziskovalec profesor K o c h. — Ameriško brodovje pred Carigradom. Ameriška mornarica namerava s svojim brodovjein demonstrirati v turških vodah, da prisili Turčijo, da bo bolj naklonjena ameriškim interesom. — Sprememba v oborožitvi vojakov pešcev. Pri 9. voju bodo prihodnji mesec delali praktične poskuse, kako bi se vojaštvu odvzelo dosedanjega tovora na velikih vajah in v vojni, a zato bi dobili več patron. Vso neobhodno potrebno prtljago bodo vozili za vojaki vozovi trena. — Vojaški ataše pobegnil. Ataše pri švicarskem poslaništvu na Dunaju, dr. Bringolfs, je pobegnil, ker je zvezni svet uvedel proti njemu kazensko preiskavo zaradi sleparije in ponarejanja javnih listin. — Meso ceneje. Dunajski mesarji so znižali cene govejemu mesu za 10 h pri kg in za 30 do 40 h pri teletini. — Zapuščina kralja Aleksandra in kraljice Drage še vedno ni urejena. Za kraljevo spalnico ponujajo iz Anglije velikanske svote, toda kraljica Natalija je ukazala, da se mora vsa oprava zažgati. Obleko kraljice Drage je policija zaplenila, da ne bi prišla v razne razstave; vendar bodo dobile Dragine sestre celo vred nost obleke v denarju izplačano. — Boj med urednikom in častnikom. V Nišu je napadel nad poročnik šujovie urednika Radovano vica ter ga s sabljo težko ranil. Ured nik je na to dvakrat ustrelil ter ranil napadalca. — Visok dolg. Tirolski deželni odbor je dovolil mestu Meranu, da si najme za 6 milijonov kron posojila. * Katere vrste bolniki se z največjim upanjem na uspeh obračajo na prirodno zdravilno moč Frano Jožefove grenčiee? To je nepregledna množica delavnega človeštva, naj si že delajo z glavo ali z možgani, ki vsi tožijo o molitvi prebavljanja ali pa sploh najvažnejših organov, kar vse so st nakopali z vsiljenim napačnim načinom življenja. Pa tudi ubogi srečni, ki so z mize življenja preveč užili in so zatorej v nevarnosti, da jim bo de lala neprilike mast, se slednjič le vselej zatekajo k vsekdar zanesljivi telo izpraznujoči Franc Jože-fovi grenčici. Književnost. — Učiteljski Tovariš". St. 18. ima naslednjo vsebino: Poziv! — Hospitacije v Ljubljani. — O šolski h/gijeni z ozirc m na kongres v Norimberku. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Dcp;si. — Dru štveni vtstnik. — Književnost in umetnost. — Ve^tnik. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Listnica uredništva. — lnserati. — f Rudolf Piš. — j Nadučitelj Fran< > Šijanec. — ObČ. zakon za Kranjsko. V založbi tiskarne A. Klein & 1 ' nip. je ravnokar izšla peta iziaja občinskega zakona za Kranjsko. Uredil jo je deželni tajnik Josip Pt^ifer. Ta izdaja obsega vse novejše določne in so dodani tudi drugi na zadere občinskega področja nanašajoči se deželni zakoni. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. junija. Stremayr je ša živ, vendar sodijo zdravniki, da večera ne doživi. Dunaj 22. junija. Tukajšnja policija je aretirala ženo okrajnega glavarja Hervaya in jo izročilo okrožnemu sodišču v Ljubnu. Budapešta 22. junija. V poslanski zbornici sta bili danes predloženi dve interpelaciji za-stran konzula v Galacu Na raz pravo prideta še danes. Konzul razglaša, da je sam Madjar in da zavrnivši madjarski dopis župan stva v Debreczinu, ni hotel žaliti madjarskega naroda. Pariz 22. junija. Vlada je spet dosegla važno zmago. Združeni klerikalci so poskusili še sinoči strmoglaviti ministrstvo, hoteč s tem preprečiti, da bi senat mcgcl skleniti zakon, ki sploh vsem redovnikom prepoveduje poučevanje. Ta zakon pride tekom prihodnjih dni na razpravo. Poskus strmoglaviti ministrstvo z obrekovalno akcijo zastran kartuzijanskih milijonov, je ponesrečil. S 364 proti 220 glasom je bil sprejet Combesov