Glavni urednik: Milan Bajželj
Odgovorni urednik: Jože Košnjek
KRANJ, petek, 18. 1. 1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO &b 35-ifi!mt;i izhajanja odlikoval* i Redom zaslug za narod s srebrno zveztto
Spričevalo poslovanja
Zaklj učni računi
"^■NMIBffiRMiaaHiHKIllIMM
srede februarja morajo biti pripravljena poročila o poslovanju vseh organizacij združenega dela v minulem letu — Tako [udi letos zahteva sindikat, ki bo vodil obravnavo lanskih rezultatov gospodarjenja — Tudi beseda o samoupravljanju — Delav-Cer*i odkrito informacijo
Celovita obravnava lanskih gospodskih rezultatov naj bi tudi letos
aJela niz dejavnikov, ki so lani vpli-i»K na gospodarjenje v organizaciji združenega dela. Sindikat tudi etos terja, da strokovne službe prijavijo razumljiva in odkrita poroči-j 0 poslovanju, da jih bodo delavci Qabko razumeli in brez večjih težav .Ce"ili. Letos bodo nedvomno strož-to,Z tam' ^er PosluJejo z izguba-i Kjer jim nenehno manjka dela in Jer jih slabo gospodarjenje najbolj
epe pri dohodku. Delavci v sindikal-,lri skupinah, kjer običajno brez dla-0j na jeziku spregovore o slabostih ^govornih, bodo terjali tudi odgo-
0r na vprašanje, kej so odgovorni
torili zoper take in drugačne mot-
J.e v gospodarjenju in kakšni so bili Ucmki teh aktivnosti. jr po navodilih sindikata morajo de-
avci dobiti informacijo o tem, ali je
°hodek delovne organizacije rezul-
at povečanja cen ali morda višje Produktivnosti, razumnejšega izko-2^.c.anJa  proizvodnih zmogljivosti,
"izevanja stroškov, strokovnejše jjganizacije dela. Vedeti morajo, ko-
Ko dohodka je prinesla posodoblje-
a tehnologija, koliko inovacije in
omače znanje in koliko izvoz. Zad-
Ja leta v gospodarstvu veljajo varani ukrepi, ki so ponekod tudi za ocen?? m?čno aktualni. Delavci bodo - an so dovolj gospodarno rav ba - 2 energiJ°- kakšna je bila oskr-maT Surc?vinami in reprodukcijskimi cj0   nau\ ali so uspeli uvožene namestiti z domačimi, kaj so storili
a manj izmeta. Tudi o izrabi proiz-
odr»h zmogljivosti bo beseda, o
možnosti prehoda na večizmensko delo, odpravljanju ozkih grl v proizvodnji, odnosu delavcev do osnovnih sredstev, vzdrževanju strojev in podobno. Posebej naj bi spregovorili tudi o izvozu, konvertibilnem seveda, in o zmanjšanju uvoza.
Glede razporejanja dohodka bodo ocenili, ali se je delovna organizacija držala vseh družbenih usmeritev, ali je ostala v mejah, ki jih je začrtal družbeni dogovor, kako se zlasti v neposredni proizvodnji, v težkih delovnih razmerah in pri ustvarjalnem delu uveljavlja nagrajevanje po delu. Delavce pa bo najbolj zanimalo, ali jim bo dohodek v prihodnje zagotavljal socialno varnost in kako ho s
tistimi, ki ne morejo dosegati pričakovanih delovnih rezultatov. Govoriti bi morali tudi o bolniškem staležu, kršitvah delovnih obveznosti, o obsegu nadurnega in pogodbenega dela, o načrtih zaposlovanja pripravnikov in štipendistov. Najteže bo v tovarnah, ki poslujejo z izgubo, ki se ne morejo izkopati iz dolgov, ki jih bre-mene neporavnane obveznosti, ki niso likvidne. Odgovorni bodo morali priti pred delavce s prepričljivimi sanacijskimi programi.
Doslej je ocena gospodarjenja še vsako leto potisnila v senco drugo plat, samoupravljanje v združenem delu. Vsako leto delavci temeljito »prečešejo« gospodarjenje in tako bi morali spregovoriti tudi o svojem samoupravnem položaju. Po drugi strani pa bodo morali pogledati tudi čez tovarniški plot, saj jih tam zadeva veliko stvari, vendar razprava le redko pokaže nanje.
D. Z. Žlebir
Še pred začetkom svetovnega prvenstva
Prva zmaga Elanovih smuči v Bormiu
Elanove smuči bodo v Bormiu, kjer bo od 31. januarja do 10. februarja svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah, »uradne smu či« prvenstva.
Begunje — Še preden se je začelo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju v italijanski Valtellini (za moške v Bormiu in za ženske v S. Cate-rini), je begunjski proizvajalec smuči že dosegel prvo zmago — za uvod na poslovnem področju, v izjemno močni konkurenci z ostalimi svetovno znanimi izdelovalci smuči. Italijanskemu podjetju Colmar, s katerim Elan uspešno sodeluje že vrsto let. je namreč uspelo pri organizacij-
Ponovno o uvedbi davka
Pred delegate kranjske občinske skupščine bo februarja spet prišel predlog o ponovni uvedbi davka na osebne dohodke
Kranj — Na februarski skupščini bodo kranjski delegati znova odločali ali so za uvedbo davka na osebni dohodek ali ne. Na decembrski skupščini so predlog gladko zavrnili ter s tem postavili pod vprašaj ^di občinski proračun, v katerem je bilo za leto 1985 upoštevanih tudi okoli 11 odstotkov prihodka proračuna prav od davka na osebni dohodek. V tem letu naj bi se namreč z 0,35-odstotno stopnjo od osebnih dohodkov zbralo v občinskem proračunu 76 milijonov din. Izpad teh sredstev bi imel za proračun še za 16 milijonov din večje posledice, saj kranjska občina ne bi mogla dobiti dela sredstev republiškega prometnega davka, ki so pogojena z uvedenim davkom na osebni dohodek.
92 milijonov din planiranega prihodka občinskega proračuna bi ^ težko nadomestiti iz kakšnih drugih virov in verjetno bi bili za
bUo kaj
sredstev prikrajšani v tem letu nekateri porabniki občinskega pro-
^čuna, kot so na primer temeljno sodišče in nekatere družbenopoliti-ne organizacije od SZDL, ZSMS, ZB. Skratka, 0,35-odstotni davek, ki £ 1 Povprečnem osebnem dohodku v občini okoli 30.000 din pomeni v rerr»enitev na zaposlenega v povprečju 105 din mesečno, je v skupni ga    ^ovolJ pomemben znesek, da je izvršni svet in druge upravne or-bi ne,'ank° krepko zabolela glava. Vsega tega kajpak ne bi bilo, če ne v kranjski občini lani ob pozivih za razbremenitev gospodarstva ta uvedeni davek od osebnih dohodkov za nekaj mesecev ukinili. Po-te-VrV Uvedbi z letošnjim januarjem delegati niso bili naklonjeni, proti
obremenitvi je bil tudi kranjski sindikat, bo skupščini v začetku februarja se bo torej znova odločalo, ali se Za 7a1^aveki ki pomeni za zaposlene sicer majhno obremenitev, toda (jejsPlošno porabo in občinski proračun je zelo pomemben, prižgala v 3 ^gatskih klopeh zeleno luč. Dvomesečni izpad prihodka od tega me ^ znasa približno 12,6 milijona din, ki jih bo sicer še mogoče nado-gos Z vecJ*m prihodkom od drugih davkov — predvsem davkov od davW°^ars^e dejavnosti in davkom na dohodek stavb. Črtanje tega nik> ZU vse 'eto Pa bi pomenilo za nekatere že prej omenjene porab-Ha?° proracuna nadaljevanje težavnega položaja iz preteklega leta. taj^:en tega bi kranjska občina ostala ena redkih občin v republiki, ki 0rj.Snega davka nima. Že doslej je imel Kranj med vsemi slovenskimi davi?3111' naimz.Jo zbirno stopnjo davkov in prispevkov, z uvedenim ^ na osebni dohodek pa bi taka tudi ostala. t m
skem komiteju, da se je Elan uvrstil med sponzorje (tako kot tudi Olivetti, Longines in Canon), njegove smuči pa so »uradne smuči« prvenstva. To je vsekakor pomemben uspeh, begunjske tovarne. Nova uveljavitev Elana v svetu se bo odražala tudi pri prodaji njihovih smuči na zahtevnem zahodnem tržišču.
Begunjsko tovarno bo sponzorstvo veljalo 24 tisoč dolarjev in 250 parov smuči, ki jih bo dala na voljo uradnim osebam na tekmovališčih. Izdatek ni velik v primerjavi z načrtovanim propagandnim učinkom. Elan bo na vseh javnih mestih predstavljen kot sponzor prvenstva. V središču Bormia — v palači organi-zacijsega komiteja ter v tiskovnem središču, bo dobil tri razstavne prostore, v katerih bo predstavil poslovnežem z vsega sveta in ostalim udeležencem svetovnega prvenstva svojo najnovejšo kolekcijo alpskih smuči.
V Elanu si vsekakor želijo, da bi njihov poslovni uspeh v Bormiu dopolnili z rezultati na smučiščih še jugoslovanski smučarji in ostali tekmovalci, ki vozijo na njihovih smučeh. (CZ)
Krojevi plašči za smučarsko reprezentanco
Ljubljana — V ponedeljek, 14. januarja, se je v Krojevem paviljonu na sejmu mode na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mudila kaj pisana druščina. Sem so namreč prišli vsi člani jugoslovanske nordijske reprezentance, skakalci in tekači, ki bodo konec januarja nastopili v Seefeldu in v Planici. Kroj je namreč vsakemu od njih podaril lep zimski plašč iz kamelje dlake z emblemom »Nor-dic ski team«*35 plaščev, 32 moških in 3 ženske, so tako za naše smučarje prispevali delavci Kroja in še enkrat dokazali, da imajo posluh za ta slovenski nacionalni šport, ki prav zdaj preživlja kar precejšnje gmotne težave. D. D.
V SREDIŠČU POZORNOST/
Izkušnja, kije ne bi smeli pozabiti
Onesnaženje vode s fenoli v škofjeloškem vodovodu konce lanskega leta ni imelo hujšifi posledic za ljudi, saj zaradi slabe vode ni nihče iskal pomoči pri zdravniku. Za vse pa je bilo dobra šola za naprej, saj so se ob tem pokazale nekatere pomanjkljivosti, kijih bo treba odpraviti.
Največ zaslug za to, da je sanacija onesnaženja potekala brez večjih zapletov imajo odgovorni ljudje pri škofjeloški Komunali, ki so takoj, ko so zvedeli za onesnaženje, ukrepali. Obvestili so ljudi in zaprli dotok onesnažene vode.
Več težav so imeli s strokovnimi analizami vode oziroma z ugotavljanjem s čim je voda onesnažena. Prve ugotovitve so bile pomanjkljive, natančnejše po dobili šele čez dva dni. Zato tudi niso mogli ljudem takoj povedati, zakaj je voda neuporabna. Na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju namreč nimajo potrebnih priprav za zahtevnejše analize.
Onesnaženo je bilo spodnje zajetje v Hotovlji, v katerega se zlivajo trije studenci. Kdo jih je onesnažil, še niso ugotovili. Ugotovili so lahko le, da do onesnaženja ni prišlo v zajetju, niti v neposredni okolici, temveč nekje v zaledju izvora studencev. Ti namreč zbirajo vodo z območja, kije veliko približno tri kvadratne kilometre. Prav tako še ni ugotovljeno ali je bilo onesnaženje namerno ali nenamerno.
Ukrepali so tako, da so zaprli dotok vode s spodnjega zajetja v Hotovlji oziroma iz vseh treh studencev, zato v škofjeloški vodovod priteka petino manj vode. Če bo moral biti izvor dalj časa zaprt, računati pa je treba tudi s tem, da iz njega ne bo nikdar več tekla voda v loški vodovod, lahko Škof ji Loki v sušnemu obdobju primanjkuje vode. Zato bo treba takoj začeti iskati nove vodne vire oziroma takoj začeti graditi novo črpališče na Sorskem polju, kar bo veljalo najmanj 50 milijonov dinarjev.
Onesnaženje vode pa je tudi izkušnja, ki jo ne bi smeli pozabiti. Ne le, da je bilo cistern za dovoz vode premalo, da jih v Peksu sploh nimajo, (brez vode pa ni kruha), da je bilo sodelovanje različnih organov v občini, ki bi morali ukrepati, pomanjkljivo, da so najčrti o ukrepanju v izrednih razmerah v praksi neusklajeni in da je bilo obveščanje ljudi pomanjkljivo, v občini tudi nimajo katastra vodnih virov. Zato tudi ni poskrbljeno za njihovo zaščito. Prav tako ni seznama starih še uporabnih vodovodov in vodnjakov. Še manj pa je razumljivo, da na Gorenjskem nimamo opreme in aparatov, s katerimi bi lahko takoj izmerili s čim in v kakšnih koncentracijah je voda onesnažena.
L. Bogataj
J
Kupi snega pred hišami — Po nizkih temperaturah je na zamrznjeno zemljo padlo precej snega tudi v zgornjesavski dolini, kjer so imeli po krajevnih skupnostih veliko težav s pluženjem. Vaške ceste in poti so večinoma splužili, vaščani pa so morali tudi sami prijeti za lopato in odmetati kupe snega pred hišnimi vrati. — Foto: F. Perdan
Januarske plače bodo večje
P'ccadH{y L, piccadiHy — piccadilly — piccadiUy — piocadifly -~	piccadilly -~ piccadilly
tovarna klobukov Šešir Škofja Loka Priporoča svoje izdelke <	
^Ccadif/y ~ piccadii!y — piccadilly — piccadiUyt — piccadWy — ,	oiccadilly —piccadilly
KRANJ — V sredo dopoldne so se delavke v kranjski Telematiki — tozd Terminali začele zbirati in se pogovarjati o nizkih plačah, ki so jih prejele v začetku tedna. Več kot 500 jih je prejelo manj kot 20.000 dinarjev, povprečje pa je znašalo 26.000 dinarjev. To je za skoraj 5.000 dinarjev manj kot znaša povprečje kranjskega gospodarstva in drugih Iskrinih tovarn v Kranju. V Telematiki so namreč lani osebne dohodke povečali le za 7 odstotkov, ker jih več zaradi izgube niso mogli. Nerazpoloženje so še povečale januarske podražitve, zlasti pa visoka podražitev ogrevanja stanovanj in tople vode ter dražje komunalne storitve. Delavke so ugotavljale, da s tako nizkimi plačami enostavno ne morejo živeti.
Ob 13. uri je vodstvo delovne organizacije organiziralo sestanek, ki se ga je udeležilo okoli 400 delavcev iz tozda Terminali in nekaj delavcev iz montažnih linij tozda Elementi. Tam so delavcem pojasnili, zakaj tako nizki osebni dohodki.
Hkrati pa se je vodstvo Telemati-ke dogovorilo, da bo ob pomoči soz-da Iskra — moralni in materialni — januarske plače popravilo in sicer
tako, da bodo delavci z nižjimi osebnimi dohodki dobili večje povišanje. Sicer pa si vodstvo zelo prizadeva, da bi celotno, izgubo, ki je nastala lani, pokrili. Del izgube naj bi pokrili že pred zaključnim računom, del pa po njem s pomočjo sozda, republiških rezerv in kranjskega gospodarstva. Ce jim bo to uspelo, predvsem pa, če bodo v tovarni povečali proizvodnjo in več zaslužili, bodo osebne dohodke popravljali tudi v naslednjih mesecih.
L. Bogataj
GLA8 2 STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 18. JANUARJA 1985
PO JUGOSLAVIJI
i
Utrditev prijateljstva
Predsednica zvezne vlade Milka Planine je na obisku v Franciji. V sredo se je pogovarjala s predsednikom francoske vlade Laurentom Fabiusom. V pogovoru sta poudarila, da naj se utrdi prijateljstvo med državama in hkrati odpre tudi nove oblike še boljšega sodelovanja na vseh področjih, zlasti na gospodarskem. Milka Planine je širše spregovorila tudi o problemu držav v razvoju in držav pod pritiskom velikih zunanjih dolgov ter poudarila vzajemni interes razvitih in nerazvitih držav.
Zunanji minister v Avstriji
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarević je na uradnem obisku v Avstriji. V sredo se je pogovarjal s predsednikom avstrijske republike, dr. Rudolfom Kirchshlagerjem. Pogovarjala sta se o razvoju dobrososedskih odnosov med državama. Pogovarjala sta se tudi o aktualni mednarodni politiki in gospodarstvu.
Devizno neravnovesje bo treba zmanjšati
Deviznega neravnovesja, ki se je v zadnjih letih nakopičilo v poslovnih bankah, ne bo mogoče urediti z enkratnimi posegi. Ker na tej podlagi nastajajo tudi velike negativne tečajne razlike, so v predlogu Ljubljanske banke — Združene banke o skupni politiki temeljnih bank na tem področju, namenili precej pozornosti. Tako menijo, da bi lahko banke v letu 1985 za tretjino zmanjšale v preteklih nakopičeno devizno neravnovesje. Pri tem upoštevajo neravnovesje, ki je nastalo zaradi plačila fiksnih in garantiranih obveznosti do tujine — v bistvu zaradi gradnje posebnega družbenega in gospodarskega pomena, kot so energetski objekti in ceste. Na drugi strani pa naj bi skupaj poskrbeli za tako imenovane konvetirane kredite (ko so organizacije najele tuja posojila, v resnici pa porabile njegovo dinarsko vrednost). Če se bodo v banki dokopali do skupnega zagotavljanja trajnih deviznih virov, bodo tudi onemogočili nastajanje novega deviznega neravnovesja za plačila obveznosti, ki pridejo na vrsto letos.
Preokreta še ne bo
Po ocenah leto 1985 še ne bo pomenilo preokreta na bolje za kranjsko gospodarstvo — Komaj enoodstotni porast družbenega produkta in dohodka v tem letu kaj drugega tudi ne omogoča
Zahvala
Kolektiv Časopisnega podjetja Glas je za novoletne praznike prejel številna voščila in želje za uspešno delo v letu 1985. Vsem, ki ste se nas spomnili, se prek časopisa najiskreneje zahvaljujemo!
Kranj — Kranjsko gospodarstvo si v tem letu ne bo izboljšalo svoje materialne osnove. Takšno prepričanje se da razbrati iz napovedi razvoja, ki so ga pripravili v združenem delu, zato tudi predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju v tem letu, ki po javni razpravi prihaja pred zbore občinske skupščine, ne more biti drugačen.
Kranjsko gospodarstvo si v tem letu obeta le skromen komaj enoodstoten porast družbenega dohodka. Možnosti sicer so večje, vsaj pretežni del gospodarstva ima realne možnosti, da poveča družbeni proizvod in dohodek za 3,5 odstotka, vendar pa bo po vsej verjetnosti slab gospodarski položaj Iskre Telematike tudi v tem letu močno vplival na splošno stanje kranjskega gospodarstva in odstotek rasti močno potisnil navzdol. Ob takšnih napovedih seveda ni nikakršnih možnosti, da bi v Kranju lahko že v tem letu z izboljšano materialno osnovo združenega dela zaustavili upadanje družbenega in osebnega standarda značilnega že za pravkar minulo leto. Veliko je seveda odvisno prav od izboljšanja položaja v Iskri Telematiki, za katero pa so trenutne prognoze zelo različne — od slabih do dobrih. V najslabšem primeru, to je, če bi se izguba iz preteklega leta nadaljevala tudi letos, bi se za kranjsko občino odstotek rasti družbenega proizvoda utegnil zmanjšati celo pod en odstotek.
Iskra Telematika sicer letos po prvih podatkih načrtuje večjo obnovo proizvodnje, ki je lani zastala, zato je tudi napoved o 20 odstotnem povečanem obsegu fizične proizvodnje treba gledati s tega zornega kota. Sicer pa kranjsko gospodarstvo načrtuje dokaj visoko 2 odstotno rast proizvodnje, predvsem to velja za industrijo. Nekatere delovne organizacije pri tem izstopajo kot na primer Planika, ki ima zaradi velike investicije v športno obutev v lanskem letu
Seminar za prosvetne delavce
Radovljica — V začetku počitnic radovljiška Delavska univerza skupaj z izobraževalno skupnostjo pripravlja vsakoletni seminar za prosvetne delavce. V Linhartovi šoli v Radovljici je seminar za prosvetne delavce iz Radovljice, Lipnice, Begunj, Mošenj, Ljubnega, zavoda Matevža Langusa, vzgojnovarstvene organizacije in glasbene šole. Na Bledu pa bodo v šoli Josipa Plemlja izobraževali blejske in bohinjske prosvetne delavce ter šolnike iz Gorij in srednje gostinske šole. Seminarji so namenjeni izobraževanju o uporabi računalnikov, ustvarjalnosti pri učencih, reformi visoke šole in aktualnim mednarodnim temam.
JR
vse možnosti, da doseže napovedanih 8,5 odstotkov povečanja industrijske proizvodnje, visoko nad povprečjem pa so tudi vse tri Iskrine delovne organizacije.
V razmeroma skromnih okvirih gospodarjenja, ki si jih z resolucijo začrtuje kranjsko gospodarstvo, pa razmeroma majhen delež sredstev ostaja za investicije. Predviden delež sicer pomeni 19 odstotkov družbenega proizvoda, realno pa ne kaj dosti drugačen od tistega v preteklem letu.
Zaradi takšne materialne osnove gospodarstva v tem letu so tudi možnosti v družbenih dejavnostih in v skupni porabi sploh za kaj boljši položaj slabe, saj to nakazuje že predvideno 10-odstotno zaostajanje sredstev za rastjo dohodka. To pa tudi za to področje pomeni črtanje marsikatere poprej predvidene investicije. Prav nič boljši obeti niso na področju gospodarske infrastrukture, še posebej pa stanovanjska gradnja. Sredstva za to so v mnogočem odvisna tudi iz dotoka sredstev po samoupravnem sporazumu o izgradnji družbenih in komunalnih objektov v kranjski občini. Le polovično zbrana sredstva po tem sporazumu bi utegnila — tako kot že lani — ne le ogroziti pač pa domala onemogočiti načrte tako glede gradnje osnovne šole na Planini, pripravo zemljišč za bodočo stanovanjsko gradnjo v Bit-njah in druge načrte.
L. M.
Priznanje Marjanu Orožnu
Brdo pri Kranju — Predsednik Planinskega društva Kranj Franci Ekar je v četrtek, 10. januarja, na Brdu pri Kranju izročil predsedniku Zveze sindikatov Slovenije Marijanu Orožnu jubilejno planinsko priznanje Planinskega društva Kranj. Priznanje mu je društvo podelilo ob 85-letnici obstoja za sodelovanje pri razvoju planinstva pri nas, posebno pri izgradnji Ledin in pri razvoju gorske reševalne službe.
Sprejem pri Vinku Hafnerju
Ljubljana — Včeraj, 17. januarja, je predstavnike Planinskega društva Kranj sprejel predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner. Ob 85-letnici društva so mu izročili jubilejno priznanje, predsednik društva Franci Ekar in podpredsednik Franc Rakovec pa sta ga seznanila z dosedanjim delom društva in o načrtih v prihodnje. Vinko Hafner, ki je vedno spremljal delo društva, izvajanje njihovega programa in še posebej izgradnjo Ledin, se je še posebej zanimal tudi za urejanje planinskih poti.