predlog, da se razprava odgodi, dokler ne bo priloženo poročilo preiskovalne komisije o tej zadevi. Rusko-japonska vojna. Petrograd 22. junija. Admiral Skrvdlov je poslal carju obširno brzojavno poročilo o uničenju japonskih transportnih ladj. Iz tega poročila izhaja, da je vse, kar so Japonci o tej stvari razglasili, zlagano. Berolin 22. junija. „Loc. Anz.a javlja iz Tokio, da je Skrvdlov speljal japonsko brodovje, ki ga je lovilo, na napačen sled. Japonci so mislili, da je krenil proti Hakodatu, med tem ko je šel v Vladivostok. V Tokio so poročila o strašaih prizorih pri potopljenju japonskih transportnih ladij provzročila tako žalost, da se japonska zmaga nad Stakel-bergom ni praznovala. London 22. junija. V Njuč-vangu se glasom Reuterjev:h po ročil govori, da so Japonci v soboto napadli Ljaojang in ga v nedeljo zavzeli. Potrjeno to ni in tudi nihče ne ver jame, da bi bilo resnično. Pač pa se splošno verjame, da so bili Rusi v nedeljo poraženi in sicer se je to primerilo 8G0 0 mož broječemu oddelku generala Kondratoviča, ki je hitelStakelbergunapomoč. Rusi so neki izgubili 1200 mož. Narodovo zdravilo, latco se sme imen«, vat boiciiu uteSujoCe, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano ,,Mollovo francosko žganje in sol", katero 86 splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUKAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 8—9 p9 ki mora vsled svoje sestave biti tudi precejšnega učinka, je velike vrednosti za zdravnika In za paciente. — Zelezuato vino lekar* narja i * u*t.*ol i jti v JLi|ut>lJ uiii nit Dunnjslti tre*« t i se odlikuje po tem, da obsega v re*n!el naznačeno množino železa. — Zunanja naročila po 2 povzetju. 1261—6 strjeno in tekoče ■inu napravijo. Jptzo e!b in nežno. Dobi se povsod. ,£e Sriffon' najboljši cigaretni papir. JJr Hydroya žitne kauc POSKUS i «cw /zorah ar ji.j.>| io. DOMAĆI PRIJATELJ" VjinDt MHM /far tavt 9r9t*Mff Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje nnjboljse priznana Taano-cninin dittira katera okrrpeuje 1»«Inpp, odgtm-njuje luMkr in preprečuje Izpadanj« las. I MteUlenleia z navodom 1 H. fctazpo&ilja se z obratno posto ne manj kot dvt steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic. mil. medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeia cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubiL mosta 57- 25 Darila. U pra.milit vu našega lista so posli ■ Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp. V. Šket v Ilirski Bistrici 5 K, darovala neimenovana gospa kot poravnavo pri tožbi proti g. Milana Olšak. — Srčna hvala? Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne 17. junija: Andrej Kremžar, delavec, 17 let, Fneumonia. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 20. junija 1904. Kaloahenl papirji. 12" o majeva renta . . . 4'2'Vo srebrna renta . . . 4°. o avstr. kronska renta . 4°/o ■ zlata m 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0 „ zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske aVa0/o posojilo mesta Spljet 4*V/. Zader 4»/»°/. bos.-herc. žel. pos. 1902 češka dež. banka k. o. . 40/ /0 ž. o. /t°/0 zst. pisma gal. d. hip. b. k. 0. Z r/, pest. kom 10°/0 pr...... 4l/,°/o zast.pisma Innerst. hr. 4* V/o n „ ogrske cen. dež. hr...... »Vt°/o z. pis. ogr. hip. ban. 47>7o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4Vi*/o obl. čeSke ind. banke 4°/0 prior. Trst-PoreC lok. žel. 4°/o prior. dol. žet. . • . 3% „ juž. žel. kup. Vi1/: 4V,7o avst. pos. za žel. p. o. . Srećke. Srečke od 1. 1854 .... n n n 186G1/, • • • tizske...... zem. kred. I. emisije M »» » ogr. hip. banke . . srbske a trs. 100 — turske...... srečke . . . Basilika Kreditne „ ... Inomoske „ . . . Krakovske „ • • . Ljubljanske ,, . . . Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ „ tt . . . Radolfove u . . . Salc barsko „ . . . Dunajske kom. „ . . . Delnice. Južne železnice . . . , Državne železnice . . . . Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . Z i vnos te ns k e „ . . Premogokop v Mostu (Brtbc) Alpinske montan . . . . Praske žel. indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Ceske sladkorne družbe . . V alti t«. C. kr. cekin...... 20 franki 20 marke....... Sovereigns...... . Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Žitne Denar 99 20 99- 99 80 118 — 9715 118-100-— 100-26 100*— 100- 40 HrTI 99 75 101- 70 106 50 101 — 10050 100 — 100-9975 98- 50 99- dO 265 10 ICO 50 186-18165 257 -160-295 — 290 — 268- 90 -127 50 20*90 463- 78*— 78-- 67 — Ki 50 29- 67- 75-612- 78-60 634 -1620 — 640 75 744 60 249 60 603-- 412 60 2086- 489 — 305 — 307 - 47+— 482 — 155 5U 166- BUgo 99-40 99 20 9950 118 20 C7 35 11820 10075 10126 ion- -10140 99 35 100 06 10220 107-50 102 — 100 75 100 60 101 — 100 — 100— 297 10 10150 196-183 65 260 — 163 20 306- 298 -274 - 93-60 128 25 21 90 47460 83 — 82-70 — 5550 30 — 72-79 60 52.— 79 60 635- 1627-641-75 745 60 250-50 609 -413 50 2100-491-— 1131 1901 2344 23 90 11727 95^6 253 60 484 11-35 19-03 23.52 23 96 11747 9525 264 — 5 - PSenica za Rž Koruza .. Oves cene v Budimpešti. Dne 21. junija 1904. Termin. oktober . . „ 50 kg oktober 1904 . .. 50 „ julij 1904 . . „ 60 avgust ... „50 maj .... ,, 60 oktober ... „60 EiVlttlr. 6 vin. viSje. 9 01 676 622 655 G 08 Meteorologično poročilo. Junij j Čas opazovanja Stanje Ž P baro- i g,» metra g « v mm. j £5 a Vetrovi Nebo 21 9. zv. 7381 19-2 si. jzhod dal. oblač 22 7. zj. 2. pop 741 1 741-2 1P-5 brezvetr. 23 9 [al. jvzhod jasno jasno Srednja včerajšnja temperatura: 19 8", aormaJe: 18-4°. afatanM v 94 arah : 0 0 mm. I Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne matere, oz. stare matere, prababke, tete in taSCe, gospe Antonije Blninaner rojene Urbas ki je danes, dne 22. junija, ob 8. uri dopoldne, previđena s sv. zakramenti za nmiraloče, po daljši bolezni, v 74. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal*. Zeiueljskt ostanki predrage pokojnice se bodo v petek, dne 24. junija, ob 5. nri popoldne v htsi žalusti na Starem trgu 6t. ^ sk vesno blagoslovili in nato na pokopališče pri Sv. Krištofu položili v lastni grob k večnemu počitku. 1761 Sv. zaduSne maše se bodo služile v več cerkvah. Drago pokoj n ico priporočamo blagemu spominu. V Ljubljani, 22. junija 1904. Žalujoči ostali. ML Globoko užaljenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ic znancem tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega presrcno ljubljenega soproga, očeta, oziroma starega očeta, gospoda Jakoba Jglič danes ob 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 60 let, poklicati k Sebi v boljfie življenje. 1749 Truplo predragega rajnega se bode v sredo, dne 22 junija, zjutraj ob 6. uri v Lisi žalosti svečano blagoslovilo in potem k zadnjemu počitku |na pokopališče v Cerkljah preneslo. Svete mase zadusn.ee se bodo darovale v rsznih cerkvah. Predragega rajnega priporočamo v blag spomin in molitev. V Zalogu, 20. junija 1904. Ivana Iglid roj. Petrič, soproga. — Kornelij Iglic, učitelj sin — Franja Cerar roj Iglic, Ivana Iglic, hčeri. Dva spretna krojaška pomočnika sprejme takoj v trajno delo FRAN KRAIGHER IH Kongresni trg štev. 5, v Ljubljani Sprejmem takoj dobro izvežbanega v ■ 0 Plača po dogovoru. 1750 FERDO ŠKRABA urar v Idriji. Odda s& takoj fllt H Sili in bivšiv loka! c. kr. pošte v Spo Hiški ter lepa blagajna. 1768 I Več pove Jos. Vodnik, Sp. Šiška Mlad trgovski pomočafk dobro izurjen v železninski in fiperv rijski stroki ter z dobrimi spričeval želi svojo dosedanjo službo s 1. avguston preraeniti. Vstopi tudi kot potov Kdo, pove uprav. „SI. Nar.- 17^ Cenjeni sejmarji »Ro^ne doline". A a tako velikanskem obisk našega sejma se vsem ude/c, nikom najprisrčneje zahvaljujeva ter jih prosiva, da nam oprosti ako se je dogodila kaka nerc nost glede postrežbe; parila p^ bova odslej, da bo vsak gost pristno pijačo in poljubno jed, najbolje posfrejen. 17 3?oj}na dolina, 20. junija 1901 jVtarija in JVlartin podgorele Jutri, 23. junija 1904 z godbo j petjem in sijajne razsvetljavo vrta. Za dobro jed in pijačo ter točno \ strežbo je najbolje preskrbljeno. S spoštovanjem 1732 A. & M. RUS. Pisalni stroji. Slavnim uradom, pisarnam, odvetnikot notarjem, podjetnikom in trgovcem vljudn naznanjam, da sem prevzrl zastopstvo Kranjsko in Spodnje Štajersko RemingtoD Sholes pisalnih strojev ter da imam v zarogi vso potrebščino ?.% pisalne stroje kakor raznovrstni kane lljski in pismeni papir, barvani i (K<-blenpapir), barvane trakove razu znamk, za kopiranje in navadno pisav vseh barvah, razne barve za pisalni «' blazinice za barvo, priprave za zbiramo pisani itd po originalnih tvorničkih cenah proti gotovini ali po povzetju zneska Vsa naročila za te kraje izvršuje samo moja trgovina. Ker sem z navedenimi i>-meti vedno bogato založen, lahko cenjenim odjemalcem vsikdar točno postrežem. Z odličnim spoštovanjem 1748-1 U. HRIBAR trgovina knjig, papirja in pisalnih potrebščin Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 8. 45144^ Še mnogo denarja leži na cesti, Povsod! Stalno! Povsod! Lahek, prijeten zaslužek za osebo vsakega *tann, dame in gospode, s preprostim, obrtnim, domačim in pismenim delom, ročnim delom itd. brez predznanja, na domu ali zunaj doma. (Opravlja se tudi lahko v prostem času). Naslov RUDOLF RAST, odd. 163, Tečin na Labi. V. rasa naj se po dopisnici, sklicevaje se na ta časopis. 1734-3 ^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani*' Podružnica v CELOVCU. Kupuje lu prodaja vse vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, fco-n^nnaluih obligacij, areCk, delnic, valut, novcev in doviz. Promese izdaja k vsakemu žr&banju. Akcijski kapital K 1,000.000» Zamenja« I« •kskodptuls Daje predujma m vrednostna papirja izftrebane vrednostne papirj * m 52a.*va.r-\aje* sredic« jproti vnovčuje zapale kupone. Jc-ujrzni Izg-cOoI. VinkuSujo in devina.ulu)o vojaške ženitninsh.6 kavcij©. fsJT Blflirnir* tik «uk»«N» iiirulr > Jk (fcif Borana uar««H«. " Podružnica v SPLJETU. G2S^ Denarne vi«c" UMreJeiti« v tekočem računu aL na v.ozne knjižica proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dno vloge do «e vađlge. M—70 Promet s čeki In nakaznicami. in wm je naprodaj pri 1767 Iv. Jax in sinu v Ljubljani. p*- Popravila šivalnih strojev vseh sistemov se pre-vzemljejo iu prav ceuo in dobro izvršujejo ' prodajajo se tudi različni deli strojev, šivauke in olje za mazanje. SINGER Ci». 9 šiv. strojev del. družba v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 4. I Kaj boljšega nego je barva za lakiranje poda S z medvedovo znamko, sploh ni. a 1353—2 I I W zalogi |o fin »mam s J) Službe dacarja ali kontorista išče mlad mož, 28 let star, zmožen obeh deželnih je zikov, ki je tudi obiskoval trgovsko Šolo. Dober računar in vajen pisave v obeh jezikih. — Dopisi naj se pošiljajo pod K. P.f poste restante, Celje. 1710 3 Več spretnih mizarjev j za izdelovanje portalov in znotranje hišne oprave, dobi stalno delo proti dobri placi. 