Osamljenost hujša od bolezni
Društvo invalidov v Kranju tudi letos obeta vrsto družabnih in rekreativnih prireditev, s katerimi blaži samoto mnogim prizadetim ljudem — Vsak mesec izlet
Kranj — Društvo invalidov v Kranju, ki je lani praznovalo 15 let dela, je že veliko storilo v dobrobit prizadetega človeka. Zato ni nič čudnega, če se v njegovo okrilje zateka vse več članstva. Le v zadnjih dveh letih se je na novo včlanilo prek 400 invalidov. Kakor so v društvu po eni plati ponosni na svoje odmevno delo in vse več članov, jih po drugi skrbi, da vsako leto nastane toliko novih invalidov. Ob koncu leta je imelo kranjsko društvo tako kar 1963 članov.
Invalidi so organizirani v 43 poverjeniških odborih v krajevnih skupnostih, kjer je poverjeništvo mnogim invalidom tudi edini stik z zunanjim svetom. Težkim invalidom, ki so vezani na invalidski voziček ali na posteljo, osamljenost pomeni večjo težavo kot bolezen, zato so jim redni obiski iz društva ob letu še kako dobrodošli. Slednjim so namenjena tudi vsakoletna srečanja težjih invalidov. Lani so ga pripravili v Križah. Poleg krajevnih poverjeništev pa delujejo tudi aktivi zaposlenih invalidov. V Kranju jih je 10.
Izleti so najbolj priljubljena dejavnost kranjskih invalidov. Lani se je izletov, ki potekajo od marca do novembra, udeležilo prek 700 ljudi. Tudi siceršnja re"kreativna dejavnost je množična in priljubljena. Od septembra do junija se ljubitelji plavanja dobivajo vsak petek v zimskem bazenu. Ostali športno zagreti invalidi, kegljači, balinarji, šahisti, so organizirani v invalidskem športnem društvu Borec.
Minulo leto je kranjsko invalidsko društvo nudilo svojemu članstvu tudi pravno pomoč. Kdor je potreboval nasvet, se je oglasil v društveni pisarni. Največkrat so se invalidi zatekali po pomoč v zvezi z reševanjem statusa in uveljavljanjem socialnih pravic, ki jim pritičejo zaradi invalidnosti. Oglašajo se po potrdila za prednostno nabavo goriv, društvo jim je posredovalo pri raznih prošnjah in pritožbah ter dajalo potrebna priporočila. Ker se je ta način dela zelo uveljavil, saj je ljudem očitno zelo zraslo zaupanje v njihovo organizacijo, bodo tudi v prihodnje nudili pravno pomoč.
Tudi letos se bodo pri kranjskem Društvu invalidov držali običajnega programa dejavnosti iz prejšnjih let. Tokrat načrtujejo osem izletov, pretežno v zdraviliške kraje, maja srečanje svojega članstva ob mednarodnem dnevu invalidov, junija srečanje s pobratenim društvom invalidov v Mariboru, istega meseca pa tudi srečanje težjih invalidov vse Gorenjske v Domžalah.
D. Ž.
Mladinski servis ima nove prostore in računalnik — Decembra so kranjski Mladinski servis obogatili z dvema pridobitvama: 60 kvadratnimi metri novih prostorov in računalnikom. Slednji beleži vse podatke o članih servisa in njihovih zaslužkih, kar močno olajša delo in zagotavlja točno evidenco. Kmalu bo delo steklo po novem, še popolnejšem računalniškem programu, ki bo vseboval popolno poslovanje servisa, izdelal pa ga je eden od študentov. Prenova prostorov, ki je stala 1,2 milijona dinarjev, je prav tako v veliki meri zasluga članov Mladinskega servisa. — Foto: D. Ž.
Interesna področja, želje in motivi za izbiro poklica
___'
Označiti ptico, ki svobodno leta, ki sama, neobremenjeno določa smer poti, ji določiti barvo, ugotoviti vzgibe letenja ...
Prispodoba, ki se vsiljuje ob vprašalniku, ki smo ga dali učencem sedmih razredov spomladi 84. Dali smo jim ga v času, ko so učenci v svojem razmišljanju o poklicih še sorazmerno svobodni, zunanjih sistematičnih vplivov še ni. Vedenje o poklicih srkajo naključno iz svojega domačega življenjskega okolja, iz predmetov, ki jim jih posredujejo učitelji, iz morebitnih lastnih neposrednih izkušenj s poklicem, iz knjig, ki jih berejo, iz tv oddaj, ki jih gledajo, iz pogovorov, ki jih poslušajo. Doslej še niso bili deležni kakih organiziranih ali sistematičnih prosvetljevalnih akcij. Predavanj o šolah ali poklicih, o možnostih štipendij ali zaposlitve, o notranjih osebnih razlogih za izbiro poklica še ni bilo. Kakor pojmujejo svet poklicev ga pojmujejo iz svojega življenjskega vsakdana, iz svojih poznavnih možnosti in svoje notranje dinamičnosti. Vrednost posameznega poklica se je oblikovala naključno in vrednotenje dela in poklicev je še sorazmerno čisto. Ko zvedo, kako so nekatere šole prezasedene, kako je šola oddaljena, kako ponekod ni kandidatov, — ko potem soočijo svoj uspeh, svoje osebnostne lastnosti, zdravje, bivanske razmere z možnostmi uresničitve svoje poklicne želje pač, prihaja do zamenjave, do spremembe namere in vključitve.
Omenjeni vprašalnik smo lani dali vsem učencem sedmih razredov na Gorenjskem, v Škofju Loki tudi letos. Ugotovitve se nanašajo na generacijo, ki letos zaključuje osmi razred v Škof j i Loki: zajetih je 569 učencev. Lanskih učencev je bilo (302. Obakrat je več kot polovica fantov. Odgovori lanske in letošnje generacije se presenetljivo skladajo.
Zanimalo nas je, kako so fantje in dekleta interesno usmerjeni: je ta usmerjenost v osnovi enaka a!i se med spoloma razlikuje. Zanimalo
nas je, za kakšne poklice se odločajo fantje in za kakšne dekleta. Zanimali so nas tudi motivi za izbiro poklica, pri čemer smo se vprašali ali so v tem času še pomembnejši primarni ali že nastopajo sekundarni motivi.
Fantje se zanimajo predvsem za tehniko. Za skoraj dve tretjini fantov je delo s stroji in tehničnimi napravami najprivlačnejše, sledi veselje za delo v naravi in na tretjem mestu so dela z ljudmi in vplivi nanje. V teh treh področjih najdemo interes skoraj devetih desetin fantov. Primerjava z lansko generacijo kaže na enako usmerjenost na prvem in drugem mestu, na tretjem mestu pa so fantje imeli lani interes za dela, ker je potrebna organizacija dela in delo z ljudmi:
Dekleta s svojimi odgovori izražajo predvsem večji razpon interesov. Tako kot lani postavljajo na prvo mesto področja; kjer je treba delati z ljudmi in vplivati nanje. Slede področja presojanja in ustvarjanja lepih stvari in nato področja, ker je potrebna skrb za ljudi. Pomemben delež interesov predstavlja tudi veselje za delo na deželi ali v naravi. Šele z dodatnim interesnim področjem: veselje za organizacijo in razporejanje dela dosegajo dekleta isti delež kot fantje v treh interesnih področjih. Lahko zaključimo: dekleta izkazujejo več interesnih področij kot fantje, ti pa so v svojih interesih izrazitejši. Fantje so usmerjeni prvenstveno k stvarem, dekleta k ljudem.
O katerih.poklicih največ razmišljajo? Fantje dobesedno ponovijo tako delež, kot tudi razpored poklicev lankoletne generacije: velika večina (skoraj polovica) jih izbira poklice kovinske stroke, sledijo poklici v elektro in nato poklici v lesni stroki. Pomemben j* tudi delež želja za poklice v agroživilstvu, ki se glede na lanske rezultate veča. Te štiri stroke obsegajo želje 80 odstotkov fantov.
Dekleta največ razmišljajo o poklicih v pedagoškem področju, sledijo poklici tekstilne stroke.
nato poklic* iz zdravstva in poklici družboslovja. Na petem mestu so za dekleta privlačni poklici iz agroživilstva, tudi pri njih se delež v primerjavi z lanskim veča. Sicer se razporeditev poklicev prekriva z lanskoletno. Vendar je v teh področjih zajetih šele polovica dekliških poklicnih želja.
Kaj lahko rečemo? Tudi ob konkretnih željah za poklic so fantje izrazitejši: odločajo se za sorazmerno ozek krog poklicev in so seveda praktično vsi vezani na najljubše interesno področje: tehniko. Dekleta imajo večji razpon poklicnih želja. Pedagoško področje, zdravstvo, družboslovje so področja dela z ljudmi in skrbi zanje. Mogoče pa je tekstilna stroka tista, kjer se po mnenju deklet lahko izrazi njihova usmerjenost ali želja po presojanju in ustvarjanju lepega.
MOTIVOM ZA IZBIRO POKLICA smo se skušali približati z vprašanjem ZAKAJ TE VESELI TA POKLIC? Ob različni osnovni usmerjenosti fantov in deklet, ob različni izrazitosti te usmerjenosti pa nas zanima, če-so tudi motivi za izbiro poklica različni. Odgovori na vsak motiv so bili pozitivni (da), negativni (ne) in nevtralni (ne vem). Upoštevali smo samo »da« odgovore. Fantje so imeli v povprečju skoraj 10 odstotkov več »da« odgovorov, kakor dekleta. Kaže to na njihovo večjo samozavest?
Druga in bistvena zanimivost, ki nam jo kažejo odgovori fantov in deklet pa je, da se MOTIVI PRESENETLJIVO POKRIVAJO. Od petnajstih možnih motivov so v istem vrstnem redu enako pomembni za fante in dekleta isti motivi! Kakor že lani, tudi letos ugotavljamo, da je za izbiro poklica najpomembnejša všečnost šolskega predmeta. Mogoče to pomeni, da UČITELJ PRVI IN NAJPOMEMBNEJE VZBUJA INTERES ZA POKLIC s privlačno posredovanim predmetom? Mogoče daje to slutiti, kako POMEMBNO VLOGO IGRA PRI POKLICNI ŽEIJI UČITEIJ! Tudi drugi najpomembnejši motiv je fantom in dekletom skupen: lani in letos! Poznati, SPOZNAVATI POKLIC KONKRETNO, NEPOSREDNO, »v ži
vo« pomeni izrazito možnost za učenca, da .. »ogreje« za stvar. Tretji najverjetnejši razlog.d postane delo ali poklic privlačen pa je ukvaiT nje s stvarmi, dejavnostmi, ki na poklic spo^. njajo. To zopet kaže na POMEN NEPOSRČ; NEGA DOŽIVETJA za vzbujanje privlačno^ Tudi četrti motiv združuje fante in dekleta. O^j, so mnenja, da je prav, če so po svojem značaj, ustrezni za to, kar izbirajo. Zanimivo, da je ,j ČAJSKA USTREZNOST že v teh letih arbiter *J dobro izbiro poklica. Tudi peti motiv nastop! enotno ne glede na spol: učenci in učenke *jj mnenja, da so za dobro izbiro poklica pomert&V USTREZNE SPOSOBNOSTI. Pri ostalih motit se dekleta in fantje razhajajo. Ujemajo se \e> pri najmanj pomembnem motivu: odločitev P, jatelja ali sošolca je najmanj pomembna P odločanju za poklic.
Mogoče še o vplivu staršev na izbiro pok^ za fante je motiv na dvanajstem mestu, za de* . ta na desetem. Zdi se, da ta vpliv mineva, dr^ možnost pa je, da ni v tem, kar mislimo. Otr ^ poklica staršev praktično ne doživlja več, će mati ravno učiteljica in oče kmet.. . Konkre^
poklica staršev praktično ne doživlja več, će , avno učiteljica in oče kmet.. . Konkr^v. izjava otrok je čestokrat: »STARŠI MI PRfl% ŠCAJO ODLOČITEV!« Pač pa starši odigraj drugo vlogo v času, ko se otrok odloča za p°%, z zavarovanim in ugodnim družinskim gnezd** z zaupanjem v otroka, z življenjskim opt*1^:^ mom in razumevanjem mu dajejo tisto notr^,, trdnost, s katero bo otrok imel moč premag0^ življenjske probleme in stiske. To pa ni sam° $ lež staršev, pač pa tudi vseh nas, ki naj bi Z ^ njem in modrostjo ter našimi življenjskimi šnjami pripeljali otroka do dobre poklicne 0 čitve.
HABJAN - KRIŽA-* SKUPNOST c ZA ZAPOSLOVANJ KRANJ
Miran Potrč
o letošnji ekonomski politiki
Gost zaključnega seminarja 168. skupine Šole za poslovodne delavce centra za usposabljanje vodilnih delavcev Gospodarske zbornice Slovenje na Brdu pri Kranju je bil Miran Potrč, vodja delegacije Skupščine Slovenije v Zboru republik in po-*raJin Skupščine SFR Jugoslavije, slušateljem seminarja in predsednikom političnega in gospodarskega življenja Gorenjske je govoril o eko-nomski politiki v letu 1985.
Podrobno je razložil, v čem pome-l1* sprejeta ekonomska politika v le-tu 1985 napredek in kje nazadovanje Y Primerjavi z letom 1984 in koliko ^e v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije. Opozoril je na mejne naloge, ki jih je še treba opraviti v prvih mesecih letoš-nJega leta in na naloge organizacij združenega dela.
Posebej je poudaril nujnost uskladitve ekonomske politike in obnašanja organizacij združenega dela, saj bo le tako učinek večji.
Med osnovne pozitivne značilnosti sPrejete ekonomske politike sodijo: Vztrajanje pri realnem tečaju dinarja, politika realnih obrestnih mer, Pokrivanje obratnih sredstev z Ustreznimi viri, realnejše izkazova-
nje in sprotna revalorizacija osnovnih sredstev, nov zakon o družbeni kontroli cen, ofenzivna politika v zvezi z rastjo proizvodnje, konvertibilnega izvoza ter dohodka in družbenega proizvoda, odločnejše razčiščevanje obveznosti v zvezi s tečajnimi razlikami in v zvezi z medsebojno neporavnanimi deviznimi terjatvami in prizadevanje za normalizacijo naše zunanje likvidnosti.
Precej ukrepov, ki določajo pogoje gospodarjenja za letošnje leto, je bilo sicer z resolucijo in spremljajočimi dokumenti sprejetih že pred začetkom leta, vendar je precej rešitev kompromisnih in vrsto rešitev mora Zvezni izvršni svet v skladu s sklepi zborov Skupščine SFRJ še pripraviti. Gre zlasti za rešitve v zvezi s pokrivanjem tečajnih razlik, za kriterije za določanje stopnje razvitosti, za vprašanja razvoja SR Srbije, dalje devizni zakon, zakon o planiranju, nadaljnji postopki pri pripravi srednjeročnega in dolgoročnega plana itd. Odprta so težka materialna in tudi politična vprašanja, ki jih bomo morali razrešiti čimprej, da bi lahko uspešno izpeljali stabilizacijsko, 1985., leto.
M. B.
Prodajamo znanje, material razprodajamo
Škofjeloški občinski sindikalni svet je pripravil problemsko konferenco o znanosti, tehnologiji in inovacijah — Na odnos do te dejavnosti kaže že zelo slaba udeležba — Za inventivno dejavnost je treba zainteresirati vodilne ljudi
Skotja Loka — Kakšen je odnos do inventivne dejavnosti v delov-sk' £rganizaciJan> Je najbolje pokazala udeležba na sredini problemski konferenci o znanosti, tehnologiji in inovacijah, ki jo je pripravil °ocinski sindikalni svet Škofja Loka v okviru priprav na 16. srečanje sarnoupravljavcev Rdeči prapor v Kragujevcu. Skupno s sklicatelji in novinarji nas je bilo na konferenci manj kot trideset, od tega najmanj tretjino Žirovcev.
V uvodu je Janez Sever povedal, da ima 80 odstotkov delovnih organizacij v škofjeloški občini razvojne oddelke, v katerih dela 300 de-avcev ali 2,5 odstotka zaposlenih. To je pod evropskim in nad slovenskim povprečjem. Povprečna izobrazba delavcev v razvoju je srednja, *ar je dokaj nizko. Polovica proizvodnje v občini dela na osnovi doma-Cega znanja, polovica pa na osnovi tujih licenc. V izvozu imajo še vedno glavni delež izdelki, v katerih predstavljajo največjo postavko v ceni surovine in le manjši del delo in znanje. Slabo stanje inventivne dejavnosti potrjujejo tudi naslednji podatki: v zadnjih desetih letih je bilo v občini prijavljenih le 12 patentov, od tega štirje v tujini. V tujino smo prodali le dve licenci.
Na srečanju sarnoupravljavcev Rdeči prapor, ki bo prihodnji mesec v Kragujevcu, naj bi spregovorili o vzrokih za razhajanje med za-
onodajo in prakso. V Jugoslaviji imamo namreč eno najnaprednejših
akonodaj tudi na področju inventivne dejavnosti in najmanj inovacij.
mamo izdelane pravilnike o spodbujanju in nagrajevanju inovacij, vendar morajo delavci največkrat svoje pravice uveljavljati prek so-
isc združenega dela. Vzrok za takšne razmere je treba iskati v veliki moči birokracije, ki v bojazni za svoj položaj raje kupuje tuje licence, Kot da bi podpirala lastno pamet.
Predsednik odbora za inventivno dejavnost pri občinskem sindi-nem svetu je povedal, da so pri sindikatu naredili anketo o inventi-
ni dejavnosti v delovnih organizacijah, vendar je odziv zelo slab. ^a"j je razumljivo, da je enako slab tudi v osnovnih organizacijah
'ndikata. Saša Strupijeva pa je navzoče seznanila s spodbujanjem in-
entiVne dejavnosti v kranjski Savi, kjer so dosegli lepe uspehe. h i . roDlemske konference so se udeležili predvsem ljudje, ki sami lajo v razvojnih oddelkih oziroma so sami inovatorji. Povedali so, da
° napredka na tem področju ne bo prišlo, dokler za to ne bodo ogreta Ostva v delovnih organizacijah. Zato so menili, ni dovolj, da oni drug q "gernu dopovedujejo težave, temveč je treba animirati vodilne ljudi. pi«020"" so tucu na velike težave in zapleteno birokracijo pri prijavi n ^ov. saj pri nas traja celo 7 let, da je patent priznan. To pa je po-io V 1 tak° Pozno, da izdelek že prenehajo delati. Boljše izkušnje ima-m s PriJavljanjem patentov v tujini, kjer so zadeve urejene v nekaj Pa t6^ Narobe je tudi to, da lahko patentirajo le tehnične izume, ne ra tenn0'°g'je, ki je veliko pomembnejša. Vsekakor pa, so menili izvVlJf'°'' k° na tem Področju treba narediti korenite premike, ker v 02 lahko prodajamo znanje, material pa le razprodajamo.
L. Bogataj
Računalniški
krožki
na Institutu
Jožef Štefan
Ljubljana — Na Institutu Jožef Štefan že drugo leto prirejajo računalniške krožke za otroke od drugega do osmega razreda osnovne šole in za odrasle, ki bi si želeli pridobiti prve izkušnje pri delu z računalnikom ter spoznati možnosti njihove uporabe v neračunalniških poklicih.
Pri organizaciji krožkov jih vodi želja vzpodbuditi udeježence, da ustvarjalno uporabljajo računalnik pri delu in izobraževanju. Metoda vzgoje je s pomočjo igre in dela otroke neprisiljeno pripeljati do tega, da si pridobijo dovolj izkušenj za kasnejšo uporabo računalniških programov, ki pomagajo pri strokovnem delu.
Vzgoja poteka v skupinah po 20 otrok, razporejenih po starosti, predznanju in terminih šolskih obveznosti. V vsaki učilnici je 10 hišnih računalnikov z zaslonom in kasetnikom. Po dva udeleženca uporabljata en računalnik, pri čemer drug drugega vzpodbujata in si pomagata. Vodji krožka pomaga srednješolec računalniške smeri. Vsak krožek traja 18 tednov, in sicer enkrat tedensko po tri šolske ure.
Poleg že utečenih izobraževalnih programov, ki seznanjajo z delom na računalnikih, so za drugo polletje tega šolskega leta na institutu pripravili novo vrsto zanimivih izobraževalnih programov. Med drugim se bodo tisti, ki bodo to želeli, lahko seznanili z različnimi jeziki (denimo s strojnim jezikom, z jeziki za umetno inteligenco), s programskimi orodji in z računalniško grafiko. V eni od skupin pa se bodo lahko otroci s pomočjo računalnika pod vodstvom mojstrskega kandidata naučili igrati šah.
V krožke, za katere so zaradi velikanskega za'nimanja rezervirali tisoč mest, bodo vpisovali januarja in februarja. Krožke vodijo sodelavci Odseka za uporabno matematiko, ki imajo dolgoletne izkušnje v računalništvu.
r->
Za učitelje
ni
počitnic
Dva tedna zimskih počitnic učencem mineta sredi razigranega zimskega veselja, njihovi učitelji pa niso prosti. Pedagogi ta čas izrabijo za svoje strokovno, pedagoško in družbenopolitično izobraževanje. Gorenjski šolniki so se v glavnem izobraževali prvi počitniški teden, v drugem pa bodo tudi šole našle kak prost trenutek in sklicale aktive, da se pogovore o aktualni problematiki na šolah.
Pedagoško in družbenopolitično izobraževanje učiteljev je v glavnem že mimo. Zajelo je aktualno družbenopolitično problema-tiko doma in v svetu, beseda je bila o idejnosti pouka, ustvarjalnosti učencev, sodelovanju s starši, posebno težo pa sta imeli letos temi o reformi šole in računalnikih. Učitelji so poslušali predavanji o prodoru računalnika v izobraževalni proces, posebej pa še o mikroračunalnikih v naravoslovnem izobraževanju.
Sredi tega tedna pa so na kranjski enoti zavoda za šolstvo začeli s strokovnim izobraževanjem za učitelje posameznih razredov in predmetov v osnovnih in srednjih šolah. Tako so se začeli seminarji o zdravstveni vzgoji, osnovah računalništva, jezikovni vzgoji in sporočanju, metodiki telesne vzgoje, učitelji razpravljajo tudi o socialnih odnosih v oddelčnih skupinah in podobno. Strokovno še posebej skrbno izpopolnjujejo učitelje, ki poučujejo v nižjih razredih, kjer vzgojno izobraževalni programi že tečejo tako, kot jih je začrtala preobrazba. Seminarji seznanjajo učitelje z novostmi na njihovih predmetnih področjih, da bodo že v naslednjem šolskem polletju lahko teorijo prenesli v razredno prakso.
Za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje učiteljev v počitnicah je odgovoren Zavod za šol stvo, ki v celoti pokriva strokovno plat izobraževanja, medtem ko družbenopolitično in pedagoško izpeljuje skupaj z delavskimi univerzami.
D. Ž.
NAŠ SOGOVORNIK
Slavko Kalan
Strokovno znanje raste
prepočasi
Kranj — K načrtu, da bi v republiki v letu 2000 dosegli izobrazbeno strukturo, v kateri bi bilo 14,3 odstotke zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, hitimo dokaj počasi. Takšne daljnoročne načrte glede izobrazbe ima tudi kranjska občina, vendar pa se je bati, da sedanje počasno naraščanje odstotka s tako zaželjeno strukturo še ne bo doseženo v petnajstih letih. O tem smo se pogovarjali z vodjo strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje Kranj Slavkom Kalanom.
Kakšni so razlogi za bojazen, da ne bomo dosegli načrtovane strukture kadrov, ki naj bi bila značilna za predvideno šesto stopnjo tehnološke opremljenosti?
»Predvsem gre za prevelik osip v srednjem usmerjenem izobraževanju, saj v Sloveniji na prvi in drugi stopnji izobrazbe pristane 30 odstotkov generacije. Vendar pa je na tak odstotek republika prišla v petnajstih letih, prej je bil namreč kar 50 odstoten. Med gorenjskimi občinami ima boljši odstotek le škofjeloška občina, kjer so v enakem obdobju uspeli zmanjšati odstotek ljudi z najnižjo stopnjo izobrazbe od 48 na 26 odstotkov. Kaj takega ni uspelo nobeni drugi gorenjski občini, radovljiška in jeseniška pa sta si strukturo celo poslabšali. Tudi Kranj se ne more pohvaliti s komaj 3 odstotnim izboljšanjem strukture v petnajstih letih — med zaposlenimi je z najnižjo izobrazbo še vedno 38 odstotkov.«
Najbrž so še načini, da bi v gorenjskih občinah vendarle hitreje izboljševali strokovno izobrazbo zaposlenih?
»Možnosti sicer se z izobraževanjem ob delu, toda uspešnih je malo, saj v povprečju traja študij na prvi stopnji 6,5 let, osip pa je velik. Najbrž bi kazalo kombinirati izobraževanje ob delu in iz dela. Razen tega so včasih ovire tudi omejeni vpisi v nekatere usmeritve srednjega izobraževanja. V skupnosti za zaposlovanje smo izračunali, da se ena generacija v poprečju po osemletki izobražuje več kot tri leta le v škofjeloški in radovljiški občini, zelo blizu je tudi jeseniška, medtem ko šolanje po osemletki povprečno najmanj traja v tržiški in kranjski občini.«
Ali je sedanja štipendijska politika že dovolj naravnana v izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih v naslednjih letih?
»Nasplošno vzeto smo se v Sloveniji mnogo prepozno začeli pogovarjati o prestrukturiranju gospodarstva, temu ustrezno kasni tudi izobrazbena struktura, Če nočemo, da nas konec tega tisočletja ne najde povsem na robu tehnološkega napredka, bo treba hitreje menjati tehnologijo. Toda kapital je zdaj drag, delovna sila pa poceni, zato še vedno premalo vlagamo v kadre. Lahko rečemo, da štipendijska politika še ni usmerjena k izboljševanju strukture zaposlenih niti na daljši rok, morda se temu približuje le Škofja Loka. Pomembno nalogo pri tem imajo sicer tudi kadrovski delavci v organizacijah združenega dela, ki bodo morali tudi v prakso vpeljati sklepe lanskega portoroškega posveta o kadrovskih vprašanjih. Na Gorenjskem, to je v delovnih organizacijah, naj bi se glede zaposlovanja bolj držali sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, ki med drugim zahteva prednost pri zaposlovanju trenutno nezaposlenih, skrajšanje zahtevanih delovnih izkušenj in seveda zaposlovanje vsaj dveh tretjin pripravnikov med novimi zaposlitvami. V teh zahtevah se sporazum na Gorenjskem še ne izpolnjuje.«
L. M.
Mladinska politična šola
Radovljica — Decembra je radovljiška občinska konferenca ZSMS skupaj z Delavsko univerzo začela z mladinsko politično šolo. Predvidenih je 35 ur predavanj in razprav iz marksizma in delavskega gibanja, političnega sistema, ekonomike in organiziranosti ZSMS. Predavanja in razprave so enkrat tedensko popoldne. Vsaka osnovna organizacija ZSMS izmenično pošilja v šolo po enega ali dva mladinca, tako da jih šolo obiskuje okoli 40. Letos v politični šoli ni tolikšnega osipa kot poprej, čeprav še vedno veljajo klasične metode dela in nesodobno izobraževanje, ki mladim nista posebno pri srcu.
JR
Kako naj mladina spreminja odnose v družbi?
Kranj — To je le ena od treh tem nagradnega natečaja, ki ga je razpisal svet za idejnopolitično in marksistično izobraževanje pri Občinski konferenci ZSMS v Kranju. Prispevki mladih, ki bodo sodelovali na nagradnem natečaju, naj bi odgovorili še na dve vprašanji: česa vse ne more spremeniti mladinska organizacija in zakaj ne ter kje in kako je čutiti delovanje osnovnih mladinskih organizacij, kaj vse skuša mladina spremeniti.
Prispevke z naslovom ali šifro naj tekmovalci v zaprti kuverti pošljejo na Občinsko konferenco ZSMS v Kranju, Trg revolucije 1, s pripisom »Za natečaj IPU« do 11. marca. Nagradi 2.000 in 1.500 dinarjev za najboljša prispevka bodo podelili aprila, ko bodo na to temo pripravili tudi problemsko konferenco, nekatere prispevke pa bodo tudi objavili.
Poziv aktivistom Rdečega križa
Letošnja zima z izjemnim mrazom in visokim snegom je prav gotovo poslabšala pogoje življenja starejših ljudi, invalidov in družin z otroki. Preskrba je težja v odročnih krajih. Tudi v mestih je gotovo več ljudi, ki bi v teh dneh potrebovali pomoč pri preskrbi s kurjavo, kurjenju bivališč, prinašanju hrane ter odmetavanju snega. Aktiviste Rdečega križa prosimo, da pomagajo, vsem, ki so jih prizadele neobičajne vremenske razmere, vsi pa, ki bi potrebovali kakršnokoli pomoč, naj se obračajo na aktiviste Rdečega križa v krajevnih organizacijah.
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA RADOVLJICA
J
Konference gasilcev
Kranj — Januar in februar sta meseca letnih konferenc gasilskih društev. To velja tudi za gorenjske gasilce, ki so združeni v kar 126 gasilskih društvih. Leto 1984 je bilo za gasilce še posebej pomembno, saj so se zbrali na 10. kongresu Gasilske zveze Slovenije. Njihovi pomembni nalogi sta bili združiti v organizacije 100.000 članov in opraviti prav tolike preventivnih pregledov. Lani so bik številna gasilska tekmovanja. Bol, se je uveljavilo tudi gasilstvo mec ženskami. Gasilke z Ribnega pr Bledu so bile, na primer, prve nt-kongresnem tekmovanju v Gornj i Radgoni.
I. Petrič
G LAS 4. STRAN_
Tehtnica
spet dobila dobro ime
Nekaj let nazaj je bila Tehtnica iz Stražišča povsem na tleh — Uspešen sanacijski program, ki je uredil kadrovski problem, uvedel nagrajevanje po delu, omogočil vlaganja v posodobitev, ji je spet vrnil ugled — Tudi načrti smelejši
GOSPODARSTVO
Kranj — Tehtnica iz Stražišča pri Kranju, ki se ukvarja z izdelavo, predvsem pa s servi1 iranjom tehtnic, je bila še pred dvi .na letoma čisto na kolenih. Zaradi kadrovskih problemov (veliko je bilo alkoholizma) so slabo delali in pri strankah izgubljali ugled. Najnižji osebni dohodek je še leta 1983 znašal manj kot 3.000 dinarjev.
Ko so pred dvema letoma sprejeli sanacijski program, se je najprej zamenjala polovica delavcev, ki ni zmogla novih zahtev. Poprej so pri servisiranju tehtnic veljale norme, ki šo jih tudi slabši delavci lahko presegali prek 400 odstotkov, po sprejemu novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pa norm ni več, temveč nagrajujejo po točkah. Pri tem so strogi in dosledni, saj upoštevajo, da je servis tehtnice gotov šele, ko ga žigosa Zavod za mere in uteži, zato se serviserjevo delo ocenjuje šele potem. Točkovanje, kakršno velja v Tehtnici, je daleč bolj stimulativno od norm, ker delavci lahko dosegajo veliko število točk. Običajno jih okoli 5 tisoč, lahko pa tudi 10 tisoč. Lani
so se dohodki delavcev gibali od 20 do 00 tisoč dinarjev.
Nagrajevanje po delu je izboljšalo kvaliteto servisiranja, več je bilo v letu, kar velja pravilnik, narejenega, tako da se bistveno pozna pri prihodku delovne organizacije. Medtem ko so leta 1983 ustvarili za 8,5 milijonov prihodka, so ga lani vsaj še enkrat več. Kot lahko pred sprejemom lanskega zaključnega računa ocenjujejo, je lanski prihodek presegel 17 milijonov. Da večji prihodek ni le rezultat višjih cen, pove podatek, da so lani svoje usluge podražili le za 24 odstotkov.
Z več denarja so se lahko lotili izboljšav: kupili so več kvalitetnejših uteži za umerjevanje tehtnic, kupili dva službena avtomobila za delo na terenu in zaradi razširitve proizvodnega programa opremili tudi novo delavnico za meritve preciznih in analitskih tehtnic. Lani so namreč merili tehtnice zdravstvenih domov in lekarn, katerih natančnost je izračunana na šesto decimalko pri gramu. Te seveda terjajo izredno sposobnega delavca (enega od delavcev
so za merjenje analitskih in preciznih tehtnic usposobili v Tehtnici v Železnikih) in prostor, ki zadošča zahtevnim metrološkim pogojem. Njihova delavnica, ki so jo odprli konec lanskega leta, je menda najmodernejša v Jugoslaviji. Nekatere tehtnice tudi sami izdelujejo, in sicer tiste do 10 ton, ki ustrezajo to-čnostnemu razredu M3, ostale serijsko izdelane pa na željo naročnikov (največ Merkurja in Donita) predelujejo. Njihova vzporedna dejavnost so tudi ključavničarske usluge, vendar jih ne kanijo širiti.
Kadrovskih težav še niso docela rešili. Za delo s tehtnicami namreč zahtevajo kvalificiranega finomeha-nika, vendar je ta kader žal težko dobiti, tako da si morajo pomagati kar s ključavničarji in mehaniki, ki jih za delo s tehtnicami usposobijo v celjski Libeli. Tudi lanske razpisane štipendije niso uspeli podeliti, sicer pa pričakujejo dva štipejidista, ki ju šolajo v Iskri.
Kljub vsemu imajo v Tehtnici smele načrte: najprej adaptacijo obeh delavnic, nato ureditev prostorov toliko, da bodo lahko v gornjem nadstropju opremili laboratorij za najzahtevnejša dela Zavoda za mere in uteži. Tehtnica je sicer majhna (ima le 15 zaposlenih) in vezana izključno na lastna sredstva, vendar se zaveda, da so možnosti za njihovo delo takorekoč neomejene in da je trg dobesedno lačen njihovih izdelkov.
D. Z. Žlebir
Škofja Loka — Na slavnostni skupni seji vodstev družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov,in strokovnega kolegija Gorenjske predilnice so v sredo izročili 20 delavcem tega kolektiva odlikovanja predsedstva SFRJ. Odlikovanja je izročil predsednik občinske skupščine Matjaž Cepin. Prejeli pa so jih: red zaslug za narod s srebrno zvezdo Janez Thaler, red dela s srebrnim vencem Monika Berton-celj, Janez Brelih, Frančiška Jesenko, Izidora Karuzo, Janez Krajnik, Janez Pintar in Jože Stanonik; medaljo zaslug za narod sta prejela Marija Tofilovič in Drago Tušek; medaljo dela pa Milena Demšar, Zo-rica Ivko, Jerica Jesenko, Janez Pivk, Cecilija Plazinič, Olga Pustavrh, Miroslav Raztresen, Vera Stanonik, Marija Šter in Marija Tvrdu.
Foto: F. Perdan
J
Bolj kot sneg je nagajal mraz
Kljub nekajdnevnemu sneženju so ceste na Gorenjskem z zimsko opremo prevozne — Na srečo je novo zapadli sneg suh in zato ni bilo na mehanizaciji večjih okvar — Tudi komunalne organizacije in krajevne skupnosti so bile v večini primerov kos zahtevni nalogi — Vzdrževalci se bojijo hitre odjuge
Kranj — Po malem je snežilo že nekaj dni prej. Pravi .snežni paket' pa je Gorenjska začela dobivati v nedeljo zvečer. Močno sneženje je potem prenehalo šele v noči od torka na sredo. Hudemu mrazu, ki se je začel po novem le-
Po dvodnevnem pluženju cest in ulic so v sredo v Kranju začeli čistiti tudi pločnike.
tu, se je tako pridružila še prava snežena zima. Cestarji oziroma vzdrževalci so bili, kot kaže, nanjo dobro pripravljeni, čeprav jih je ponekod zaradi dotrajane in zastarele mehanizacije precej skrbelo, kako se bo vse skupaj izteklo.
»V minulih dveh dneh je na Gorenjskem zapadlo od 60 do 120 centimetrov snega,« je povedal vodja vzdrževanja pri Cestnem podjetju Kranj Peter Poren-ta. »Kljub močnemu sneženju smo imeli sorazmerno srečo. Sneg je bil namreč suh in zato tudi lahek. Zato smo se tokrat prav gotovo izognili številnim okvaram, do katerih bi prihajalo, če bi bil sneg južen in težak. Tako nam je bolj kot sneg nagajal mraz. Cestišča so globoko zmrznjena in sol, ki smo jo posipali, ni prijemala. Razen tega je bil sneg precej sipek in ga je bilo težko odrivati s cestišč. Posebno na pobočjih je ponekod prihajalo do plazov. De-
lali smo praktično neprekinjeno dva dni in dve noči. Tako so danes (sreda dopoldne) v glavnem vse ceste na Gorenjskem prevozne, seveda z zimsko opremo.
Tudi v mestnih območjih oziroma od tam, kjer skrbijo za vzdrževanje krajevne skupnosti, za zdaj nimamo podatkov, da bi imeli kakšne težave. V prihodnjih dneh bomo delali na širjenju cestišč in postopnem odstranjevanju snežne deske. Skrbi pa nas nenadna in hitra odjuga. Cestišče je namreč tako globoko zmrznjeno, da bi tudi ob temperaturah nad ničlo, prišlo do poledice. Ob tem pa ugotavljamo, da smo porabili kar precej soli in upamo, da bomo novo pošiljko pravočasno dobili.«
Kar zadeva pluženje in vzdrževanje mestnih cest in ulic so nam v vseh gorenjskih občinah povedali, da so bile v komunalnih delovnih organizacijah zelo obremenjeni, da pa so povsod nalogo dobro opravili. Nikjer v gorenjskih središčih v sredo zjutraj praktično ni bilo večjih težav. Marsikje pa so že začeli tudi odvažati sneg s parkirnih prostorov, trgov, pločnikov ... Tudi v največjih krajevnih skupnostih (kot sta na primer v Kranju Planina in Vodovodni stolp) so bile razmere v sredo zjutraj dokaj dobre. Več pa bi nedvomno morali narediti hišni sveti v večjih naseljih. Dostopi do vhodov so bili marsi-
kje slabo očiščeni. Poglavje zase in nadloga pa so bili vzdrževalcem tudi tokrat neprimerno parkirani avtomobili. Ponekod pa so avtomobili obtičali za često tudi zaradi mraza.
V prihodnjih dneh bodo vzdrževalci, če ne bo novih padavin, v glavnem čistili sneg z ostalih javnih površin. Sicer pa so po dveh neprekinjenih delovnih dneh in
nočeh potrebni tudi malce počitka.
Na'avtobusni postaji v Kranju smo v sredo popoldne izvedeli, da so bile največje zamude na relaciji med Kranjem in Ljubljano v torek. Zdaj pa avtobusi v glavnem že kar točno vozijo po voznem redu. Tudi avtobusi iz gornjega konca Gorenjske nimajo več več-jih zamud. A- žalar
Zdaj, ko so si »komunalci« po dvodnevnem sneženju malo oddahnili, saj je v Kranju dva dni tako rekoč noč in dan delalo okrog 55 delavcev, jih Čaka čiščenje s cest odrinjenega snega.
NA DELO VNEM tt/IES TU
V prostorih je treba kuriti
Ko se temperatura spusti globoko pod ničlo, ne ostane ničesar drugega kot da kurimo in kurimo — Škoda je zaradi zamrznjenih vodovodnih cevi veliko večja kot strošek dodatnega ogrevanja
Huda zima, ki je prinesla izredno nizke temperature, je povzročila vrsto nevšečnosti, ki so se kazale v tem, da nam je po kopalnicah zamrznila voda v pipah in v odtokih. Več kot preveč dela so imeli predvsem vodovodni instalaterji, ki jih v dnevih najnižjih temperatur skoraj nismo mogli dobiti.
Vodovodni instalaterji so nas opozarjali na to, da je treba v prostorih, kjer imamo vodo in pipo, najprej in predvsem zakuriti, kajti poznejša škoda je lahko veliko večji Strošek kot gm prinaša dodatno o;.;rovunjo Co smo ubogali smo pip«' obvarovali /mr/ali. če pa smo vendarle upali, da so ne bo ničesar zgodilo, smo bili prej kot ne razočarani. Nekajdnovno nizke temperature niso prizanašalo, po-.rboj listini ne, ki'so lah-
JOŽE GREGORIC, vodovodni instalater
koverno napeljali vodovodno napeljavo po mrzlih zunanjih stenah stanovanjskih hiš.
V jeseniški občini so bile junu arske temperature štirinajst dni precej pod ničlo, zato so imeli vodovodni instalaterji veliko dela. Med njimi tudi Jože Gregorič, ki je kot vodovodni instalater zapo-
slen pri jeseniškem podjetju Vodovod že petindvajset let.
»Na samem vodovodnem omrežju, ki v občini poteka od slapa Peričnika do Hrušice, mesta Jesenice do deloma Koroške Bele, nismo imeli veliko težav. Veliko večje so bile po posameznih stanovanjih, celo v stolpnici je »zmrznila« vodovodna napeljava. V prvem nadstropju je bilo v kopalnici mrzlo zato, ker se v pritličju gradi lokal in vsi prostori bodočega lokala so bili odprti.
Tisti, ki so zadovoljivo ogreli kopalnice in prostore, kjer imajo vodovodno napeljavo, so se obvarovali zamrznjenih cevi in nevšečnosti poznejših »talitev.« Tisti pa, ki opozoril niso upoštevali, so imeli precej škode. Ob tako nizkih temperaturah je najbolje, da se v prostoru kuri in kuri...
Žal pa za nas, ki skrbimo za nemoteno dobavo vode, prinašajo stalno odprte pipe tudi drugačne težave. Voda, ki noč in dan teče, izprazni vodovodne rezervoarje in se vedno bojimo, da vode ne bi začelo primanjkovati.
V jeseniški občini se to ni zgodilo, saj je oskrba vode vse leto dokaj zadovoljiva, odkar priteka voda iz slapa Peričnik. Še bolje pa bo tedaj, ko bomo zgradili vodovod iz Završnice in se nad pomanjkanjem ne bodo mogli pritoževati v žirovniški krajevni skupnosti.«
D. Sedej
Elanove smuči po vsem svetil
V tovarni športnega orodja Elan v Begunjah bi lahko lani prodaj!, celo več smuči, kot so jih naredili. V Sloveniji je kljub dragic1 več povpraševanja po kakovostnih (in dražjih) smučeh.
alpskega .smučanja in smučarske^! teka. Elan je lani prodal doma pte\\ 110 tisoč parov smuči ali kar 20 tis0* j več, kot je načrtoval. V Sloveniji s že pozna, da je množično smučartr na sorazmerno visoki kakovostnir* vni in je zato tudi večje povpraše^ nje po kvalitetnih (in dražjih) strt* Čeh — in to kljub draginji, ki se & čno zajeda v občanov žep. PetiJJ Elanove proizvodnje smuči pokup1! Zvezna republika Nemčija in šv^ ska; Italija 9 odstotkov, Kanada 1 Japonska vsaka po 6 odstotkov >i Elan je zadnja leta prisoten s sm^ mi v vseh evropskih državah, kjefl smučanje kolikor toliko razvito, £ tudi v Argentini, Libanonu, Avstr^ ji in celo v Alžiriji. ..
Elan se ie s kakovostjo in z raj mo, ki so mu jo napravili Stenm*?.„ Križaj in drugi smučarji, ki vo^'j.
Begunje — Lani so v Elanu izdelali 700 tisoč parov smuči: v Begunjah 370 tisoč parov alpskih smuči z leseno sredico ter 130 tisoč parov tekaških, v Brnci na avstrijskem Koroškem pa 200 tisoč parov alpskih smuči, ki ne vsebujejo lesa. Letošnja proizvodnja bo količinsko enaka lanski, le delež tekaških smuči se bo zmanjšal za 30 tisoč parov, za toliko pa se bo povečala proizvodnja alpskih, ker le-te prinašajo več zaslužka. E!an že nekaj let ostaja pri letni proizvodnji 700 tisoč parov smuči in tudi v prihodnje količine ne namerava povečevati, ker je prodaja smuči doma in v svetu zelo odvisna od muhavosti zime.
Lani so šle smuči dobro v prodajo, saj bi jih lahko v Elanu prodali še 30 do (50 tisoč parov več, kot so jih izdelali. Več kot četrtino proizvodnje so prodali v Združene države Amerike; tU jo Elan po številu prodanih smuči že na drugem ali tretjem mestu med vsemi svetovnimi proizvajalci smuči. V ZDA je namreč vse večje povpraševanje po Elanovih smučeh — ugotavlja Milan Ostermun, vodja prodaje smuči v begunjski tovarni — zalo ne bi bil problem prodati na tamkajšnje tržišče tudi tretjino Elanove proizvodnje smuči. Toda s tem bi preveč osiromašili druga tržišča, pa tudi sicer se Elan ne želi pretirano vezati na enega kupca, ker se razmere na svetovnem trgu zelo hitro spre minjajo. Drugi največji kupec-Eluno-vih smuči so jugoslovanski ljubitelji
na Elanovih smučeh, prebil med ^ večje izdelovalce smuči na svetu ^ količini ga prekaša le Rossignolj j mu pa sledijo tri podjetja, med nj' j, tudi begunjski Elan, s količinsko bližno enako proizvodnjo. Elan s« ( tujem trgu ne razprodaja kot rnfly(? druge naše delovne organizmi? Njegove smuči stanejo prav tp»j, kot, denimo, Rossignolove ali M° ^
cove. Drugače je na domačem »fy tu so cene smuči nižje in ne PrinfTlii] jo večjega zaslužka, pa kljub. t*j' so spričo nižjega življenjskega $ ^ durdu že drage za povprečnega o", na
C, Zuplotm'
Tudi v Kranju se bo kmalu nekaj zgodilo
V razstavišču G 13 kranjske gimnazije do slovenskega kulturnega praznika razstavlja svojih 16 grafičnih listov obetavni likovnik Matej Mihelčič. Za zdaj še ni našel trdne umetniške identitete. V četverici grafikov iz ljubljanske šole za oblikovanje in fotografijo poskuša v slovenski likovni prostor prodreti z grafiti.
Kranj — Že lep čas v preddverju Kranjske gimnazije razstavlja grafitne liste mlad, še ne 20-letni Matej Mihelčič, dijak zadnjega letnika Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Herman Gvardi-Jančič jih je pospremil s kritiko, da le v njih čutiti abstraktna pojmovanja iz 50-ih let, da so polne tujih vplivov, da jih označuje industrijska simetričnost izražanja. Od mladega Urnetnika pričakuje več sodobnosti, modernizma, alternativnosti .. .