1706—3 Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda**. H©nrik VVibbG, izdelovanje barv in lakov xr Ljubljani Sv. Petra cesti at> 2» Panama- in Manila- klobuki za gospode od gld. 2 8o naprej so pristni naprodaj pri G* J. Hamann-u trgovina s perilom in z modnim blagom Mestni trg št. 8. Um-w 1SCG j stavbno vudstvu v Eisentratt rui na Koroškem za gradnjo ceste i»-a Sovodje (Gmiind) - Rennweg*. Išče se samostojen knjigovodja in korespo »ident. Biti mora spretna in zanesljiva oseba, dobra trgovska moč z znanjem jezikov (slovenščina, ozir. krv., ital. in nemščina). Prednost imajo oni, ki so verzirani v trgovini z lesom. Plača po dogovoru; stalna in prijetna služba. Ponudbe je poslati 1735—3 Ces, ur. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. £43 * - veljaven od dne l. junija 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju* kol. P OGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. ari 2* m ponoči osobni &fc v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzen.Af ate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v ^ossee, Solnograd, čez K' ^in-Reimn6 v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ot j uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlik v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzen3-sste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Bu-tejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Sjodo le ob nedeljah in praznikih od 2. janija naprej. — Ob 3 uri 58 m popoldne osobni 7la*v v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzeasfeste, Monakovo, Ljubno! čez Selzthal i Solnograd, L>nd-Gastein. Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariš, 'ez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare^ TO vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni vos L in II. razr.), Lipsko, na Dunaj mstetteo. — Ob 10. uri ponoč, osobni vlak v Trbiž, beljak, Franzensfeste. Inomost, tfonakovo (Ljubljana Monakovo direktni voz 1. in II. razredaj. — PROGA V NOVO MESTO N* V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice rje, ob i uri 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri lu m popoldne osobni Jvlak v jrosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zve kr v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. koi. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ur; 1'6 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, ^Monakovo-Ljubijana direktni vlz I. in II, razr.,; Inomost. Franzensfeste, Suinograd, Line, Stevr, Aussee, Ljubno, eiovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m iopoidno osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Kanove care, Heb, Marijine varo. ?rago Praga-Linc Ljubljana direktni voz I. in II. razr.;, Plzen, Budejevice, Solnograd jinc, Stevr, Panz, Genevo Curih, Bregenc, Inomost, Zeil cb jezera, Lend-Gastein, Ljubn- , Celovec. Šmobor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoldne osobni viak z Dunaja. Ljubna.' Selzthala, Beljaka, Celovca. Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri iu m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 14 m zvečer osobni glak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Jeba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnegi. Beiiaka, Celovca, Pontabia, čez Selzthal z Ino-posta in S vinograda. Ob 10 uri 4o m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija d j ptembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA )sobn] vlaki: Ob 8. uri 44 rn zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m pote ia Straže, Topiic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako )'& 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega cd 2. junija do 1H. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. koi. V KAMNIK Mešani vlaki: Ob f. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 ir. zvečer. Ob 10. uri 45 m ■onoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBIjJANO drž kol. IZ KAMNIKA, tesani vlaki: Ob H. uri 49 m zjutraj, olj 10, ari o9 m dopoiudne, ob 6. uri 13 m zvč. Ob uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda ie označen >o srednjeevri pe.k^ein easu k: je za : min. pred krajevnim Časom v Ljuhljaui. Trst, ulica S. Francesco štev. 2. Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo Človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. s—140 G-lavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič v Ljubljani. Triumpti-štediina ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorsni izpeljavi. Že 30 }et so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj-'rpežnejsi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta : Stedllna ognjišča 2a hotele., gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 543—34 Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph" H. Goldscltmldt t-tiu Proga Cunard v NEW-YORK in BOSTON. 1766-1 Vozni čas brzoparnikov ob sob o-tah iz Liverpola 6—7 dni. Vozni čas poštnih parnikov ob torkih iz Liverpola okoli 8 dni. Zveza in cene iz Hamburga in BremtiB. 1. kajuta J po hitrosti parnikov \ od £9G mark naprej. 2. kajuta i ali leži kabin j 0d 195 mark naprej. 3. razred: Zel v Se parilifec.......60 mark. Potniki 1. razreda dobijo prosto vožnjo 1. razreda iz Hamburga ali Bremna Čez Vlissingen ali Hoek in London v Liverpol. Potniki 2. razreda se vozijo iz Hamburga na Angleško v 1. kaju ti. Natančneje pri zastopniku n VnT\QhQrn Uamhii rr ^erdiuand-za Nemčijo: Di IVdlloUClRf ildllluu g strasse 15. napravljen iz francoskih vin 2 -J priporoča za blago-* i voljni poizkus ANTON STACUL v Ljubljani. 4 pari čevljev za 5 L Na prodaj Ker sem pri nekem konkurzu nakupil ogromno število čevljev, jih bodem prodajal še kratek čas po čudovito nizkih cenah in sicer: 1 par moških in 1 par ženskih usnj. čevljev na trakove, dobro podkovanih, dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari so močni in narejeni po najnovejšem kroju, za zimski čas gorko podvlečeni; velikost po cm. Vsi 4 pari stanejo samo 5 kron. — Denar naj se pošlje po nakaznici ali pa plača po povzetju. — Zamena dovoljena, tudi se denar brez pomisleka vrne. Razpošiljalnica čevljev 1712 A. Gelb, Krakov, st. 40 4. je prav lepo posestvo v Ljubljani na Domobranski cesti št. 1. Obstoji iz enonadstropne hiše, gospodarskega poslopja, sadnega vrta in 2200- sežnjev prostornega travnika, ku terega je lahko tudi posamezno odkupiti. Krasna, prosta lega, vse v izbirnem stanu. Cena nizka, plačilni pogoji ugodni. Ponudbe sprejema lastnik Josip Flore, 1H20- 3 c kr. poštni kontrolor Zgodovinska povest iz francosKih časov na Kranjskem „Pod nora orlom!" 9f jo izšle. "^fe Dobi se edino-le pri Lav. Schwentnerju v Ljubljani li i**o. St. 17.708. Razglas. 171 i - 'A Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji seji dne 17. maja t. L, da se imata katoliško pokopališče pri sv. Krištofu iu pa vztoČno od istega ležeče pokopališče evangeljske cerkvene občine, ker sedaj ležita že v obsegu mesta, v smislu dvornega dekreta z dne 23. avgustu 1T• -t št. 2951 opustiti, ter s 1. dnem maja 1905 za nadaljnjo pokopavanje zapreti. Mestni magistrat kot politična oblast prve stopinje pa je po kole^ijalnem posvetovanju v seji dne 9. t. m. na podlagi poročila mestnega rizika dr. Ivana Koprive z dne 7. maja 1901 in glede na izjavo mestnega stalnega zdravstvenega sveta z dne 29. maja 1901 spoznal, da je pokopališče pri sv. Krištoiu tudi iz zdravstvenih ozirov nedopustno in da je s 1. dnem maja 1905 za nadaljnjo pokopavanje zapreti. To se v smislu § 62. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1887 dež. zak. št. 22 javno razglaša z dosta\kom, da je onim, ki imajo iz kacega posebnega pravnega naslova pravico pokopavati na omenjenih 2 pokopališčih v grobnicah ali kupljenih grobovih, morebitne stvarne ugovore proti sklepu občinskega sveta z dne 17. maja t. 1. iu proti odločbi ■ nega magistrata z dne 9. t. m. najkasneje do 30. dne julija t. 1. vlagati pismeno pri mestnem magistratu ljubljanskem. dne 13. junija 1904. Na Bledu v dependenci hotela „TOPLICE" ordinira vsako soboto 1754—1 zobozdravnik Dr. E. Bretl. Za kolesarje jako važno! Preden se kdo odloČi nabaviti si kolo, naj ne zamudi ogledati si zalogo ali vsaj naročiti cenovni i pravih PUCHOVUI KOLES, najnovejših modelov, katerih edino zastopstvo ima — Jran Čuden v £jubljani. # # # # # Pozor!!! One častite gospode, ki se zanimajo za 5o5 -18 motor-kolesa vabim, naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno kolo PUCH-MOTOR, da se prepriča, kako lino in popoluoma preprosto je sestavljeno, tako da se vsakdo lahko takoj priuči voziti. Puchovo kolo vedno pred vsemi drugimi! 27 W0Z Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu na Resljevi cesti št 7 1752-1 ordiniral bode od 1. do 31. julija le vsako soboto cd 10. - 12. dopoldne in od 3. — 5 popoldne. Nestrupene barve xu pleskanje Varstvo proti zastrupljeaju s svincem. je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce varuje nesrečnih svinčenih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele i«i zdrave delavce. Ploska se ž njim lepo in stanovitno, kakor z vsako BVinCeno barvo. ,.Lithooone 4 je cenej i kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi. Specialiteti: sivo ^K£er-ii K 1. Citomrel za brzo pomkljanje lonček K 2. Razpošiljam samili graščina Novi Šalek pri Velenju, Štajersko. .... j^umberško, belgijsko in jtle^ijsko platno .. v ujc/z širinah namizni prti, setviete, brisalke, je.oni robci, sifoni in pavolnato blago.............$vic€lfsk* vezenine. J^Grilo -*a °Preme nevest ja hotele in restavracije .. . po izvirnih fvorniških cenah. )orno • • . • • • hbi blagi Velika izbi nton Sare Specialna trgovina v Ljubljani, Sv- Petra cesta št. 8. Kaj je in kaj obsega m \ ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni w dovršeno delo, ki sta ga p ali rit. c. kr. ■ ministrstvi notranjih zadev in za trgovino: Avstrijski centralni kataster Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnib podatkov Mstmv^ena edina popolna dresna knjiga za vse Avstrijsko ^ TT w w obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo: Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičneni zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele. Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja. Pri vsaki občini so tndi dalje natančno razvidi: okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, sole, poštno, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje. Cena zvezkom: I. DUNAJ . . K 13'— || Zv. VI PRIM. i. DALM Zv Zv. I!. SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 Zv. III. G.AVST. I. SLCB. „ 1180 Zv. IV. ŠTAJERSKO „ 10. Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „ 8 Zv VII TlR I PREDARL Zv VIII CESKO (dva doiaj Zv IX MOR I sLEZIJA Zv X. CAL I. BUKOV K 6 60 »2 -m 32 - „ 27 Naroča se v KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5. kakor tudi v vsaki knjitfotržnici tukaj in v inozemstvu yU'lajawlj tn odgovorni urudnik • Or. lv»o Taviaf. ! aatnina it; b^k „NirMn«'* i«ikanir-