Matej Mihelčič odgovarja, da še ni našel utrjene umetniške smeri, saj Je še mlad, in jo še vedno išče. Njegovo grafiko, pa čeprav je v njej čuti-" vrsto vplivov (kako tudi ne, mlad nr še neformiran umetnik je najbolj dovzeten zanje), narekuje osebna motivacija. Zato se tudi ne ravna po trenutni modi. Alternativnosti v razstavljenih grafičnih listih morda res m čutiti, zato pa jo izraža vsa njegova osebnost, uperjena zoper lagodnost, površnost in provincijsko za-P'ankanost.
v Grafika, ki ji bo posvetil kasnejši studij na likovni akademiji, mu »le-Zu že kaki dve leti; opus, ki ga razstavlja na gimnaziji, pa je nastal la-m. Risati je začel v galeriji Nova, ^er že dlje teče tudi likovna šola. ^Prva je ustvarjal pod mentorstvom tamkajšnjih likovnih pedagogov, ko Pa je njegova ustvarjalnost prerasla ?alupe, se je osamosvojil. Ustvarjal Je v grafični delavnici osnovne šole Hel
razstavariti, v prihodnje eno takih načrtujemo v Gleju, pa tudi v Kranju se utegne kmalu kaj zgoditi. Vendar nam očitajo, da smo grafite uvozili iz Nevv Yorka, da niso naša avtentična izpoved. Vendar, če bi iskali izvor vsake likovne tehnike, noben ustvarjalec ne bi bil izviren. Za nas so grafiti, kakršne poznamo iz ameriške stvarnosti, le tehnika, vsebino jim vdihnemo sami. Ameriški grafiti nosijo politično sporočilo, naša likovna skupina pa noče imeti ničesar skupnega s politiko. V čisti likovnosti grafitov je naš alternativni pristop.«
Sveža likovna prizadevanja skupine, v kateri je tudi Matej Mihelčič, je ljubljanska publika že sprejela. Z grafiti pa bodo verjetno prodrli, ko jim bo sodelovanje s Študentskim kulturnim centrom (ŠKUC) omogočilo njihovo širšo predstavitev. Kdo-ve, ali je kranjska javnost dovolj zrela za kak tak likovni izziv?
D. Z. Žlebi r
Kulturno bogate počitnice
Za vsakogar nekaj
-:v..ene Puhar, ki mu jo je dal na vo-'3o likovni pedagog Kukec. Slednji mu je pustil tudi vso umetniško in Ustvarjalno svobodo, tudi z nasveti se ni vmešaval v samostojna likovna iskanja mladega Mateja Mihelčiča, če jih le-ta ni iskal. Lani pa se je mladenič znašel v skupini likovnih somišljenikov v šoli, ki so s svežimi grafičnimi zamislimi kmalu prodrli v javnost. Skupinsko so že razstavljali v kranjski gimnaziji in v lju-mjanskem gledališču Glej. S samostojno razstavo bi Matej Mihelčič rad nastopil v eni od galerij Gorenjskega muzeja. Ustvarja za »množico« in želi, da njegove stvaritve vidi veliko ljudi, zato mu ne ugaja brezbrižnost gimnazijske publike, ki »ho-
Prvi teden počitnic mineva, toda še vedno je za učence ostalo d< volj prireditev, s katerimi lahko obogatijo preostali prosti čas -Kino, likovna dejavnost, lutke, glasba, literarna srečanja
Matej Mihelčič — Matori, avtoportret
di mimo razstavljenih grafičnih listov, ne da bi le-ti kaj razgibali njihovega duha«. S skupino pojde to pomlad v Jakopičev paviljon v Ljubljani, prihodnje leto pa bodo s svojimi deli bržkone sodelovali tudi na mednarodnem grafičnem bienalu v Čilu, kamor jih bo povedel njihov pedagog, eden že uveljavljenih svetovnih grafikov.
Smisel umetniškega ustvarjanja mladega Mihelčiča, ki ima mimo kle-sanja svojske likovne identitete tudi povsem prozaične načrte (končati kani likovno akademijo, čeravno »je žalostno, da moraš v potrditev svoje ustvarjalnosti skozi institucijo«), je beg iz province. V četverici, ki ustvarja razgibane podobe, da bi šokirala, zbudila lagodno sanjajočo javnost, se ukvarja z grafiti. Njemu in vsej skupini je to le eno od čistih likovnih izraznih sredstev, v katere ne nameravajo mešati politike.
»Vladajoča ideologija gleda na grafite kot na nekaj rušilnega,« ugotavlja mladi umetnik. »Zato je s to za naše slovensko okolje povsem novo likovno izraznostjo težko prodreti. Doslej smo se že poskusili z nekaj
Kranj — Zveza prijateljev mladine je mladeži pripravila bogate počitnice. Poleg običajnih zimskih športov je pestra tudi bera kulturnih prireditev za mlade. Vsak dan je v kinu matineja, kjer vrtijo mladinske filme, risanke, kriminalke, znanstveno fantastiko, komedije. Obisk je že prve dni presegel pričakovanja. Karte so bile razprodane, vendar so otroke kljub vsemu spustili v dvorano, na stojišča seveda. Malo manj je znana likovna dejavnost v likovni šoli in galeriji »Nova«, kjer bodo ljubitelji likovne umetnosti tudi prihodnji teden še lahko pobliže spoznali dejavnost, ki jih zanima.
Mlajšim društvo Gledališče, lutke, "'""•^i i? grnd" K*«T1*4      "udi vrsto
Novincev pogled v ogledalo
V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo slik akademskega slikarja Franca Novinca
Enaindvajset    let   delovnih in ustvarjalnih izkušenj, ki so se do danes nabirale v delih gorenjskega slikarja Franca Novinca, življenjsko vezanega na svoje okolje, na naravo, so njegovo slikarstvo opredelile kot krajinarstvo v širokem pomenu te ' besede. Krajinarstvo je pri njem posledica vsakodnevnega videnja in prepoznavanja čiste optične resničnosti, je likovno dojemanje in posredovanje   likovne   strukture na platno, je psihološka usedlina, ki izhaja iz različnih stopenj — od pravljične bizarnosti, povzete po bajanju in pričevanju iz roda v rod, prek sodobnega   industrijskega rastra, navzočnosti  modernega časovnega utripa. Vse to je združeno v svojevrstno resnobnem dojemanju, ko daje predvsem specifična barvitost, jasna barvna modulacija, ton »odpiranju«, sproščanju avtorjeve subjektivnosti. Gre tedaj za »vračanje vase, lastnim doživljanjem, občutjem, sanjam, to hkrati pomeni poseg v lastne doživete izkušnje kot slikarski predmet, motiv; to hkrati pomeni radikalno zavračanje vsakega zunanjega rastra in zahteve po redu. Subjektivnost v sodobni umetnosti pomeni novo zaupanje v lastno osebnost in
zaupanje v lastna ustvarjalna pravila in cilje . . .« (Ernst Busche v poglavju Die Bikhvechsel — Genariti-on, katalog razstave Bildvvechsel, Neue Malerei aus Deutschland, Zahodni Berlin 1981).
V tako določenem osebnostnem razmerju do slikarstva čitamo najnovejša Novinčeva platna kot odprto »dušo«, razdajajočo se v sproščenih naslikanih platnih, vznemirjenih potezah in strukturnih rastrih, ki pre-napenjajo na videz gladke ploskve. Vse to je kljub tako obarvani metaforični transpoziciji samo eden od pogledov v ogledalo, kot ga pred nami postavlja narava že skozi stoletja, pri čemer se zavedamo, da je umetnik tisti, ki temu ogledalu določa položaj, se pravi njegovo odsev-nost.
Aleksander Bassin
NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS.
lutkovnih predstav. Te so v glavner že mimo, le še drevi in prihodnji čt trtek še vabijo k ogledu.
Društvo Modrina je nekoliko ste rejšim šolarjem pripravilo pouk dri žabnega plesa pod vodstvom Darir ke Udir in jazz baleta. Klub ljubitt ljev glasbe pa že ves mesec priprt vlja glasbene večere. Dva tematsk večera, o punku Hord Core in lan Durvju, sta že mimo, drevi bod predstavili novo ploščo Lačneg Eranca, jutri zvečer pa bo zadnji pc čitniški tematski večer o glasber skupini Doors.
V Pionirski knjižnici bodo tudi pr hodnji teden še ure pravljic, in sice v torek in petek dopoldne, v sredo p popoldne.
Tudi gledališče GLG je poskrbel za svojstveno kulturno doživetje. Ji tri ob 18. uri bo uprizorilo Apokalif so.
V krajevnih skupnostih bod počitnice bolj rekreativne, vendar s nekatere šole odprle vrata tudi poč tniški kulturni dejavnosti. Prešerne va šola prireja ure pravljic, lutke, r£ zgovore o počitniškem branju, like vne krožke in filme z razgovori. Ur pravljic so tudi v Predosljah in Šei čurju. Za otroke v Šenčurju in Vc klem so pripravili tudi lutkovno igr co Muca Copatarica.
D. Ž.
KULTURNI KOLEDAR
ŠKOFJA LOKA - V nedelje 20. januarja, se prijateljem gledal šča obeta zanimiva predstava, s k; tero bo v Škofji Loki gostovalo Sl< vensko prosvetno društvo Tabor Opčin pri Trstu. Predstava bo v n deljo, 20. januarja ob 18. uri v dvor, ni Loškega odra. Gostovali bodo dramo Josipa Tavčarja Pekel je ver dar pekel.
V knjižnici Ivana Tavčarja v Ško ji Loki bo v ponedeljek, 21. januarji ob 19. uri Literarni večer In hvaljen nosi v sebi. V knjižnici bo predsU vijena zbirka Franceta Kopača.
V torek, 22. januarja ob 17. uri b Ura pravljic, v sredo, 23. januarja o 18. uri pa bo Večer z diapozitivi.
°lga Gracelj:
Traviata je velika preizkušnja za sopran
. Uru pj-ed predstavo. Nekaj ljudi se že gnete te' vlagaJni- kajti za Traviato je težko dobiti kar-• Na odru že pripravljajo kulise, preizkušajo •aromete za prvo dejanje. Pevci so že po svojih ^Klerobah. Sem in tja se na ozek dolg hodnik, '^uyije nekam za oder na kratko zasliši zdaj vi-D°k genski zdaj nizek moški glas. Pevci vprek krhi glasove- da bi se na odru potem ne
"al glas pa tudi, da se znebe treme. q, ^a enimi teh vrat se za nastop pripravlja tudi safa ^racelj- Časopisi so se že nekajkrat razpi-1 o tej naši novi prvi dami opernega odra. Zdaj astopa v Traviati v Mariboru zdaj v Ljubljani £ spet v La Boheme in v Gorenjskem slavčku, v ^ankarjevem domu poje v Handlovi Mesiji, v nvm'n' ^uran' Pa sPet s slovenskimi filharmo-ali s Slovensko matico v Beljaku, Celovcu, -inzu, Trstu . . . Težko ji je slediti, kajti Olga veza eno najbolj delovnih pevk pri nas. ce   tara oguljena garderoba. Kdo ve, koliko pev-opl !a pevk se Je že izmenjak) v njej. Na mizi pod pedalom so raztreseni pudri, šminke, črtala, kel i Up mora biti popoln, čeprav bi človek re-.da so na oder ne bo videlo tako natančno. 01-val u ° biti Prava Violeta. Lepa, kot jo je opi rw.u.Umas ... Že je tu iasuljarka, da ji pome
so-aga
Popiti lasuljo, da jo dokončno počeše. Zapeljiv 1^ ki obnori ves moški Pari/, mora biti koketna
L
'asph' 'asJe' rdeča obleka /. globokim izrezom. Na r,u ," diadem, kajti Traviata s« začne s plesom, katerega pride cela vrsta lepih pariških dam, sojenih gospodov . . . Uro H       Pripravljena. Zdaj .ji ostane le še četrt ji jo k S< ZDere- Kdor je prej prišel skozi vrata, \-a ''napovedal koga od znancev, da jo bo prišel V^^^r Poslušat. Vsako novo ime je breme, foi^mirja jo prisotnost novinarja v garderobi, S(. ^ra,'r'anje, potem še te napovedi. V zvočniku Det    00 0K'aša glus, da manjka do sedmih le ^a h » hU'St minut- v"saj četrt ure mora biti sama, Poc'ufi  zbruru- da bo preskusila glas. Slabo se je a k tila zadnje dni. Gripa se je je hotela prijeti,
jfeči ni obležala. vZn J^e trenutke se ji na odru še pozna prejšnja Svojg lrJenost. Kar ne more se zbrati, se mi zdi. i* p'inaredi tudi trema. Najmanj dvajsetkrat je 'a Violeto, toda vsakič ima pred nastopom
Olga Gracelj, sopruntstka ljubljanske opere .
hudo tremo. Dokler niso mimo prvi zvoki, prve zapete besede. Potem je vsa v vlogi Violete, ki sprejema prijatelje, vesela in družabna, čudovito vznemirjena, ko med prijatelji najde Alfreda, svojo veliko, pravo ljubezen, drugačno od vseh dosedanjih . . .
Razpoloženje Violete kaže tudi z oblekami. Rdeči sledi nežna zelena, kajti v njej je umirjena v svoji veliki ljubezni na deželi, tretja je elegantna črna. četrta, zadnja, bleda In brezbarvna napoveduje njen konec. . . Zdi se mi, da imamo po dolgem času spet lepo, vznemirljivo, dražestno Violeto na odru . . . Mogočni aplavzi to vedno znova dokazujejo.
Po nastopu se dobimo v opernem bifeju. Spet je tU Olga s svojim živahnim leskom v temnih očeh. z veselim smehom. Utrujena je, tega ne more skriti. Traviata je naporna. Ves čas je na odru, ves čas poje . . .
Olga Gracelj je Blejka. Kdo ve, kaj je bilo tisto, ki jo je porinilo v svet opere. Morda to, da ji je mama Ivanka namesto pravljic pela pesmi? Ali pa tisti mali pianino v trgovini s spominki pod Parkom, ki ga je ugledala v izložbi. Kakšna štiri leta ji je tedaj bilo. Morali sta z*mamo v trgovino. Mimogrede je nanj zaigrala »Na pla-nincah«. Ni ga več izpustila . . . Morda je resnično pomembno v življenju, da človek pravi trenutek dobi pravo stvar v roke . . .
Peti je začela že v vrtcu. Že takrat je nastopala na Pokaži kaj znaš v blejski kinodvorani in bila nekajkrat celo nagrajena. Z osmimi leti jo je mama vpisala v glasbeno šolo. Klavir se je učila igrati pri tovarišici Trnkovi. Ona je bila njena prva spodbuda. Danes je Olga prepričana, da bi uspela tudi s klavirjem, če bi nadaljevala ta študij. Na srednji glasbenr šoli je potem končala šolanje na teoretsko pedagoškem oddelku. Veliko zborovskega petja je imela tisti čas. Rada je hodila k zboru. Tu jo je slišal prof. Janez Bole in ji nasvetoval pouk solopetja. Prof. Sonja Bleivveis jo je učila. Po končani srednji šoli je tri sezone pela v opernem zboru. Morala bi na akademijo, . so ji prigovarjali profesorji, prijatelji. V Manche-stru je odlična šola za solopetje ...
Dve sobi oddaja njena mama tujcem, ki prihajajo na Bled. Med njimi sta bila nekoč tudi dva gosta iz Manchestra. Zavzela sta se zanjo, se v Manchestru dogovorila za sprejemni izpit.
Olga se je podala v neznano. Toliko prihrankov je takrat imela, da bi si lahko kupila avto, se spominja. Potem ga je bilo za leto šolanja v Manchestru.
Sprejemne izpite je uspešno opravila. Če bo dobro napredovala, ji bo college plačeval šolnino, so ji obljubili. In res je vse tri preostale letnike imela šolnino plačano. Vmes je dobila še dve nagradi iz skladov Voughn Williams in Countess of Munster Trust. Ob večerih je delala v neki' srednjeveško urejeni restavraciji, kjer gostom strežejo pevci in ves večer med delom tudi pojejo. Trikrat na teden je stregla. Za praznike, božič, novo leto, je bilo plačilo dvojno ...
Odlično pedagoginjo za dramsko igro je imela v Manchestru: Ino Mitchell. Vsako leto je na-študirala po dve operi in odlomke iz oper. Javno so študentje nastopali v Manchestru in na Danskem. Ogromno izkušenj si je nabrala prav na teh koncertnih nastopih. Njena profesorica je bila izredno dobra koncertna, oratorijska pevka. Med počitnicami je prihajala domov in nastopala tudi doma. Na blejskem otoku je pela ob spremljavi orgel, s Hubertom Bergantom in Antonom Pogačnikom.
Leta 1977 je Olga Gracelj diplomirala. Sama Dutches of Kent, kraljičina sestrična, ji je na slo vesnosti v Manchestru podelila diplomo akude mije.
Skoraj je že sklenila pogodbo s škotsko opero, a.domotožje jo je gnalo nazaj. Ko je med novoletnimi prazniki 1!*7H. leta prišla domov, je v ljubljanski operi zapela Michaelo v Carmen. Ta koj so jo angažirali. Jeseni je prišla v ljubljansko operno hišo za stalno. Takoj je prišla med solistke. Najprej je pela Zofijo v Wertherju, nato Gil-do v Rigolettu, prvo vilo v Rusalki. Kmalu je začela peti Mirni v La Boheme in Antonijo v Hoff-manovih pripovedkah, Džuro v Ero z onega sve ta, I.iu v Turandot, Pamino v Čarobni piščali, Marinko v Prodani nevesti, Minko v Gorenjskem slavčku. Zdaj z mariborskimi opernimi pevci študira Rusalko.
Razpeta je med Ljubljano in Mariborom. Pomembno je, da ne ostaneš na enem odru, pravi
Olga. Za umetniško rast pevca je ogromnega p mena, da sodeluješ z raznimi dirigenti in režise ji. Ta dva izvlečeta iz tebe vse, kar hočeta, če st prava. Ogromno moraš delati sam. Dva mesec je pripravljala Traviato. Pa jo je že od prej dobr poznala, saj jo je pela tudi že na akademiji. Ve! ko je razmišljala o osebi, ki jo bo predstavila. Pt vec ni nikoli narejen, nikoli kompleten, pravi O ga. Zlepa ni zadovoljna sama s seboj. Vedno se zdi, da bi lahko kakšno vlogo še bolje odpela, š bolje zaigrala.
Zdaj se pripravlja na Rusalko. Težka vloga j to. Rusalke je eno samo hrepenenje po toplin človeški ljubezni, potem pa spozna, da je člove grd, da je lepše živeti z vilami kot s človekon
Še Zadnje priprave in Violeta iz Traviate i zasijala v vsej lepoti — Foto: D. Dolenc
Vse to je treba prenesti v glas, prepričati ljud Če ne /.nas prav izraziti občutkov Rusalke, je t lahko dolgočasna opera. Sreča, da dela s Samo Hubadom, pravi. Uživa v delu z njim in preprič na je, da bo s svojo Rusalko uspela.
Čim več mora delati, čim več peti, da jo sli čim več ljudi. Njena največja želja je, da bi bii' zdrava, da bi lahko delala, da bi ji bila odprta £ kakšna druga vrata. Večji ansambel, večja koi kurenca. To je vedno zdravo in pozitivno. Mora bi peti več lirsko koloraturnih vlog. S tem se gl; razvija. Nikoli ni mislila, da bo Traviato pela tako lahkoto. V prvem dejanju ima veliko kolor tur, v drugem se vrste dramski momenti, v za njem dejanju pa je njeno petje povsem lirsl nežno.
»Traviata je velika preizkušnja za sopran pravi. »Če bi ne odpela vseh teh vlog pred tem, 1 je ne zmogla. Počasi, po stopnicah osvajaš pos;. mezne vloge. Prav nič ne moreš preskočiti. Psih čno moraš dozoreti . . .«
Njena velika želja je, da bi nekoč pela Mad. me^Buttorflv. Zahtevna vloga po pevski in igrt-ski plati. A boji se je ne. Zaveda se, da bo tudi« te vloge treba po stopnicah ...
D. Dolenc
GLAS 6. STRAN
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
PETEK. 18. JANUARJA 1985
Shranjevanje namiznega sadja
Neka naša bralka nas je v pismu prosila, naj kaj napišemo o zimskem shranjevanju sadja, kakšno temperaturo in vlago potrebuje, da bo ostalo dlje zdravo in sveže. Za odgovor smo poprosili našega sodelavca Tineta Benedičiča, vodja sadjarstva v sadovnjaku Resje pri Podvinu. Takole nam je napisal:
Medtem ko je bila še nedavno videti predelana, prečiščena in koncentrirana hrana za bodočnost zelo obetavna pa je prav zadnja leta prevladalo spoznanje, da zahteva človeški organizem za zdrav razvoj precejšen del naravne, sveže, nepredelane in voluminozne hrane. Med naravno hrano ima sveže sadje zelo pomembno vlogo saj vsebuje številne za razvoj organizma nujno potrebne snovi, ki so le še v nekaterih drugih rastlinskih hra-nilih a še v njih pogosto ne v taki obliki, da bi jih lahko uživali sveže. To so predvsem nekatere rudninske snovi, mikroelementi, kisline, pektin-ske snovi, vitamini, encimi itn.
Zato bi bilo najbolje, da bi vse v hrano vključeno sadje uživali sveže in to čim preje po obiranju v tako imenovani užitni zrelosti. Seveda to ni vedno mogoče, ker traja pri nas ob-
dobje pridelovanja le nekaj mesecev — od maja do konca oktobra. Posamezne vrste in celo sorte sadja se med seboj zelo razlikujejo tako glede sestavin in uporabnosti, kot tudi glede časa dozorevanja in obstojnosti. Glede na te lastnosti ga lahko delimo na hitro pokvarljivo sadje kot so jagode in jagodičevje ter koščičasto sadje — češnje, višnje, slive, breskve, marelice in zgodnje sorte jabolk in hrušk ter na obstojno sadje med katerimi so najbolj številne zimske sorte jabolk in nekaterih sort hrušk. Prav pri teh sadnih vrstah in sortah imamo največ možnosti, da vplivamo na njihovo ohranitev v tistih mesecih, ko sicer ne pridelujemo svežega sadja. Sodobne možnosti hitrega transporta in hladilne tehnike omogočajo preskrbo s svežim sadjem iz oddaljenih proizvodnih področij tudi pozimi, a vseeno ne bi smeli zanemariti ohranitve doma pridelanega sadja za svežo uporabo tudi v tem času.
Primerno shranjevanje sadja torej omogoča podaljšanje uživanja svežega sadja. Obilen pridelek jeseni porabimo tako enakomerneje in v daljšem razdobju. Seveda se moramo pri tem držati nekaterih pravil, da ne bomo doživeli razočaranja.
taktnim termometrom. Pri tem je priporočljivo, da vstopa zrak v klet skozi kanal pri tleh, izstopa pa pod stropom.
Če je relativna zračna vlažnost prenizka si lahko pomagamo s polivanjem tal, z obešanjem namočene jutovine ali z avtomatskim vlažilcem zraka. Pri manjših količinah lahko dosežemo enak učinek z vlaganjem plodov v 2 do 3 kg polietilenske vrečke. Ta način je predvsem uspešen za ohranitev plodov zlatega delišesa in različnih vrst kosmačev, ki sicer prehitro ovenejo in po-
klobase take in drugačne
Jetrnice
Potrebujemo 2 kg jeter, 1 kg riža, 30 dkg kruha, poper, ma-jaron, limonino lupinico, sol, 1/2 kg glavine, 20 dkg masti, juhe po potrebi, čreva.
Jetra in glavino (odluščeno meso) ločeno skuhamo in zme-ljemo. Posebej skuhamo riž kot za krvavice (samo na pol). Kruh namočimo v juho, v kateri smo kuhali jetra. Namočenega ožmemo z rokami, nato tudi zmeljemo. Jetra, riž in kruh damo v skledo in zabelimo z vročo mastjo, dodamo dišave, solimo in prilijemo vročo juho od glave. Dobro premešamo in iz zmesi naredimo klobase. Klobase damo kuhat. Ko priplavajo na površino, so kuhane. Pustimo jih v vodi še nekaj minut, ne da bi vrele. Ohlajene klobase pred uporabo spečemo. Ker vsebujejo jetra, se še hitreje kvarijo kol druge. So pa zelo okusne.
Možganove svinjske klobase
Potrebujemo pusto svinjske meso, trebuševino, možgane limonino lupinico, nageljnove žbice
Pusto svinjsko meso in trebuševino na drobno sesekljamo. Dodamo možgane, sesekljano limonino lupinico, stol-čene ali zmlete nageljnove žbice in po okusu še druge dišave. Solimo, dobro premešamo. Naredimo klobase in jih dene-
mo za 3 dni v dim. Klobase pečemo, jih kuhamo v ohrovtu, zelju ali repi.
Krvavice s prepraženo krvjo
Ohlajeno kri takoj po klanju precedimo in denemo v nizko, široko posodo. Kri mešamo na zmernem ognju. Ko nastanejo grudice, moramo paziti, da se nam ne sprime. Grudice zdr-gnemo na eno stran posode; posodo postavimo nagnjeno na hladno, da sokrvica odteče. Preden kri uporabimo, sokrvi-co odlijemo.
Za klobase vzamemo dva dela prepražene krvi, 1 del ječmena, kaše ali beleg*a, na kocke zrezanega kruha. Dodamo še precej maščobe z ocvirki vred, in sicer uporabimo za to razne obrezke črev in drugih notranjih organov. Na delu te maščobe prepražimo precej narezane ali zmlete čebule. Na 1 kg mase dodamo še 3 dkg soli, 2 g popra, 1 g pimente, 1 g majarona, 1 g bazilike, prav mdlo timijana, po okusu še malo rožmarina. Kašo ali ječmen prej na pol skuhamo, kruh, zrezan na kocke, pa prepražimo na masti. Po potrebi prilijemo masi še juho. Z zmesjo enakomerno napolnimo narezana debela čreva. Kuhajmo jih po debelosti od 1/4 do 1/2 ure. Pri kuhanju krvavic se ravnamo po navodilih za jetrne klobase.
Že med rastjo moramo poskrbeti, da bo sadje zdravo in da bo čim bolj enakomerno dozorevalo. Za ozimnico izberemo le prvovrstno, zdravo, nepoškodovano in ob pravem času obrano sadje ko doseže tako imenovano drevesno zrelost. Prezgodaj obrano sadje ni dobro razvito in ne razvije sortno značilnega okusa. Prepozno obrano sadje je si.cer navadno debelejše in lepše obarvano a hkrati tudi manj okusno in v shrambi hitreje propade. Takšno je pogosto sadje pripeljano iz toplejših,
bolj južnih predelov, ki je za takojšnjo porabo sicer primerno, za ohranitev v kleti pa neuporabno. Pravi čas obiranja določamo na več načinov: po obliki, obarvanosti in trdoti plodov, po razvojnem času od cvetenja do obiranja, po odtr-gljivosti in po vsebnosti škroba v plodu. Večino teh lastnosti lahko tudi merimo ali primerjamo s standardi za določeno sorto, s čimer lahko dokaj točno določimo pravi čas obiranja. Seveda moramo obiranje samo opraviti tako, da sadja ne poškodujemo, da ob-drže plodovi pecelj in da hkrati izločimo vse predrobne, nerazvite, bolne in poškodovane plodove.
Za domače' shranjevanje sadja so najprimernejše kleti. Najbolje je, da so vkopane na severni stranis tavbe. V takšnih kleteh je nižja in bolj enakomerna temperatura ter višja relativna vlaga zraka. Klet mora biti čista in zavarovana pred vdorom glodalcev — predvsem podgan in miši. V njej ali v neposredni bližini ne sme biti eentralne kurjave ali pa mora biti od nje dobro izolirana.
Najboljši pogoji za ohranitev sadja v kleti so pri temperaturah od +2 do +4° C. ter pri relativni vlažnosti od 80 do 90 odstotkov.
Če je temperatura previsoka si pomagamo z zračenjem v času ko je zunanja temperatura nižja (ponoči) z odpiranjem oken ali z vključitvijo ventilatorja kar lahko uredimo tudi avtomatsko z električnim kon-
*.       + ^ ^ *r *
* * ______ imVs
stanejo neuporabni. Pri visoki relativni vlagi pa lahko pride do pospešenega gnitja.
Sadje moramo imeti v kleti pravilno zloženo v zabojih ali platojih po dve vrsti skupaj in vmesnimi presledki tako, da imamo pregled nad vskladiš-čenim sadjem in da lahko zrak nemoteno kroži med zaboji.
Z izboljšano izolacijo ter vgraditvijo hladilnih in vlažil-nih naprav lahko pogoje ohranjevanja sicer izboljšamo, kar pa ima gospodarski pomen le za večje in celoletno izkorišče-
ne skladiščne prostore. Za dO" mače lastne potrebe pa lđhk" podaljšamo uporabnost svežfrj ga sadja v bolj preprostih a Spi primernih prostorih v katerih i lahko ohranimo sadje z nekaj skrbnosti vsaj preko naj hlad' nejših zimskih mesecev s &'\ mer ne ohranimo samo veti1 del obilnega in cenenega JH senskega pridelka temveč tud11 nekaj prihranimo v gospodinj' skem proračunu.
Tine Benedičič, vodja sadjarstva v sij' .dovnjaku Resje pri Po«' |
vinu
Kdaj v naravno zdravilišče?
Slovenija in sosednja Hrvaška imata številna naravna zdravilišča, ki so poznana doma in v svetu. Neredko sprašujete, kdaj in kam bi šli na zdravljenje. Zato bo v današnjem prispevku nekaj navodil, da se boste vedeli odločati.
Vedeti je treba, da se vsaka bolezen ne more — pa tudi ne sme — zdraviti v zdravilišču in da vsa zdravilišča niso za iste bolezni in stanja. Marsikdaj je najpomembnejše že to, da zamenjate okolje, da pobegnete iz neurejene družine ali iz delovnega okolja. Temu dodaste še prijetno družbo v zdravilišču, na katero boste zagotovo naleteli, urejeno prehrano, bazen, sprehode v naravo. Vrnete se čili in razpoloženi. Zato tudi opažamo več uspeha pri zdravljenju, če ni bilo vsiljenih in energičnih ukrepov: telovadba, različne vaje, točno predpisano »delo« v bazenu itd. Prav zato se vračajo bolj zdravi upokojenci kot pa tisti, ki so bili pOslani v zdravilišče zato, da bodo ob intenzivni fizioterapiji čimprej sposobni za svoje delo.
Na Gorenjskem imamo tri konzilije zdravnikov, ki odobravajo zdravljenje v naravnih zdraviliščih: prvi za zavarovance, ki imajo bolezen ali poškodbo, pri kateri je nujno potrebno nadaljevanje zdravljenja (predvsem otroci, delavci, manj pa upokojenci), drugi za borce NOB, kadar gre za potrebno zdravljenje (po dogovoru do 5 odstotkov vseh borcev vsako leto), pravico imajo le tisti z dvojnim štetjem do 15/5-1945, tretji pa za vojaške vojne invali-
de in nosilce spominskega znaka. Prva dva konzilija delujeta pri zdravstveni skupnosti, tretji pa na Občinski skupščini Kranj — za vse gorenjske občine. Za vse vrste zdravljenja napiše predlog vaš zdravnik.
Bolniki z boleznijo prebavil, želodca, jeter in žolčnika se zdravijo v Rogaški Slatini, z boleznijo srca in ožilja ter ledvičnimi boleznimi v Radencih, zadnje čase pa vse več tudi v Šmarjeških toplicah, z boleznimi sklepov in mišic v Čatežu, Dolenjskih toplicah, Laškem, Rimskih toplicah, Dobrni. Bolniki s kroničnimi kožnimi boleznimi — seveda tudi z revmatičnimi težavami — se zdravijo v Atomskih (Podčetrtek) in Varaždinskih toplicah. Bolniki s kroničnimi boleznimi dihal, predvsem astmatiki in z luskavico se zdravijo na otoku Mali Lošinj, v Strunjanu pa je možno okrevanje, ki tem bolnikom tudi ugodno de.
Izven sezone, od septembra do junija se v zdraviliščih laže dobi prostor, pa še ceneje je.
Kdaj zdravljenje v zdravilišču ne pride v poštev?
Duševni bolnik, ki ne more odgovarjati zase. Bolnik brez občutka za odvajanje vode ali blata, z razjedo na goleni ali drugo rano. Bolnik z visokim, neobvladovnim krvnim pritiskom ali obnemoglim srcem z zastojem vode in oteklinami. Nepokretni, razen po nekaterih operacijah na hrbtenici, ko gre za nadaljevanje zdravljenja v Laškem. Starostnik, ki ni več duševno svež in potrebuje vodenje. Slepemu se odobri spremstvo, zato ga konzilij obravnava kot vsakega drugega bolnika ali poškodovanca.
dr. Tone KOŠIR
uran
NAGRADNA UGANKA
HIIHIIIHINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMI
Bilo je veselo
V petek, 28. decembra, so v naši šoli gostovali člani dramske skupine iz osnovne šole v Žirovnici z igrico Žogica Nogi-ca in člani mladinske skupine gledališča Tone Čufar s komedijo Leopolda Suhodolčana Fi-gole Fagole.
Čeprav je prišlo do neljube pomote in so si predstavo ogledali učenci predmetne stopnje, drugo pa učenci od prvega so četrtega razreda, so bili oboji navdušeni.
Prvi zato, ker so videli, kako lahko tudi njihovi vrstniki pri--pravijo imenitno uprizoritev znane pravljice. Drugi pa, ker so se veselo nasmejali pogovorom in zapletom Figolanov in Fagolanov.
Mladi igralci so znali ob koncu predstave imenitno navdušiti male gledalce, ki so so t njimi veselili sprave med sprtima deželicama. Ko je prišel še dedek Mraz, so mu otro ci skupaj z igralci zapeli pesem Siva kučma.
Ko sva ob koncu predstave vprašali nekega prvošolčka, kaj mu je bilo najbolj všeč, je dejal: »Klobuki, murelo, petelini pa Šviga — Švaga!«
Manuela Knaflič in Romana Purkart. (>. h r. OŠ Josipa Plemlja Bled
Pesem, ki smo jo objavili v novoletni nagradni uganki, je gorenjska koled-nica> običaj, po katerem smo vprašali, pa koledova-nje. Med vašimi odgovori smo izžrebali dopisnico, ki jo je poslala Dolores Jele-nec z Bleda, Partizanska 31. Po pošti bo prejela Ae-rove barvice.
Na fotografiji je tudi pri nas dobro poznani in priljubljeni pevec, ki po odhodu iz skupine Kajagoogoo zelo uspešno nastopa sam. Trenutno je pesem, ki jo prepeva, na vrhu vseh lestvic.
Kdo je pevec in na katero popevko mislimo?
Odgovore pošljite do 15. februarja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Mo.še Pijadeja 1. Za nagrado bodo spet Aero-ve akvarelne barvice.
Biba je moja sreča
/eselje na snegu — Narisala Urška Pavlovčič, 2.'c r. OŠ Cvetka •olarja Škofja Loka
Ljudje si ob Novem letu voščimo srečo. Nikoli pa ne pomislimo, kaj je sreča.
Sreča je to, kar občutimo, kadar smo veseli in zadovoljni, pa tudi to, po čemer hrepenimo, kadar smo žalostni. Sreča je, kadar se nam izpolni kakšna velika želja.
Zelo sem želela, da bi imeli pri nas dojenčka, da bi se z njim igrala. Toda mamica je
Mraz
'/.unuj je zima, zunaj je ni raz, sneg naleta ra
na polja, na vas.
Sveča ledena
od strehe visi,
jaz pa prinesem
s podstrešja sani.
Že škriplje pod noge,
zebe me v nos,
se sankam po bregu.
drvim kot vihar,
zimi se smejem,
kaj mraz mi je mar!
Miri Šubic, 3. c r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka
luftiu, ua dojenček rti igrača in da je treba zanj prečuti veliko noči. Bila sem žalostna, ker bi tako rada imela živo igračo.
Nekoč je mamica po telefonu govorila s teto iz Kopra. Po njenih besedah sem spoznala, da se pogovarjata o nekem psičku. Čez kakih štirinajst dni je teta res pripeljala majhno belo psičko. Kar privzdignilo me je od sreče.
Čeprav moram zdaj vsak dan posesati preprogo in čistiti njene tačke, je Biba vendar moja velika sreča.
Mojca Cvirn, 4. a r. OŠ Kokrica
Škrip, škrip, škrip
Letos je zima res mrzla. Težko hodim v šolo. Pod nogami pa nam škriplje: škrip, škrip, škrip. Kadar potegne veter, tudi v drevju škriplje. To pa zato, ker je vse zmrznjeno. Kmalu bodo spričevala. Takrat pa bo spet škrip, ko bodo slabe ocene.
Jolanda Kaštrun, 3. r. OŠ Iahu pod Storžičem
Odprti dnevi šole
Tudi letos smo v naši šoli <jf ganizirali odprte dneve šo"' Bili so od 17. do 19. decembra.
V ta namen smo pri lik^ nem pouku narisali vabila ' jih nalepili na trgovine, vhoj? na vrata . . . Priredili smo ko tekem, tako na primer v of boj ki med učenkami naše Š0' in Žagarjeve šole, ki se je kojj čala s porazom naših igral1;' Tekma med starši in učiteU se je končala s porazom star šev. Na svoj račun so prišli ^ di tisti starši in učenci, ki i^. jo radi šah, saj je bil šahovSn turnir. Starši so si lahko og' dali potek učnih ur, ki so b>'i zelo zanimive, najbolj pa jelH zanimiv pogovor med starši n učitelji. Obiskali so nas tu^ »malošolarčki«, ki so si ogle^-li svojo bodočo šolo, učenci P, vih razredov pa so jim prirc*L'! li kratko predstavo. Tudi upj kojenci so si ogledali našo š° in bili prisotni v nekaterih 1 zredih pri pouku. , w.
Odprti dnevi šole so bili zanimivi tako za nas uče" kot za starše in učitelje.
Judita Šparovec, 6. b r\ | OŠ Bratstvo in enotni Kranj
Moja najljubša igrača
i
Moja najljubša igrača ^ medvedek. Dobila sem g3i p mi je bilo dve leti. Je °e^#
smrček in oči ima črne
mi ga velikokrat skrije. A „j dar kaj iščem, ga.najdem- p z menoj v postelji. Pre% grem v šolo, ga lepo nameni« v posteljo, da mu je toplo-Jj strica Maja mu je nar«'%. oblekico, a ko sem ga obl^K so šivi popokali. i Razen medveda imam j, punčko iz Nemčije. Tam i^jt teto. Punčka je majhna 'n ^ ka. Oblečena je v baler"\ ima pa še nekaj drugih ob* Tina Klančar, 5. c iy heroja Bračiča Trž«c
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 19.1.
00 Poročila - otroška matineja - ponovitve oddaj: 8.05 M. Druon: Deček z zelenimi Prsti - 8.15 Domišljija je povsod  doma: Prebesedimo besede - 8.30 Pedenjžep -•00 Sanje nekega pesnika, oddaja TV Sarajevo - 9.30 Miti in legende - Egipčanski miti: Oziris in Izida, oddaja TV  Beograd  - 9.45 Otroška televizija: Zelena °ddaja, otroška serija TV Beograd - 10.15 Orodja prihodnosti: Človek in stroj, izobraževalna oddaja 10.45 Ljudje in zemlja - ponovitev - 11.25 Seefeld: SP v smučarskih tekih - 10 km (Z), prenos  EVR  - 12.50 Wengen: Svetovni pokal v smučanju - smuk (M) -H.55 Poročila - 15.00 Včeraj Za jutri: Zgodovinski mejnik, dok. serija - 15.35 Sošo-iec ali inštruktor, češkoslovaški mladinski film - 17.00 . pJ v košarki - Jugoplastika ^ '• CZ, prenos Zagreb, v odmoru 18.25 Obiskujemo slovenske muzeje in ga-lerije: Danes Pokrajinski muzej Maribor - 20.00 Na muhi ostrostrelca, ameriški film - 21.45 Zrcalo tedna -22.05 Video godba, zabavno-glasbena oddaja - 22.35 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
13-40 Nahla, 2. del alžirskega filma - 15.10 Otroška Predstava - 16.10 Čedomir Ilič, tv nadaljevanka -J7-00 Filmovnica - 17.30 volk samotar, jugoslovanski mladinski film - 19.00 Narodna glasba - 19.30 tv dnevnik - 20.00 Zabavna oddaja - 20.30 Lanterne, feljton - 21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.45 Slavni zdravniki bolnišnice Charite, vzhodnonemška nadaljevanka - 23.15 Poezija
nedelja, 20.1.
8.20 Poročila - Otroška matineja: 8.25 Živ žav - Risan-*e srorkci - 9.15 Grizzly ttaams, ponovitev ameriške nanizanke - 9.45 Propagandna oddaja - 9.55 Wen-gen: Svetovni pokal v smučanju - slalom (M), prenos L teka - 11.25 G. Stefanov-ski: Naša leta - ponovitev nadaljevanka TV Skopje -12.25 Wengen: Svetovni pokal v smučanju - slalom
(M), prenos 2. teka - 13.05 625 oddaja za stik z gledalci - 13.25 Innsbruck: Smučarski skoki - 90 m, prenos -15.30/16.00 Poročila - 16.05 Mostovi - 16.35 Neukročen ameriški film - 17.55 IV kviz - 18.55 Knjiga - 20.00 Ž. Senečič: Inšpektor Vinko, nadaljevanka TV Zagreb -21J0 Športni pregled - 21.40 Portret: Scena - Portret Mete Hočevarjeve - 22.10 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
9.00 Oddaje za JLA (do 11.15) - 15.05 Nedeljsko popoldne - 17.15 Močvirje, ameriški film - 18.55 Smrk-ci, risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija 20.45 Včeraj, danes jutri -21.05 TV kinoteka: Maroko, ameriški film
PONEDELJEK, 21.1.
Zimski   počitniški spored IV Ljubljana: 9.00 Zverinice iz Rezije: Mravlji in muren - 9.20 Japonske pravljice: Ribič in lovec - 9.35 Živali - moje prijateljice, oddaja iz niza Pisani svet - 10.10 Muce - 10.30 Tri skladbe za kitaro - 10.40 Pred izbiro poklica: Poklici v metalui giji - 11.10 Deček in deklica, 6. del poljske nadaljevanke - 16.55 Poročila - 17.00 SP v smučarskih tekih - 5 km (Ž), posnetek iz Seefelda -Spored   za   otroke: 17.40 Otroška  televizija: Rdeča oddaja, vzgojno-zabavna video serija TV Beograd -18.10 Domišljija je povsod doma: Ljubezen, poetično glasbena oddaja - 18.25 Podravski obzornik - Spored za mlade - 19.15 Risanka -19.20 Cik Cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19-26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme - 19.57 Propa gandna oddaja - 20.00 D. du Maurier: Sestrična Rahela angleška nadaljevanka 21.00 Spoznano neznano oddaja o znanosti - 21.40 J Slavenski: Simfonija orien ta, baletna oddaja TV Beograd - 22.20 TV Dnevnik II
„e,   zabavna   oddaja (do 22.45) - Opomba: Todtnau: Svetovni pokal v smučanju slalom (M)
TOREK, 22.1.
Zimski   počitniški spored TV Ljubljana: 9.00 Zverinice iz Rezije: Grdin pod grmom - 9.20 Japonske pravljice: Deček s slamico -9.35 Ritem, oddaja iz niza Pisani svet - 10.10 Pomladna suita - 10.30 Rdeča Kapica - 10.40 Pred izbiro poklica: Rudarski poklic - 11.05 Petrov otrok, 1. del švedske mladinske nadaljevanke (do  11.55) -  13.24 Propagandna oddaja - 13.25 Innsbruck: Smučarski skoki -90 m, prenos - 17.00 Poročila - 17.05 SP v smučarskih tekih - 15 km (M) posnetek iz Seefelda - 17.45 TRO Kotar, glasbena oddaja - Spored za otroke: - 18.10 Miti in legende - Egipčanski miti: Iz zgodovine verovanj starih Egipčanov, nanizanka TV Beograd - 18.25 Koroški obzornik - spored za mlade: 18.40 Sivi volk, dokumentarni film - 19.05 Podobe iz narave: Ptiči - detel - 20.00
Peter Turrini: Jožef in Marija, predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica - 21.20 Omizje 23.20 Poročila - Opomba: Todtnau: Svetovni pokal v smučanju - veleslalom (M)
Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Želeli ste - poglejte, poučnozabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Večer ob »malih zgodbah«, zabavna oddaja -20.45 Žrebanje lota - 20.50 S kamero v partizanski zasedi, dokumentarna oddaja TV Ljubljana - 21.20 Pisec monografije, dok. oddaja TV Ljubljana - 21.50 Zgodovinska pripoved, izobraževalna serija
Oddajniki II. TV mreže:
17.30 Beograjski tv program - 18.55 Premor - 19.00 Indirekt - športna oddaja -19.30 tv dnevnik - - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dinastija, ameriška nadaljevanka - 22.00 Dobre vibraci-
sreda, 23.1.
Zimski počitniški spored tv Ljubljana: 9.00 Zverinice iz Rezije: Volk išče drva v Črnem potoku - 9.20 Japonske pravljice: Poljski in mestni mišek - 9.30 Kam, oddaja iz niza Pisani svet -10.05 Pajkova pojedina - balet - 10.25 Pojmo s ptički -10.40 Pred izbiro poklica: Poklici v živilski industriji -
RADIJSKI SPORED
sobota, 19. jan.
4 30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Sobotna matineja ' 10.05 Pojte z nami - 11.05
5 poti   po Jugoslaviji 12.10
-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -!3.00 Danes do 13.00-ih - I/ naših krajev - Iz naših sporedov - Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.30 Mladi , mladim - Pianist ^nko Haas - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni      —«-«----
nokturno U°05-5.()0 Nočni program
arm --5. glasba
Nedelja* 20. jan.
5-00-8.00 Jutranji program. -glasba - 8.07 Radijska igra *a otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za našt kmetovalce - 14.20 Humore J* tega tedna - 15.30 Ne deljska reportaža
K
ojo
15.55
i- amaterski zbori - 16.20 •pogovor s poslušalci - H.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska 'gra - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba '•a prijeten konec tedna WI.05-4.30 Nočni program glasba
f^NEDElJEK, 21. jan.
^8.00 Jutranji program g»a>ba - 8.05 Aktualni pro £l°rni marksizma - 8.40 lz-Oento pesmico - 0.05 Glas 0t;na matineja 10.05 Re-'•erviruno
Po
\asve
12.30
11.05 Ali Kmetijski
%ril ; 405 v «osU>h P' lijskik ,u«oslovanskih ra n Postaj - 14.30-15.25
Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus - 21.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana in dirigenta - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
TOREK, 22. jan.
4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . 11.05 Ali poznate - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Srečanje ob partizanski pesmi - 15.10 Popoldanski mozaik - 18.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba -18.00 Sotočja - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampi-ča - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov - 21.05 Od premiere do premiere -22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Operetna glasba - 00.05-4.30 Nočni program glasba
SREDA, 23. jan.
4.30-8.00 Jutranji program 1 glasba - 8.05 Za knjižne molje 8.30 Govorimo make donsko in srbohrvatsko -0.05 Glasbena matineja -10.40 Lokalno radijske postaje se vključujejo - 12.30 Kmetijski nasveti 14 25-15.25 Popoldanski mozaik 10.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Zborovska glasba 18.30 S knjižnega trga - 19.45 Minuti- z ansamblom Fantje z vseh ve-
trov - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -20.35 Nokturni Frederika Chopina - 22.30 Zim/eh-ne melodije - 23.05 Literarni nokturno Sarah Kirsch: Pesmi - 23.15 Jazz za vse -00.05-4.30 Nočni program -studio Maribor
Četrtek, 24. jan.
4.30-8.00 Jutranji program -glasba   8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja  -   10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski  nasveti 14.20 Koncert za mlade poslušalce   -   14.45   Naš   gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 10.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer -•22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih  avtorjev -00.05-4.30 Nočni program -glasba
PETEK, 25. jan.
4.30-8.00 Jutranji program -glasba ; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - 9.05 Glasbena matineja - 10 05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate? - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov   in   narodnosti -13.50 Človek in zdravje -14.05 »Poldan«- — Simfonija št. 7 v C-duru Josephu Ha-ydna - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00  t- glasba - 10.00 Vsa zemlja bo z nami /apela -19.4!") Pojemo in godemo -20.00 Zakaj imamo radi -
11.10 Petrov otrok, 2. del švedske mladinske nadaljevanke  -  17.05  Poročila -17.11) SP v smučarskih tekih - 4 x 5 km (Ž), posnetek iz Seefelda - spored za otroke: 17.40 A. Ingolič: Udarna brigada, lutkovna oddaja 17.55 Androkles in lev, 3. del predstave Slovenskega mladinskega   gledališča -18.25 Pomurski obzornik -18.40 Računalništvo, angle ška dokumentarna serija -19.10 Risanka - 19.20 Cik cak - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik I < 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Dokumentarec meseca: »Ne daj mi, da zbla/.nim, Gospod!« - 20.35 Film tedna: Policaj, francoski film - 22.10 TV dnevnik II
Oddajniki II. tv mreže:
17.25 TV dnevnik - 17.45 Merlin, otroška serija -18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 18.45 Mešam 84: Folk top -19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbena dogajanja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Televizijska Amerika, dokumentarna serija - 22.00 Šesti zagrebški sejem Jaz-za - Opomba: Košarka za pokal evropskih prvakov -Cibona : CSKA
Četrtek, 24.1.
Zimski počitniški spored TV Ljubljana: 9.00 Zverinice iz Rezije: Volk, petelin in botra lisica - 9.20 Japonske pravljice: Žalostni velikan -9.35 Ogenj, oddaja iz niza Pisani svet - 10.10 Fičfirič -10.25 Brundo na gugalnici -10.45 Volja je pot, izobraževalna oddaja - 11.15 Petrov otrok, 3. del švedske mladinske nadaljevanke (do 12.00) - 16.50 Poročila - 16.55 SP v smučarskih tekih 4x10 km (M), posnetek iz Seefelda - Spored za otroke: 17.40 M. Druon: Deček z zelenimi prsti, animirana nadaljevanka - 17.55 Portret slikarke Ivane Kobilice
- 18.10 S. Makarovič: Vrček se razbije - 18.20 Ples v akvariju - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma - 20.05 Tednik - 21.10 L. Visconti-E. Medioli: Ludwig, italijanska nadaljevanka - 22.00 TV dnevnik II
Oddajniki II. tv mreže:
15.05 Smučajmo vsi, izobraževalna serija - 16.10 SP v smučarskih tekih 4x10 km (M) posnetek iz Seefelda - 17.25 TV dnevnik
- 17.45 Jeleček, otroška serija - 18.15 Znanost - 18.45 Mali veliki svet, dokumen-tarnozabavna reportaža -19.30 TV dnevnik - 20.01) Šest čevljev zemlje, zahod-nonemška nadaljevanka 21.00 Umetniški večer -22.30 Včeraj, danes, jutri (do 22.40)
NAGRADNA KRIŽANKA
petek, 25.1.
Zimski   počitniški spored TV Ljubljana: 0.00 Zverinice iz Rezije: Psi, mačke in miši - 9.20 Japonske pravljice: Riževi kolački - 9.30 Delo, oddaja iz niza Pisani svet - 10.05 R. Gobec: Kresnice* - 1. in 2. del - 10.40 Tobak: Naslada in pokora, izobraževalna oddaja - 11.10 Petrov otrok, 4. del švedske mladinske nadaljevanke -10.20 Poročila. - 10.25 Mali nogomet, v odmoru - Spored za otroke: 17.40 Šola za junake: Volodja, nanizanka TV Beograd - 17.55 Grizzly Adams, ameriška nanizanka  -   18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Otroške nalezljive bolezni: Nega bolnega otroka, izobraževalna oddaja - 20.00 Poslednja oaza, dokumentarna serija - 20.30 Ne prezrite - 20.40 S. Sheldon: Bes angelov, umeriška nadaljevanka  21.35 TV dnevnik II
- 21.50 Povratek, argentinski film
Oddajniki II. tv mreže:
17.25 TV dnevnik - 17.45 Majske igre, otroška serija
- 18.15 Vrnitev k starim lepotam, izobraževalna oddaja - 18.45 Moj prijatelj De-rek, zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 I/ konce rtn i h dvoran - prenos koncerta Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana M. Kelomon: Fanfare - H. Borbo/: Harold v Italiji B. Martinu: Koncert /a oboo in orkester - L. Janaček: Simlonielta 22.05 Nočni kino: To poletji", ameriški film (do 23.45)
IZRAZ OB ČUDOVANJA VUUDNO Sli SPOŠTOVANJA
MESTO i MADAGASKARJA
i JUNAKINJA -VlSOŠKE KRONIKE"
NASE NAJ I VEČJE PRI STANISĆE
|oK^eŠEOlt)ol-'N',
STVENA ZAPORA
NORDU IZRAZ ZA SMUČI
TVOREC SIKHIZMA
I GURUI
SLAVNI TTAL IZDELOVALEC GODAL
i
SOD POLJ SKI Pl SATEU
l-SOLARIS
NAJV TURSKO JEZERO
KOMFCI OGRAF DflZlC
VEDA O IZ VOHU IN PR VOTNEM POMENU BESED
PREDMO LILEC V MOSEJI
SOO SLOV PESNICA (MAJDA)
Pf r.NIK UUBEZ PESMI
NAJJUZ
DEL INOOKINF
GR JUNAK PO KATER IMAJO IME VIS SOL F
ZGCRNJI DEL SMU CARSKE SKAKAL NIČE
Ift IA36
MLADO SL MESTO NA
qi mSki m
SL GLEDAI REŽISER
(SLAVKO!
Rešitev nagradne križanke z dne 8. januarja: sprat, trata, rebel, AP, LK, Škofja DS, Laotse, karp, polo, še, Serao, Osaka, Naber, ŽM, stvarstvo, alge, era, ranar, Laon, bolzano, starši, NV, Anastas, sek, ost, telur, skalp, minaret, Timor, enakiti, bob, om, Bi, sram, icika, pamet, Unec, ledena pista, granata, Ka.
Prejeli smo 154 rešitev. Pri žrebanju so sodelovali: Lidija Cimerman, Cerklje na Gorenjskem, Perne Andrej in Marjan Grajzer iz Kranja. Izžrebani so bili: 1 nagrado (500 din) prejme Frančiška Krajnik, Gorenja vas — Reteče 1, Škofja Lo ka, 2. nagrado (250 din) prejme Flori jan Ipavec, C. 4. julija 35, Tržič, 3. nagrado (150 din) prejme Andrej Glavač, Jama 19, Mavčiče, ostalih sedem nagrad po 100 din prejmejo: Irena Kristane, PTT Brnik, Brnik — aerodrom, Mateja Glavač. Jama 19, Mavčiče, Jože Dovžan, Luznarjeva 24 a, Kranj, Tine Dolinar, Brebovni ca 13, Gorenja vas, Marko Roženbergar, Huje 6, Kranj, Iva Slapar, Kranj, Koro ška 14, Franc Magdič, Šorlijeva 3.
Rešitev nagradne križanke z dne 11. januarja: Risto Savin, Aleks Andra, dur antika, Isar, korab, otka, Ana, Ar, ličinka, mal, vinjak, atika, est, Toponim, Ti erar, kakav, RK, tokava, antenor, Jera, nos, Atasi, Tine, rastlinjak, ata, oktant.
Prejeli smo 150 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Tone Frantar, Gosposvetska 13, Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Marica Benedik, Skalica 12, Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Ivanka Hvalica, Tržič, Cankarjevi 13. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 23. januarja do 0. ure, na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1, Kranj — z oznake nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
Visoke obrestne mere
Prihranke, ki jih nekaj časa ne boste uporabili lahko vezete, saj so za vezane hranilne vloge obrestne mere znatno višje:
letna obrestna mera
7.5 % za vloge na vpogled 54   % za vloge, vezane nad 3 mesece 59   % za vloge, vezane nad 12 mesecev 62   % za vloge, vezane nad 24 mesecev
Primer: Znesek 20.000 din na vpogledni hranilni vlogi vam bo po 3-mesecih prinesel 375 din obresti, isti znesek vezan za 3 mesece pa 2.700 din, kar je več kot sedemkrat več obresti Obrestne mere za devizne hranilne vloge:
7,5 % za vloge na vpogled
9 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 11 % za vloge, vezane nad 24 mesecev 12,5% za vloge, vezane nad 36 mesecev
/O   ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske
Krajevna skupnost Brezje
»Kljub težavam smo lahko zadovoljni«
Anton Toman, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Vseh nalog iz iztekajočega se srednjeročnega programa del v krajevni skupnosti ne bomo mogli opraviti. Krive so prevelike podražitve. Vendar pa zato v prihodnjem obdobju računamo na zavzetost in podporo krajanov.«
Brezje — Na jugovzhodnem delu radovljiške občine leži krajevna skupnost Brezje. Z nekaj nad 800 prebivalci v naseljih Brezje, Črnivec, Dobro polje, Noše in Peračica je ena manjših krajevnih skupnosti v občini. Večina krajanov se vsak dan vozi na delo v Radovljico, Kranj pa tudi na Jesenice. Nekaj pa se jih še vedno ukvarja izključno s kmetijstvom in so kooperanti Kmetijsko živilskega kombinata. Kar precej pa se jih bavi s kmetijstvom kot dopolnilnim delom.
O življenju in delu v krajevni skupnosti v minulem obdobju in o načrtih v prihodnje smo se pogovar-
ja
»Saj to še '.a dva pira ni...«
V poplatu podražitev, ki se jim živa duša več ne čudi, imarno tudi poplavo primerjav in opravičil »dražiteljev«, ki ne pričakujejo drugega kot vsesplošno razumevanje in sočustvovanje. Vsakomur se zdi popolnoma samoumevno, da bodo potrošniki že razumeli njihove proizvodne stiske in mirno sprejeli novo ceno. Maio jih je, ki bi poleg podražitve obljubljali tudi boljšo kvaliteto, saj s tem tvegajo, da se jim bo potrošno ljudstvo na glas smejalo. Sem pa tja se la kdo najde, denimo, Alpetour ali Integral, ki s ceno zagotavljata tudi kvalitetne prevoze — da se rednim potnikom, ki vsak dan tekajo za njihovimi avtobusi, jezijo lasje.
Če se podraži letalska vozovnica v Honolulu nas še ne skrbi toliko. Stisne pa nas pri srcu, kadar udarijo po mesečni plači smetarji, elektrikarji, mesarji, stanodajalci, peki, slaščičarji, čistilci, poštarji in vsi drugi, ki so tako dramatično potrebni višjih cen. Človek ne ve, ali bi se zjokal ali jezil, ko ti ukinejo bone za bencin, da dva dni potem divje navijejo ceno bencina. Tako divje, da je črpalkarje, ki kaj dajo nase in so navsezadnje plačani od prometa, do vrh glave sram, ker jim števci na črpalkah niso zmožni beležiti troštevilčnih vsot in seštevkov. Trpežnim domačim voznikom sicer ni mar, silno nerodno pa je črpalkarjem pred tujci, ki zaenkrat še znajo brati in ki bi — vsiljivo natančni — lahko plačali le toliko, kolikor jim zaračuna onemogli in — za jugoslovanske razmere zdavnaj odsluženi števec.
Opravičila, ki spremljajo domala vse podražitve so nadvse izvirna in preizkušeno učinkovita, saj sežejo v najbolj občutljive kotičke slovenske duše. Za prvi trenutek je psihološko kar v redu, če rečejo smetarji, da povišana sme tarina za odpadke — ki jih redno odvažajo ali pa tudi ne — ne ter ja drugega kot dva piva manj v mesecu, pa bomo na istem. Psihološko in sploh pa močno utruje ko se začno vsi obešati na »ta dva pira manj« — pa bo!
Slovenski narod, ki ga rad srkne, bi se morda že odpovedal tem pivom, če nazadnje ne bi spoznal, da sploh še nikoli ni popil toliko piva, kolikor naj bi znašalo to vsesplošno ''dva pira manj« odrekanje. Da niti ne govorimo o tem, kaj si misli o nelojalnih prijemih naša pivo varna 1'nion... Edina je, ki ne more uporabljati tega aktualnega in bleščečega komercialnega gesla, kadar pivo podraži. Priporočamo ji. naj kljub vsemu smelo udari nazaj, v stilu: kljub podražitvi našega piva ga
lahko veselo pijete naprej, če vse teto hodite v pošvedranih čevljih, ■umazanih plaščih, če ne pišete neumnih razglednic in voščil, še najbolj pa bo husnilo, če borih mesec in pol zimskih dni sploh ne kurite, kajti privarčevana kur java se vam zanesljivo obrestuje v pol hektolitra
<_
j ali s predsednikom sveta Antonom Tomanom.
»Skupščina naše krajevne skupnosti je 1981. leta sprejela srednjeročni načrt. Takrat smo vanj zapisali naslednje naloge: modernizacija cest, izgradnja poslovilnih vežic in razširitev pokopališča, izgradnja telefonskega omrežja, organizacija otroškega varstva, pospešen razvoj športne in kulturne dejavnosti, odplačilo anuitet za Dom družbenih organizacij na Brezjah in še nekatere druge. Za uresničitev teh nalog smo računali na denar od krajevnega samoprispevka, na proračunska sredstva, prispevek turističnega društva, samoupravnih interesnih skupnosti in na denar od bodočih telefonskih naročnikov.
Zdaj, ko se bližamo kraju tega srednjeročnega obdobja, ugotavljamo, da vseh predvidenih nalog ne bomo mogli uresničiti. Krive so prevelike podražitve. Tako smo lahko uresničili le del programa rekonstrukcij cestnega omrežja. Je že tako, da je 1981. leta veljal kvadratni meter asfalta 220 dinarjev, danes pa je že kar 1.200 dinarjev. Računali smo tudi na nekatera posojila, vendar pa je zadnje čase postal denar tako drag, da komaj odplačujemo posojila za Dom družbenih organizacij. Zato se tudi nismo mogli lotiti izgradnje poslovilnih vežic, razširitve pokopališča in večjih modernizacij cestnega omrežja.«
»Kak- »a je potekala akei a izgradnjo telefonskega omrežju'.'«
»Za telefon so bili krajani zelo zainteresirani. Akcije smo se lotili skupaj z Mošnjami. Vsak interesent za telefon je prispeval 76.000 dinarjev in se hkrati obvezal še za prostovoljno delo. Zdaj je primarno omrežje že zgrajeno in spomladi bo akcija končana. Vso pohvalo'zaslužijo pri tem krajani, še posebej pa gradbeni odbor.
Zavzetost za telefon bi pravzaprav lahko primerjali s pripravljenostjo in željo krajanov pred leti za izgradnjo Doma družbenih organizacij. Ta-
Anton Toman, predsednik sveta krajevne skupnosti
krat smo bili v krajevni skupnosti priča veliki enotnosti. Danes nam takratnega truda ni žal. V Domu je prostor za vse. Tako zdaj na primer uspešno deluje tudi kulturno društvo, ki vsako leto pripravi po eno odrsko oziroma dramsko prireditev.«
»In kaj načrtujete v prihodnje?«
»V smernicah za pripravo plana krajevne skupnosti do 1990. leta smo že opredelili nekatere prednostne naloge. To so predvsem vzdrževanje Doma družbenih organizacij, redno vzdrževanje cest in vaške razsvetljave, dokončanje modernizacije posameznih cestišč, razširitev pokopališča, gradnja poslovilnih vežic in nadaljnja modernizacija cest. Ocenjujemo, da bo tudi ta program dokaj zahteven. Če ne bo šlo drugače, bomo morda morali krajanom celo predlagati, da bi se na referendumu odločili še za tretji samoprispevek. Prepričan sem, da se vsi skupaj v krajevni skupnosti zavedamo, da bomo le z lastnimi silami in zavzetostjo lahko v prihodnje največ naredili in razrešili prenekateri problem.
Sicer pa moram ob tej priliki povedati, da je v naši krajevni skupnosti prijetno delati. Včasih smo v vodstvu kar precej obremenjeni; predvsem zaradi zahtevnih in odgovornih nalog. Pri delu nam vedno vse najbolje ne uspeva. Vendar pa moram reči, da so naši krajani prijazni in dobri. -Slišim za tudi kakšno hudomušno ■ na svoj račun; na primer zaradi pluženja snega ali javne razsvetljave.
Vendar pa je nenazadnje tudi zaradi občasne hudomušnosti lepo in prijetno delati in živeti v tej krajevni skupnosti.«
A. Žalar
Pred leti zgrajen Dom družbenih organizacij je danes središče celotnega dogajanja v krajevni skupnosti Brezje
Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Kranja
Moj otrok ne bo nikoli odrasel
»Dolg družbe do duševno prizadetih je z novim zakonom o varstvu duševno prizadetih deloma poravnan,« meni predsednik kranjskega društva za pomoč duševno prizadetim Romano Grgorinič. Za status invalida in za minimalno socialno varnost teh oseb se je namreč društvo borilo že od vsega začetka.
Kranj — Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Kranja in Tržiča združuje prizadete, njihove starše in vrsto strokovnjakov. Deluje že od leta 1967. Ustanovljeno je bilo, da bi moralno in strokovno podpiralo starše prizadetih otrok in jim svetovalo, kako živeti z otrokom, ki ne bo nikoli odrastek Jedro društva, ki šteje prek 350 članov, so starši teže in zmerno duševno prizadetih otrok, ki večinoma nikdar ne postanejo samostojni. Društvu se za kako leto ali dve navadno pridružijo tudi starši, katerih otroci se začenjajo šolati v osnovni šoli s prilagojenim programom. Starši ostalih otrok in strokovnjaki v društvu jim pomagajo prebroditi krizo spoznanja, da je njihov otrok duševno prizadet.
Zadnja leta je društvena dejavnost temeljila zlasti na urejanju statusa duševno prizadetih oseb. Leta 1983 je bil namreč sprejet zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, od katerega so pričakovali, da bo zakonsko uredil tudi status in materialno varnost duševno prizadetih oseb. Socialnih in statusnih pravic v okrilju tega zakona niso našli, vendar pa je vneta javna razprava, v kateri so člani teh društev po Sloveniji terjali pravice tudi za duševno prizadete, dala zakon o varstvu duševno prizadetih.
»Duševno prizadeti so bili dolga leta brez statusa, tudi socialna varnost jim ni bila zagotovljena,« pripoveduje Romano Grgorinič, sedanji predsednik Društva za pomoč duševno prizadetim iz Kranja. »Po predlani sprejetem zakonu in samoupravnem sporazumu o socialnih pomočeh in prispevnih stopnjah je zdaj dolgoletni dolg družbe do duševno prizadetih poravnan. S tem duševno prizadetim pritiče invalidnina, 35 odstotkov od lanskega neto osebnega dohodka, ki vsaj za silo zagotavlja socialno varnost.
Največja socialna varnost je seveda delo, vendar je duševno prizadete razen v delavnicah pod posebnimi pogoji, kjer se tudi .izučijo', težko zaposliti. Združeno delo nima nobenih ugodnosti, če zaposli invalida, saj plača prav toliko dajatev kot vsaka druga delovna organizacija. Če bi skupnost za zaposlovanje vlagala sredstva v adaptacijo delovnih mest /a prizadete, bi jih tudi laže zaposlili.
Večinoma duševno prizadeti, če seveda njihova duševna invalidnost ni tolikšna, da morajo v dom, delajo v delavnicah pod posebnimi pogoji. Tu varovancem zagotavljajo delo nekatere gorenjske tovarne: Iskra Kibernetika in ERO, Planika, IBI, Gorenjska oblačila, Peko, Gorenjski tisk, Metalka Tržič, Triglav konfekcija ...«
Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Kranja si je v letošnji program zapisalo že utečene dejavnosti: pripravili bodo nekaj srečanj s starši novosprejetih članov, organizirali izobraževanje, ki starše poučuje, kako naj svoje prizadete otroke pripravljajo za življenje, ogledali si bodo nekatere domove za oskrbo duševno prizadetih, pripravili letovanja in prosti čas za otroke, ki so praviloma pasivni, pa tudi kulturno in rekreacijsko dejavnost. Vsako leto z denarnimi pomočmi pomagajo socialno manj trdnim družinam s prizadetimi otroki. Za letos si prizadevajo tudi za popolnejšo evidenco duševno prizadetih in za enotno financiranje vseh invalidskih organizacij v občini. Največji delež denarja jim zdaj nudi socialno skrbstvo. Najvažnejša naloga pa je kajpak seznanjanje zdravih s problematiko duševno prizadetih, saj se slednji še vedno srečujejo s pomilovanjem in zaničevanjem, kar posebno globoko prizadene starše. Letos bosta kranjsko društvo in šola Helene Puhar najbrž tudi organizatorja republiških iger šol s prilagojenim programom, če bosta le zbrala dovolj sredstev zanje.
D. Z. Žlebir
nestjiro ouicsiujr t slastnih penic ... I
Včasih slišim kakšno hudomušno, recimo zaradi pluženja snega ali javne razsvetljave. \'endur ]ju je v'naši krajevni skupnosti prijetno delati in žive-ti,« pravi Anton Toman.
Glasilo SZDL Visoko
Visoko — Pred koncem minulega leta je izšlo glasilo krajevne konference socialistične zveze Visoko v kranjski občini. Glasilo ima naslov Naša pota. V njem so opisane pomembnejše in zanimive akcije v tej krajevni skupnosti. Tako v prispevkih omenjajo urejanje rekreacijske ga centra ob Kokri z drevoredom 88 dreves in popravilo mostu čez Kokro. Poseben prispevek se nanaša na udeležbo Visočanov na televizijski oddaji Znanje—imanje v Ušču pri Kraljevu, kjer so Visočani zasedli drugo mesto med gostujočimi kraji-
Objavljene pa so tudi nekatere naloge iz smernic in osnov srednjeročnega plana krajevne skupnosti do 1990. leta. Ena glavnih nalog bo izgradnja trgovine in pošte v večnamenskem objektu, v katerem je predvidenih tudi štirinajst družbenih stanovanj. Izgradnja objekta bo omogočila tudi razširitev telefonske centrale na okrog 600 priključkov. V prihodnjem obdobju nameravajo nadaljevati tudi z izgradnjo športno-re-kreacijskega centra in spominskega parka. Razen tega bodo zgradili teniško igrišče, kombinirano igrišče za rokomet in košarko ter igrišča na Miljah in Lužah. Smernice predvidevajo še adaptacijo kulturnega doma, asfaltiranja cest, izgradnjo javne razsvetljave, ureditev avtobusnih postajališč in nekatera druga dela. V krajevni skupnosti pa se zavzemajo
tudi za izgradnjo celodnevne os^
vne šole na Visokem, saj zdaj otr«^ iz te krajevne skupnosti obiskuj^ pet različnih šol v občini. f Glasilo Naša pota je uredil Mi'aj. Krišelj, natisnila pa Delavska verza Kranj v 400 izvodih.
D. Paplei"
Trnovski marat^ 10. februarja
Idrija — Jubilejni, 10. trnovski
raton bo v nedeljo, 10. februarja, s tom ob pol desetih dopoldne v Čr^i vrhu nad Idrijo. Vojaki, pripad*1^ enot teritorialne obrambe in milici + do tekli v uniformah in na teren^. smučeh na 12 kilometrov dolgi Pr<?!j pionirji in pionirke, stari 15 let in * ši, na 8 kilometrov, vsi ostali udek'z fl ci pa bodo lahko glede na telesno ^ pravljenost izbirali med vel>K |. (42 km) in malim maratonom (2l^jif Organizatorji iz Črnega vrha in Wf(p bodo sprejemali prijave do 31. janu9tf na naslov: Organizacijski komit^jCj novskega maratona, p. p. 24, ^'m Idrija, ter na dan tekmovanja. ^ ^ ženci pionirskega teka in teka Sb-S plačajo štartnine, vsi ostali pa 30 vi narjev (do 31. januarja) o7'j% 400 (na dan prireditve). Izurjene 7.0 f stvene in servisne službe ter obiln0^] loženih okrepčevalnic ni treba po^tf)' omenjati. Vsi, ki bodo pritekli v ciU' ($ do prejeli topel obrok, značko in ^ mični krožnik z znakom jubilej11 10. trnovskega maratona. ujff Vsa pojasnila v zvezi s trnoys $ maratonom dobite od 25.januarja pO lje, vsak delovnik od 11. do 15. ufe'^ telefonu (005) 71-090. s. Kov*
PgEK. 18. JANUARJA 1985
ŠPORT IN REKREACIJA
.9. STRAN O
nil v svojo formo, kot sem jo imel na plastiki, potem se bo dalo skočiti in kaj narediti. Tudi lani sem bil v formi na začetku sezone in spet po tristotih skokih. Upajmo, da bo na svetovnem prvenstvu bolje. Drugače bodo uvrstitve slabe.«
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah
Jugoslovanski nastop že jutri in v nedeljo
PLANICA — Jugoslovanska smučarska skakalna in tekaška reprezentanca je že na prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva v klasičnih discipinah v Seefeldu v Avstriji.
v Seefeld je našo skakalno reprezentanco — Primož Ulaga, Vasja Bajc, Miran Tepež, Tomaž Dolar, Janez Štirn, Robert Kaštrun — odpeljal vodja Muhamed Abadjič iz Sarajeva, trenerja Danilo Pudgar in Luka Koprivšek, tehnični vodja direktor nordijskih disciplin Alojz Gorjanc, vodja skakalcev pa predsednik za skoke SZ Jugoslavije Kranjčan Jože Kavčič. Četverica naših, skakalcev bo svoj nastop opravila že v nedeljo na stometrski skakalnici. S skakalci so odpotovali tudi tekači — moški Ivo Carman, Jože Klemenčič, Sašo Graif in ženske — jana Mlakar in Andreja Smrekar, s trenerjema Janezom Mlakarjem in Jožetom Raišpom.
Od naših skakalcev smo že lani v Sarajevu pričakovali prvo medaljo. Toda načrti se niso uresničili, saj skakalci niso dali tistega od sebe kot so vsi pričakovali. V knjigi letošnjih ciljev skakalcev je zapisano, da mora Primož Ulaga v Seefeldu doseči uvrstitev od šestega do petnajstega mesta, Miran Tepeš od desetega do dvajsetega, Vasja Baje pa naj bi se v eni tekmi uvrstil do petnajstega mesta. Tomaž Dolar naj bi pil do dvajsetega, za Janeza Štirna ln Roberta  Kaštruna  pa je že UsPeh, da sta na svetovnem prvenstvu. Po letošnjih nastopih v svetovnem pokalu naši najboljši niso pokazali tistega, kar znajo. Upajmo le, da jim je zadnji trening v Planici dal tisto formo, ki jim bo dala tista rnesta, ki so jih sposobni doseči. Tudi tekači imajo zapisana svoja mesta. Ivo Čarman naj bi se v teku dvakrat uvrstil do petindvajsetega mesta, Klemenčič enkrat do tridesetega in dvakrat do petintridesetega, za Graifa je že uvrstitev odlična, Jana Mlakar naj bi bila dvakrat do Petindvajsetega, Andreja Smrekar enkrat do tridesetega in enkrat do Petintridesetega mesta. Ali naj bi ysem uspelo, bomo za moške videli ze v soboto, ko je na programu tek na 30 kilometrov.
Naši skakalci v Planici niso bili Preveč razpoloženi za izjave. Vseeno so nam povedali:
• Vasja Baje (SK Ilirija): »Če
bom skakal tako kot na enem tekmovanju Intersport turneje, bom zadovoljen. Več pričakujem od velike skakalnice kot manjše v Seefeldu. Velika skakalnica v Seefeldu ima kratko odskočno mizo in če bom ujel dober odriv, potem mi ne bo šlo slabo in ne bo nobenih težav.«
• Tomaž  Dolar (SK Triglav):
»Za to skakalno sezono smo se pripravljali tako kot vsi ostali na svetu. Toda zaostajamo za ostalimi. Vsi bi morali skakati vsaj tako kot lani. V svetovnem pokalu smo bili peti med vsemi reprezentancami. Želim si samo to, da bom skakal tako kot znam.«
• Primož Ulaga (SK Ilirija): »Nisem se ravno voljan pogovarjati, saj sam potrebujem mir in dober trening. V mednarodni konkurenci mi ne gre in ne gre. Težave imam zaradi svojega agresivnega počepa na prstih in upam, da bom do prve tekme v Seefeldu nared.«
• Miran Tepeš (SK Ilirija): »Tudi meni ne gre in ne gre tako kot
l sem sam pričakoval. Če se bom vr-
• Robert Kaštrun (SK Tržič): »v letošnjo sezono sem prišel s samostojnimi skoki, saj sem končal v klasični kombinaciji teka na smučeh in skokih. Že to me je navdušilo, da sem prišel v reprezentanco za to svetovno prvenstvo. Če bom od-skakal tako kot sam pričakujem, bo to uspeh.«
Foto: F. Perdan Besedilo: D. Humer
rvv
^rzavno prvenstvo v tkanju
^fcsen novi rekorder Jeseniške proge
ŠPORT OB KONCU TEDNA
r
ALPSKO SMUČANJE
Lesce: .namiznoteniško prvenstvo radovljiške občine — Zveza telesno-kulturnih organizacij Radovljica in Na-miznoteniški klub Lesce prirejata jutri, v soboto, ob 8. uri v telovadnici osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja v Lescah posamezno in ekipno namiznoteniško prvenstvo radovljiške občine. Igra se na dva dobljena niza. Ekipa šteje dva člana. Tekmovanje bo le v primeru, če bo med posamezniki in dvojicami prijavljeno vsaj pet igralcev oziroma parov, med ekipami pa vsaj tri. Prireditelj sprejema prijave še pol ure pred začetkom tekmovanja.
Kranj: gorenjsko šahovsko prvenstvo za članice in mladinke — Najboljše gorenjske članice in mladinke se bodo v soboto in nedeljo merile v prostorih Šahovske sekcije Tomo Zupan v Kranju (cesta Staneta Žagarja 27) Za naslov gorenjske prvakinje. Tekmovanje se bo začelo jutri ob 9. uri. Prvi dan bodo šahistke odigrale šes*t kol, v nedeljo pa še tri. Igralni čas je 30 minut. Najbolje uvrščena, mladinka in članica bosta prejeli pokal in diplomo Šahovske zveze Gorenjske.
Lesce: gorenjsko šahovsko prvenstvo za člane — Šahovska zveza Gorenjske in Šahovsko društvo Murka prirejata letošnje gorenjsko šahovsko prvenstvo za člane. Tekmovanje se bo začelo danes, v petek, in bo trajalo do 1. marca. Šahisti bodo igrali v petkih (18. in 25. januarja, L, 8., 15. in 22. februarja ter 1. marca) in sredah (30. januarja in 13. februarja) od 17. do 21. ure v Družbenem centru v Lescah, prekinjene partije pa ob nedeljah od 9. do 13. ure. Na sporedu bo 9 kol. Igralci bodo morali v dveh urah povleči 50 potez in v vsaki uri nadaljevanja 25. Najboljša tretjina šahistov z gorenjskega prvenstva si bo pridobila pravico igranja na kvalifikacijah za slovensko člansko prvenstvo.
Kranj: veleslalom za pokal Stražišča — Trim klub Sava Kranj organizira v nedeljo ob 10. uri na Torklji, nedaleč od Stražišča, veleslalomsko tekmovanje za pokal Stražišča. Udeleženci bodo razdeljeni v šest skupin: ženske do 15 in nad 15 let, moški do 15 let, od 15 do 30, od 30 do 45 in nad 45 let. Prireditelj sprejema prijave še v soboto do 18. ure v gostišču Benedik v Stražišču in na dan tekmovanja do pol desetih dopoldne. Štartnina za odrasle je 200 dinarjev in za otroke do 15. leta starosti 100 dinarjev. Vsi tekmovalci bodo dobili na cilju topel čaj, prvi trije v "vsaki kategoriji kolajne, najhitrejši med vsemi pa pokal. V primeru neugodnih snežnih ali vremenskih razmer bo tekmovanje 3. februarja.
Sebenje: starejši pionirji za pokal Kokte — Smučarski klub Tržič prireja v soboto, 19. januarja, ob 14. uri na 50-metrski skakalnici v Sebenjah tekmovanje starejših pionirjev v smučarskih skokih za pokal kokte. Nastopili bodo vsi najboljši slovenski tekmovalci te kategorije. Obenem bo jutri v Sebenjah tudi gorenjsko prvenstvo mlajših mladincev.
Hrastje: 4. Štucinov kronoineter —
Športno društvo Jakob Štucin Hrastje prireja pod pokroviteljstvom Agrome-hanike, in tekstilne tovarne Zvezda v soboto, 19. januarja, ob 14. uri 4. Štucinov kronometer v smučarskih tekih na 1200 metrov dolgi progi. Udeleženci bodo razdeljeni v devet kategorij: pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani do 35 let ter od 35 do 50 let, veterani, ženske do 35 in nad 35 let. Prireditelj sprejema prijave še uro pred začetkom tekmovanja na štartnem mestu pri gostilni Gaber v Hrastjah. Alpetour je omogočil za vse udeležence brezplačen prevoz od Globusa do Prebačevega. Najboljši bodo prejeli priznanja, najhitrejši med vsemi pa pokal.
Stotič točke za Bojana Križaja
jeJnesenice ~ Sankaški klub Jesenice ^P^ogi na Savskih jamah pripravil
nju
dr
ugo državno prvenstvo v sanka . * naravnih progah. Udeležilo se ga je te Sankačev iz petih slovenskih klubov pra Posadk dvosedov. Na odlično pri-tek progi so imeli naJveč uspeha lez uValci iz Tržiča, z Jesenic in iz Ze-sWi ' Drag0 Česen iz Tržiča je po-mal nov rekord proge na Savskih ja-7^ JI' Povozil jo je v 59 sekundah in bstotinkah.
2 Rezultati - ml. pionirji: 1. Cesar, Ce« ndov (°ba Jesenice); pionirji: 1. (oh t (Jesenice), 2. Nastran, 3. Šturm lecfi ra Zelezniki); mladinke: 1. Sta-(Tr--kra); mlajši mladinci: 1. Bahun (Je« '* 2" Ferjančič (Iskra), 3. Luznar 2 £eruce); starejši mladinci: L Bernik, č, Zadravec, 3. R. Bernik (vsi Iskra);
«nice: l. Tolar (Iskra)f 2. Smolej (Je-(ob» člani: 1. Kališnik, 2. D. Česen ši *, lrzič), 3. Meglic (Jesenice); starej-Usk  )   ll M-Česen (Tržič), 2
U$kr.,v -7»«-«. v^rzic;, o. lNasrran-oiuim Perko ; .rV<xSedi - moški: 1. Kališnik-Kola-V   Cesen-Česen (vsi Tržič), 3. ar"Kolar (Idrija).
J. Kikel
ADELBODEN — Na velesialomišču v tem švicarskem turističnem središču je med devetdesetimi nastopajočimi za točke v svetovnem alpskem pokalu letos prvič slavil reprezentant Avstriji« Enn. Drugi je bil njegov reprezentančni kolega Strolz. To je v tej sezoni nasploh prva zmaga Avstrijcev.
Med najboljšimi veleslalomisti so se izredno dobro izkazali tudi jugoslovanski alpinci, saj so kar trije med prvo deseterico. Dobro se je na tej progi za Frankom in Strelom znašel naš naj boljši smučar Bojan Križaj, ki je bil deseti. S tem mestom pa je, odkar tekmuje v svetovnem pokalu, stotič osvojil točke v tem pokalu. Prav zato je bilo veselje v našem taboru nepopisno, saj sta tudi Franko in Strel dokazala s sedmim in osmim mestom svoje sposobnosti. To velja še posebej za Borisa Strela, saj je v tem tekmovalnem letu spet prišel med prvo deseterico. Tudi Rok Petrovič, ki je bil šestnajsti in bil le za las ob točke pokala, se je odlično izkazal, medtem ko so Kuralt, Čižman, Cerkovnik in Benedik že v prvi vožnji odstopili.
Rezultati -1. Enn 3:07,14, 2. Strolz (oba Avstrija) 3:07,21, 3. Promotton (Italija) 3:07,61, 4 Julen 3:08,15, 5. Pie-ren 3:08,29, 6. Hangl (vsi Švica) 3:08,44, 7. Franko 3:08,73, 8. Strel (oba Jugoslavija) 3:09,04, 9. Stenmark (Švedska) 3:09,05, 10. Križaj (Jugoslavija) 3:09,25, 11. Gaspoz (Švica) 3:09,30, 12. Mader (Avstrija) 3:10,19. 13. Tosch (Italija) 3:10.84.   14. Felbinger  (ZRN) 3:10.85.
V nedeljo jubilejni,        j^i HCHIM!
10. smučarski tek ^-Bfc^ Po poteh Kokrškega odreda
Snega dovolj, zdaj so na vrsti prireditelji
Jubilejni dupljanski teki se bodo začeli ob 9.30 s startom tekačev in tekačic na 15 in 30 kilometrov. Pionirji in udeleženci trimskega teka bodo krenili v 7-kilometrske smučine ob 9.40, borci (7 km), vojaki ter pripadniki enot teritorialne obrambe in milice (15 km) pa ob 9.50.
Duplje — »Ko smo se v Dupljah že bali, da bomo morali jubilejni, 10. množični smučarski tek Po poteh Kokrškega odreda zaradi pomanjkanja snega odpovedati in prestaviti na kasnejši datum, nas je narava uslišala in nam še pravočasno nasula zadosti snega. V Dupljah ga je danes (v torek — op. p.) 70 centimetrov in četudi bi se snežna odeja do nedelje še odebelila, ni bojazni, da tekov ne bi bilo. Prireditev bi morali odpovedati le v primeru, če bi tudi v soboto in nedeljo izdatno snežilo ali bi nam kako drugače ponagajalo vreme; o tem bi ljubitelje teka pravočasno, najkasneje pa v soboto zvečer, obvestili prek radia in televizije. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno, tako kot nam je bilo že na večini dosedanjih prireditev, in da bomo jubilejne teke pripravili v zadovoljstvo vseh tekačev in tekačic,« je povedal Peter Gradišar iz Dupelj, član organizacijskega komiteja.
V Dupljah se že dlje časa vneto pripravljajo na jubilejne teke; sneg, ki je zapadel zadnje dni, jih je pri tem samo še spodbudil. Že pred dnevi so začeli z urejanjem parkirišč za tisoč osebnih avtomobilov in s pripravo prog, ki bodo tako kot doslej potekale skozi krajevne skupnosti Naklo, Kokrica, Duplje in Podbrezje. Ob progi bo šest okrepčevalnic, za katere prireditelji obljubljajo, da bodo tudi dobro založene. Pripravili bodo dva tisoč litrov čaja, razdelili okrog 200 kilogramov limon in prav toliko pomaranč, skuhali okrog dva tisoč kranjskih klobas . .. Na nevarnejših odsekih proge bodo dežurali zdravniki ter pripadniki enot civilne zaščite; vsi pa bodo prek radijskih zvez povezani s štartnim oziroma ciljnim mestom. V primeru slabega vremena bodo na startu postavili šotore, v katerih se bodo lahko tekmovalci preoblekli. Podatke bodo obdelali in posredovali rezultate računalniki Iskre Delta, rezultate pa bo konec januarja objavil ljubljanski Dnevnik v časopisu za množične športe in rekreacijo — Horuk!
Ce je prirediteljem ne bo zagodlo vreme, bo v nedeljo v Dupljah lep športni praznik, s katerim bodo počastili tudi zgodovinske dogodke v Udin-borštu in 40-letnico osvoboditve. Do torka se je dupljanskim organizatorjem prijavilo že 70 tekačev iz Slovenije, sosednjih republik in iz zamejstva, do konca tedna pričakujejo še prek 300 prijav in na dan tekmovanja še tisoč. V nedeljo bo štartnina, ki je prej znašala 250 dinarjev, višja za 50 dinarjev. Vsi, ki bodo pritekli v cilj, bodo poleg spominske značke in biltena prejeli še čepico z znakom stalnega pokrovitelja dupljanskih tekov, Slove-nijalesa iz Ljubljane.
Prireditelji so ob jubileju pripravili še več spremljajočih manifestacij Srečali se bodo borci Kokrškega odreda, nekateri med njimi se bodo odločili tudi za tek na 7 kilometrov. Odprli bodo razstavo o vlogi Kokrškega odreda v NOB ter razglasili rezultate natečaja in mladim avtorjem najboljših spisov in likovnih del podelili nagrade. Posebna priznanja bodo prejeli tudi udeleženci vseh desetih dupljanskih tekov. Prireditelji so že opravili zamudno delo in iz množice dosedanjih udeležencev izbrskali imena tekačev, ki so sodelovali na vseh devetih tekih. To so: Miha Jelene (Dražgoše), Janez Sitar (TVD Partizan Kamna gorica), Lojze Kovic (Škofja Loka), Ludvik Tepina (Kokrica), Franc Hrovat (TVD Partizan Mošnje), Andrej Bohinc (Medvode) in Pavle Vidali (Gradbinec).
Pa še tole: tekmovanje v biatlonu, ki je bilo običajno dan pred dupljan-skimi teki, bo letos februarja.' C. Zaplotnik
NAŠI ŠPORTNIKI
Janez Štirn:
Prvič na članskem svetovnem prvenstvu
15. Grabher (Avstrija) 3:10,97, 16. Petrovič (Jugoslavija) 3:11,08.
Svetovni pokal — veleslalom 1. Gi-rardelli 90, 2. Hangl 69, 3. Zurbriggen 68, . .. 8. Franko 42, 18. Križaj 11, 25. Strel 8, 30. Petrovič 3.
Skupno — 1. Zurbriggen 179, 2. Gi-rardelli 165, 3. VVenzel 152, ... 7. Križaj 79, 20. Franko 42, 57. Petrovič in Strel 8, 65. Kuralt 6, 74. Cerkovnik 3.
Anja Zavadlav spet med najboljšimi
FRONTEN - Ženske so v svetovnem pokalu imele nastop v slalomu. Med vsemi tekmovalkami je bila v obeh vožnjah najhitrejša olimpijska zmagovalka iz Sarajeva Italijanka Paoletta Magoni, ki je.v tem pokalu letos tudi prvič zmagala.
Od naših je bila spet najboljša Anja Zavadlav, ki je z dvanajstim mestom v tej sezoni spet osvojila točke v tem pokalu. Od devetnajstih tekmovalk, kolikor jih je prišlo do cilja v drugi vožnji, sta bila tudi naši, Peharčeva in Tome-tova na zadnjih mestih. Ostale je proga zdelala.
Rezultati — 1. Magoni (Italija) 1:47,18, 2. Ortl (Švica) 1:48,50, 3. Zini (Italija) 1:49,18,... 12. Zavadlav 1:53,87, 17. Pehare 1:56,70, 19. Tome (vse Jugoslavija) 1:58,40.
Svetovni pokal — skupno — l.Ortli in Figini 165, 3. Walliser 138.. . . 39. Zavadlav 17, 46. Uskovšek 11, 54. Svet 7. D. Humer
PLANICA — Pretekli teden je bila na prenovljeni skakalnici v Planici uvodna tekma letošnje mednarodne smučarske skakalne turneje Treh dežel. Na skakalnici pod Poncami so poleg ostalih naših reprezentantov skakali tudi vsi tisti, ki bodo Jugoslavijo zastopali na današnji otvoritvi letošnjega svetovnega prvenstva v klasičnih disciplinah, skokih, biatlonu in smučarskih tekih v avstrijskem Seefel du. V tej jugoslovanski skakalni reprezentanci je tudi član kranjskega Triglava, doma z Brega, osemnajstletni orodjar Iskre-Kibernetika, lanski drugi na svetovnem mladinskem prvenstvu v Tronthainu na Norveškem, Janez Štirn.
»S skakalnim športom sem se začel ukvarjati pri Triglavu v pionirski kon kurenci na koncu četrtega razreda osnovne šole. Skakalni šport se mi je priljubil in tako sem začel redno trenirati in skakati,« je pred skoki v Planici dejal Janez Stirn.
Vaši uspehi v mladinski konkurenci?
»Moj uspeh je vsekakor drugo mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu lani v Tronthainu na Norveškem. Na domačih tekmah sem bil v tej konkurenci prvak Slovenije leta 1982, v sezoni 1983 — 84 pa sem osvojil naslov državnega prvaka. V mladinski konkurenci sem nastopal tudi kot državni reprezentant in v OPA pokalu dvakrat osvoji! tretje mesto, dvakrat sem bil drugi, lansko sezono sem osvojil prvo mesto in bil v končni skupni oceni dru
gi. v članski reprezentanci sem letos nastopil na mednarodni turneji Intersport in na prvi tekmi v Obersdorfu bil dvaindvajseti, v Garmischu sem bil triintrideseti. v Innsbrucku in Bischofs-hofnu mi ni več šlo tako kot na obeh prvih dveh tekmah, saj nisem več prišel v finalni del skokov. v Obersdorfu sem tudi padel. Izgubil sem skakalni občutek. Potrebuješ dovolj časa, da si ga spet pridobiš.«
Kaj pričakujete od svetovnega prvenstva?
»Že po Intersport turneji sem računal, da se bom uvrstil med tiste, ki bodo nastopili v Seefeldu. Moja želja se mi je uresničila. Upam, da bom nastopil na eni od dveh tekem svetovnega prvenstva. v Planici smo imeli tudi zadnji trening pred svetovnim prvenstvom. Prepričan sem, da smo vsa šesterica prišli v res dobro formo in da bomo na skakalnicah v Seefeldu to tudi dokazali in se uvrstili na tista mesta, ki jih lahko dosežemo.«
D. Humer
Skupščina kolesarjev Kokrice
KRANJ — Kolesarska sekcija športnega kluba Kokrica vabi svoje člane in ljubitelje tega športa na redno skupščino. Le-ta bo v petek, 25. januarja ob 18. uri v kulturnem domu na Koknci.
Po skupščini bo za vse člane in ljubitelje kolesarjenja družabni večer s predvajanjem športnih filmov.
-dh
Drsališče spet obratuje
Kranj — Umetno drsališče v Kranju spet obratuje. Čeprav okvare, do katere je zaradi izredno nizkih temperatur prišlo na hladilnem sistemu, še niso v celoti odpravili, so naprave toliko usposobili, da je čez dan drsališče odprto za rekreacijsko drsanje. Zanimanje za drsališče je v teh dneh, ko so počitnice, zelo veliko. Zaradi okvare imajo nekaj slabše pogoje za vadbo člani Hokejskega kluba Triglav Kranj.
A Ž.
O LAS 10. STRAN petek, i8. januarja 1985
REPORTAŽA
t
m  Vinko Kržišnik:
Kmetje morajo imeti v zadrugi enake pravice kot delavci v tovarni
Skoraj štiri desetletja dela v zadružništvu, od tega dvajset let kot direktor škofjeloške zadruge, skoraj štiri desetletja dela v samoupravnih organih kmetijskih in zadružnih organizacij Gorenjske in Slovenije, štirideset let v Zvezi komunistov, od tega več mandatov v občinskem komiteju; je dolgoletni sekretar osnovne organizacije ZK za Poljansko dolino in v Poljanah, dolgoletni odbornik in delegat, predsednik
krajevne skupnosti in ne nazadnje napreden kmet v Po-dobenem pri Poljanah. To bi bila lahko kratka življenjska in delovna izkaznica 56-letnega Vinka Kržišnika, ki je ob letošnjem občinskem prazniku prejel za svoje delo malo plaketo občine Škofja Loka.
O zadružništvu
Za zadružništvo je prvič slišal, ko je bil še otrok. V njihovi hiši so se leta 1940 zbrali kmetje z Volče, Podobenega in Delnic, ki jim je Tomaž Potočnik s Hotavelj razlagal prednosti mlekarske zadruge. Na Hotavljah je že delovala, v Poljanah pa so pripravljali njeno ustanovitev. »Otroci,« pravi, »smo sedeli ob peči, poslušali in zadruga se nam je zdela imenitna zadeva.«
Zelo mlad se je srečal tudi s politiko. Štirinajstleten je bil sprejet v SKOJ, pri petnajstih je odšel v Gradnikovo brigado, pri šestnajstih je bil sprejet v Komunistično partijo in letos bo štirideset let, kar je komunist.
Z zadružništvom se je srečal takoj po vojni. Najprej v NA-PROZI v Poljanah, kamor se je vključil. Potem je bil med organizatorji kmetijske obdelovalne zadruge Mladi vrh Po-dobeno, v katero se je popolnoma prostovoljno vključilo 40 kmetov iz Delnic, Javorij, Podvrha, Zakobiljeka, Jazbin in Podobenega z vsem svojim premoženjem. Štiri leta je bil njen predsednik.
»To je bilo pravo zadružni-
štvo. Dobili smo dobre izkušnje o prednostih in pomanjkljivostih družbenega kmetijstva. Tudi pravno smo imeli zadeve v zadrugi dobro urejene, saj nam je pravila pripravil dr. Čeferin, ki je bil tedaj pravni svetovalec pri slovenski zadružni zvezi. Dobro smo delali, vendar so nas po šestih letih prisilili, da smo zadrugo razpustili. Tedaj sem prvič spoznal, kako se politika lahko igra z ljudmi.«
Leta 1956 se je nekdanja zadruga Mladi vrh z vsem svojim premoženjem vključila v splošno kmetijsko zadrugo v Poljanah. Na sedanjem območju škofjeloške občine je tedaj delovalo 18 splošnih kmetijskih zadrug, ki so delale strojne storitve kmetom, hkrati pa so združevale vso družbeno dejavnost na določenem območju. V poljanski so na primer imeli tudi gostinstvo, obrtne delavnice, trgovino. Prvi zadružni dom so celo dali na voljo LTH, da je tam organiziral proizvodnjo. Tedaj so zadruge gospodarile tudi z gozdovi.
»Iz. dejavnosti kmetijskih zadrug se je pravzaprav razvila industrija v obeh dolinah. Spominjam se, kako smo se odborniki v nekdanji gorenje-vaški občini borili, dane bi komaj rojene industrije preselili v Škofjo Loko. Tedaj so imeli naši politiki velike načrte o veliki Škof ji Loki, izpraznitvi hribov, skratka, o nekem povsem drugačnem razvoju. Igor Peternelj-Igor, republiški poslanec za Poljansko dolino je
Razgovor o žgočih problemih jugoslovanskega hokeja
Uspešnost reprezentance je odvisna od dela v klubih
Bled — Hokejska zveza Jugoslavije je na pobudo slovenskih športnih novinarjev pripravila ob koncu priprav hokejske reprezentance na Bledu in pred njenim odhodom na turnir v Budimpešto razgovor o načrtih do Calgarvja in o žgočih problemih v jugoslovanskem hokeju — o težavnem gmotnem položaju klubov in reprezentance, o pomanjkanju strokovnega kadra, o neustreznem tekmovalnem sistemu in neurejenem statusu reprezentantov. V razgovoru so sodelovali: Momčilo Kovačevič, predsednik predsedstva HZJ, Janko Popovič, predsednik strokovnega sveta HZJ, Štefan Seme, zvezni kapetan, Marjan Jelovčan, podpredsednik HK Jesenice, Franc Smolej, «lan predsedstva HZJ, dr. Nebojša Stojakovič, zdravnik reprezentance in ekipe Jesenic, ter igralci Tomaž Bratina (Oliimpija), Jože Kovač (Crvena zvezda) in Peter Klemene (Jesenice).
Reprezentanca — breme na ramah slovenskega združenega dela
Popovič: »Za priprave in nastope jugoslovanskih hokejskih reprezentanc bi letos potrebovali 15 milijonov dinarjev. ZTKJ, ki nam še za lani dolguje 500 tisočakov, nam bo dala le 1,4 milijona. Prvi del priprav, v katerem smo odigrali osem tekem, smo uresničili s pomočjo slovenskega združenega dela — Slovenijašporta, Iskre, Radenske, Uniona, Slovina, Krke in kozmetike Koncilia. Iz ostalih republik je malenkost prispeval le Sport, iz Beograda. Za drugi del priprav, v katerem bi odigrali še 12 tekem, bi potrebovali se blizu tri milijone dinarjev; v to pa ni všteta oprema, ki jo moramo dopolniti še pred odhodom na svetovno prvenstvo C skupine v Francijo. Kako bomo zbrali ta denar, še ni jasno. Žalostno je, da je breme reprezentanco le na ramah Slovenije, čeprav bi morale zanjo skrbeti vse republike.«
Kovačevič: »V Sloveniji je hokej najbolj razvit, odtod izhaja tudi večina državnih reprezon-tantov. V drugih republikah je manj zanimanja zanj in tudi manj razumevanja za podporo reprezentanci. Nekaj že poskušamo, a to so le malenkosti.«
Še vedno neustrezen tekmovalni sistem
Seme: »Prvič v zgodovini jugoslovanskega državnega prvenstva igrajo ekipe dvakrat teden sko. Večina jo temu nasprotovala, ker tO zahteva od igralcev večje napore, drugačen način treninga; zavoljo tega je tudi več poškodb. Še vedno pa odigrajo naše ekipe manj tekem kot moštva v državah, kjer je hokej bolj razvil. Naš tekmovalni
sistem tudi sedaj še ni popoln. Vsaj boljše ekipe bi morale v končnici prvenstva odigrati z vsako po šest tekem.«
Popovič: »Slovenska hokejska zveza je predlagala, da bi v prvi ligi igralo manj ekip; le-te pa naj bi se večkrat pomerile med seboj. V tem nismo uspeli. Naši klubi bi radi čim kasneje začeli in čim prej končali prvenstvo, da bi imeli manj stroškov z vzdrževanjem ledu. Študentje bi najraje igrali le ob koncu tedna. Vse to ni združljivo s težnjo, da bi ekipe odigrale v eni sezoni po 40 tekem.«
Osnova je delo v klubih
Kovačevič: »V Jugoslaviji imđmo 17 drsališč in prav toliko ludi hokejskih klubov. Dobro delata le slovenska in srbska zveza, hrvatska dela slabo, makedonska in vojvodinska sta le na papirju, v Bosni in Hercegovini, kjer so ob olimpijskih igrah veliko obljubljali, do danes niso storili še ničesar za oživitev hokeja. Problem je strokovni kader; veliko uspešnih trenerjev je odšlo v Italijo, doma pa imamo le pet šolanih.«
Jelovčan: »Na Jesenicah nam je prvi trener zbolel. O tem, da bi koga najeli iz tujine, spričo denarnih težav ne moremo razmišljati. Trenerske posle je prevzel Roman Smolej, ki pa se zaradi službe lahko posveča ekipi le popoldne; dopoldne pa vodi priprave igralec Edo Hafner.«
Smolej: »Osnova za uveljavitev reprezentance sta dobro delo v klubih in izenačenost lige. Letošnja osvežitev, ko se je Olimpiji in Jesenicam v boju za vrh pridružila še Crvena zvezda, je nadvse dobrodošla. Ko se bo tem trem priključil še četrti klub, bo tudi jugoslovanski hokej hitreje napredoval. Niso pomembne le razmere v reprezentanci, s'krbeti moramo tudi za gmotni položaj klubov. Na Jesenicah potrebujemo za ves hokejski »pogon« 8,5 milijona dinarjev, po »normalnih« poteh pa dobimo le dva ali tri. Klubski strokovnjaki porabljajo večino moči za nabiranje denarnih prispevkov, časa za strokovno delo pa jim zmanjka. Pri vsem tem nas moti še to, da lahko Igrafel nemoteno odidejo drugam, ne da bi njihov novi klub plačal odškodnino. Vsi pa vemo, da vzgoja reprezentantov stane klub več milijonov dinarjev.«
Neurejen status reprezentantov
Klemene: »Lani smo reprezontanti dobivali olimpijsko štipendijo. Letos prejemajo prek K) tisočakov' štipendije in športnega dodatka le igralci moštva državnih prvakov (Olimpije). vsi ostali pa le športni dodatek in osebni dohodek, katerega pa mora klub povrniti delovni organizaciji.«
obeh dolinah v kmetijski zadrugi Gorenja vas in Češnjica
občutil celo politične posledice, ker se je preveč zagreto boril za elektrifikacijo poljanskih hribov.«
Okoli leta 1960 so kmetijske zadruge   najprej   združili v ietij.sk n Češ
in leta 1961 še te v kmetijsko zadrugo Škofja Loka, ki pokriva vse območje škofjeloške občine razen Žirov. Te so ostale zunaj, ker so bile tedaj še samostojna občina.
»Združitev ni bila speljana samoupravno. Kmetov ni nihče vprašal. Tedaj še niso smeli sodelovati v samoupravi, zadružni uslužbenci pa so morali spoštovati odločitve občine. Prav zato sem si vedno prizadeval, da bi imeli kmetje v zadrugi povsem enake samoupravne pravice kot delavci v tovarnah. V zadoščenje mi je, da je naša zadruga veliko naredila za razvoj samouprave v zadružništvu in da je s svojimi predlogi veliko prispevala pri urejanju kmetijske zakonodaje.«
Danes je, zadruga samoupravno dobro organizirana. Ima 14 proizvodnih okolišev, v katerih o vseh pomembnejših zadevah odločajo kmetje na zborih zadružnikov. V upravnem odboru in drugih samoupravnih organih zadruge je dve tretjini kmetov. Zelo aktivni so mladi kmetje v aktivu mladih zadružnikov, ki ima prek 100 članov. Enakopravno so zastopani tudi v vseh samoupravnih organih. Žene za-družnice delajo v 14 aktivih. Tudi strokovni delavci se ne
Smolej: »Večina jeseniških' hokejistov ima srednjo izobrazbo. Njihov mesečni zaslužek je za 10 do 15 tisočakov nižji, kot znaša povprečje Železarne.«
Klemene: »Igralci imajo spričo daljše odstot-nosti z dela malo možnosti za napredovanje. Ko prenehajo igrati hokej, so kot začetniki. Manjše možnosti imajo tudi pri najemanju posojil in razreševanju stanovanjskih problemov. Sem med redkimi hokejisti, ki zaradi neurejenih razmer v hokeju vso sezono hodijo tudi na delo. Kot reprežentant imam le čast, da zastopam Jugoslavijo. Reprezentančne obveznosti pa so za vsakogar dodaten napor; zatoni nenavadno, da se jih predvsem mlajši kar malce boje.«
Je Calgary dosegljiv?
Kovačevič: »Pot v Calgary vodi le prek prvega ali drugega mesta v C skupini in najmanj četrte-ga mesta v B skupini leta 1087. Konkurenco v C skupini poznamo. Izjemno močna je. Poleg nas se bodo za napredovanje v B skupino potegovale še Francija, Bolgarija, Kitajska, Danska in verjetno šo katera ekipa.«
Smolej: »Premalo imamo dobrih igralcev, da bi se lahko prebili v srednjeevropski kakovostni razred. V neurejenih razmerah kroničnega pomanjkanja denarja nimamo možnosti, da so prebijemo med prva štiri moštva B skupine. Mnogi nam očitajo, da je tudi predsedstvo HZJ premalo
korajžno. Naj bo tako ali drugače. M i sli ^'"iP^j i danje razmere v jugoslovanskem hokej Jtirjj ugodne za uresničevanje nekih pogum^111 "ovo
tov.«
C. Zap
Ha
od.,
0y
Bešiča pa od nikod^
»Nekdanji kapetan državne repreZe J ter eden najboljših jeseniških in jugosl°^fre|^ hokejistov Mustafa Bešič je lani, ko je °" Italijo, obljubil, da bo na voljo reprezen*8 ^ 1^ ga bo le-ta potrebovala. Mustafa že °k.Vlov". pozivu zveznega kapetana ni spoštoval ^'JFlnJ ra. Na Bled, kjer se je pripravljala rePrfZv 'Srp, ca za nastop na mednarodnem turniri1^ dimpešti, ga ni bilo. Razlogov ne vemo- ^ nim odnosom do reprezentance dela ™ ^ medvedjo uslugo soigralcem in ostalim J ^ vanskini hokejistom, od katerih bo ^"j,, kdo hotel predčasno prestopiti v tuji ^ j/jV^kn * stafi smo to dovolili šest let prej, kot 1 ^j^l0^ jejo pravita. Vprašanje pa je, ali bodo j^jl? krogi zaradi »primera Bešič« tako naklo/^ftilp'e; di ustalim tekmovalcem,« je dejal Jan*4 vti vič. P h
m*.
REPORTAŽA
petek, 18. januarja 1985   h STRAN O LAS
O razvoju kmetijstva
>niK j aktlvni v vseh 'mh družbenih
Kmet je dolgo veljal za razrednega sovražnika. Ostanek kapitalizma. Zato vse do leta 1962 niso smeli kupovati traktorjev in ne druge težje kmetijske mehanizacije. Do leta 1965 je tudi kreditna politika kmete enostavno spregledala.
»Prve kredite smo pri zadrugi dali kmetom za nakup traktorjev leta 1967 ali 1968. Za tisti čas je bilo to, tako so nam očitali, protisocialistično dejanje in pospeševanje privatizacije. Prepovedati pa si tega le niso upali. Sicer pa smo bili takšnih očitkov vajeni. Nekaj let prej smo namreč zaradi velike izgube ukinili družbeno rejo govedi pri zadrugi. Imeli smo dva hleva in premalo zemlje, da bi bila reja rentabilna. Izguba bi skoraj pokopala zadrugo. Menili smo, da kmetje ne morejo pokrivati izgube v družbenih hlevih. Občina je bila drugačnega mnenja in očitali so nam, da se pustimo kmetom komandirati. Tudi v zadrugi ni bilo lahko prelomiti s staro miselnostjo in doseči, da smo za svoje delo odgovorni tudi kmetom.«
Zadruga se je v tistem času okrepila z drugimi dejavnostmi. V praznih zadružnih domovih so uredili trgovine s špecerijo in trgovine s kmetijskimi pridelki in materiali za proizvodnjo in jih tako rešili propadanja, organizirali so lasten vozni park in mehanično delavnico.
»Posebno skrb so namenili pospeševalni službi, ki si že več kot petnajst let prizadeva za večjo prirejo živine, več mleka in krompirja, spodbuja investicije na kmetijah, ko-operacijsko proizvodnjo in odkupe tržnih viškov. Naredili smo velik napredek. Devetin-devetdeset odstotkov kmetov je članov zadruge, na 1500 kmetijah imajo sklenjene ko-operacijske pogodbe o proizvodnji in prodaji tržnih viškov, na večini kmetij imajo traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo, zgrajenih je bilo več kot 1000 silosov, veliko je novih hlevov in še več obnovljenih, imamo 52 zbiralnic mleka.   Lani   smo odkupili
5,5 milijona litrov mleka, 1.400 ton klavne govedi,, povečali smo vzrejo telic za. farme, odkupili nekaj manj kot 4000 ton krompirja in zagotovili kmetom dovolj krmil in umetnih gnojil. Smo edina občina na Gorenjskem, ki pridela več hrane, kot jo potrebuje. Imamo zelo dobro organizirano hranilnokreditno službo, ki ji kmetje zaupajo, vlagajo denar in z njim pomagajo sebi in drugim, ki investirajo ali potrebujejo premostitvene kredite. Konec leta je njen kapital znašal 170 milijonov dinarjev. Dobro sodelujemo z Mesoiz-delki, ki nam odkupijo vso živino, "zelo dobro tudi z Ljubljanskimi mlekarnami, ki so tudi sovlagale v našo mlekarno. Dobro sodelujemo z občinskim intervencijskim skladom, ki z regresi vsaj omili cenovne razlike in tako zagotavlja, da se proizvodnja ne zmanjšuje.
Medtem ko so zadovoljni z vlaganji v zasebno kmetijstvo, pa jim edina večja zadružna investicija ni uspela.
»Pred nekaj leti smo hoteli zgraditi skladišče repromate-riala in poslovne prostore na Trati. Potrebovali bi staro milijardo dinarjev kredita. Vendar ga nismo dobili. Še danes ne moremo odpustiti tistim, ki so tedaj zavrli zadevo. Tudi mlekarna nima prave lokacije. Vedno se je govorilo o rušenju zadružne hiše zaradi nove ceste,sedaj pa ni ne nove ceste in rie nove mlekarne.«
O napredku
So v kmetijstvu dosegli načrtovane cilje?
»Po vojni, ko smo ustanavljali obdelovalne zadruge, ali pred dvajsetimi leti, ko sem prevzel vodstvo loške zadruge, si nikakor nismo mogli zamisliti, da bo napredek tako hiter, da bodo v nekaj letih dosegli tolikšen obseg tržne proizvodnje in da se bo življenje na kmetijah toliko izboljšalo. Vendar tako lahko govorimo le ljudje naše generacije in kvečjemu malo mlajši. Mladi morajo spet gledati naprej, imeti morajo svojo vizijo razvoja in si prizadevati, da jo bodo uresničili.«
L. Bogataj
!'^imgorenJskim železničarjem hudo iHj anJkuje tovornih vagonov, ter jih za drage
*gur?nin® moraJ° dobiti od tujih železnic — V ie.  1 ttJdi zato, ker se samoupravni sporazumi uresničujejo
J?^en'.ce — Gorenjski že-
^Kske     S° že pred koncem ive r 8a leta dosegli zadovo-
rrnemUltate v tranzitnem to" juli J*1 Prometu, saj so prepe-
intno več bla§a kot leto U Dr Se Približali rekordne-^r(?vozu po železnici. Obe-
-1 ob ^e ^a Pro§a znatno ta. p^.ernenjena kot prejšnja znišk11man j kovalo Jim Je ze"
Nitrat vagonov' zat0 s0 se P so ~ Znasli pred težavami, %ič^e P°Javljale Pri rednih Mih. *p, Pogledih in popra-i * *eiez"iških vagonov.
»■^U*ničarJ» na jeseniški po-r? se »etos lahko pohvalili , 54 tem '
htrJL mh Praznikov vsi med-
^letn^' ker so v času pred
^ vlaki zamud.
domala leta so
°raij""1,uu- Minula li pre ^ednarodni vlaki zara :*vPniedov in carine čakati
esenišur°žci*letos Pa 80 se na Kn,   P>0staji Javljali po flJHii    rfdu in niti en medna-
^rožci   n' Stal na posta;,i v • aLUl plan
prometu so za 15 odsto-
pal a§a u prePeljali znatno več otfpv*:^ Pomeni Ha
A
l<rv^nsk   porneni- da se jugo n°go k    g°sPodarstva že "olj kot minula leta S T' OkJ: na železniške prevo-
Hov
*m pa bo moralo tudi rstvo samo kupiti več
>r%rr, n"J:SaJ jih našim železni-
s0   anJkuJe- številni v
tffiNbni &n m tehnično ne-4irplet0/-a P^voze. Vse lan-Wle*nišw m°rali na jeseniški ' E>ee iT p0staji poslati v.de-h bili' *ar 8.800 vagonov, ker >T0 vožnf Sp0sobni za nadalj-110- Dnevno je tudi po
sto vagonov čakalo na popravilo.
Jeseniška železniška postaja je še vedno ozko prometno grlo in že nekaj let načrtujejo temeljjto modernizacijo, da bi zagotovili varnost potniškega in tovornega prometa. Že letos naj bi namestili več relejnih postaj in novo telefonsko centralo, železničarji pa najtežje pričakujejo UKV radio povezavo med delavci na postaji.
Gorenjska železniška proga je med najbolj moderniziranimi v Sloveniji, kljub temu pa že nekaj let načrtujejo, da bi zgradili dvotirno progo in hitro progo, po kateri bi lahko vozili s 160 kilometri na uro. Progo nameravajo tedaj, ko bodo zbrali dovolj denarja, graditi po etapah od Ljubljane do Jesenic. Upajo, da bi jo tako usposobili vsaj do leta 2000. Razumljivo je, da bi bilo najbolje, ko bi promet vodili preko računalnika, ki so ga že vgradili tudi na sosednjih avstrijskih progah.
Medtem ko je porasel tranzitni promet, opažajo padec lokalnega tovornega prometa, saj so naložili za 1500 vagonov manj kot leto prej. Vzroki so v tem, ker primanjkuje vagonov, na italijanskih in drugih mednarodnih železnicah pa so tudi omejevali sprejem vagonov. Nasploh železničarji že nekaj let vztrajno trdijo, da bi morali imeti več vagonov, ki jih zdaj drago najemajo pri tujih železnicah. Le slovensko elektrogospodarstvo se je do zdaj odločilo, da kupi nekaj Svojih vagonov za prevoz premoga iz rudnikov za termo-
elektrarne. Za ostalo gospodarstvo je naložba visoka, čeprav bi bilo dolgoročno koristno, da bi železniško gospodarstvo razpolagalo z več tovornimi vagoni. Ni težko izračunati, koliko velja najemnina tujih vagonov, če je treba za štiriosni tovorni vagon dnevno odšteti okoli 5.000 naših dinarjev — seveda v devizah.
PETKOV PJDRTRET
Anton Pugelj
Danes 51-letni Anton Pugelj s Huj pri Kranju se je leta 1959, po končanem šolanju za veterinarskega tehnika v Ljubljani, prijavil v Kranju na razpis za delovno mesto osemenje-valca. »Direktor tedanjega živinorejskega zavoda Marko Bertoneelj me je pred sprejemom v službo povabil na razgovor. Ko sem mu povedal, da sem kmečki sin, doma iz Struge pri Kočevju, me je najprej vprašal, kdo bo gospodaril na domači kmetiji. Brat, sem odgovoril. Če ne bi bilo nikogar, ki bi bil pripravljen poprijeti za delo — je dejal — te ne bi vzel v službo,« se spominja Anton. V Kranju je prevzel osemenjevalno progo številka štiri — vasi za Savo od Oreh-ka do Podreče, Škofjo Loko, Selško dolino ter nekaj vasi na Kranjskem — Žab-nico, Bitnje, Stražišče, Bes-nico. Čez pol leta so mu dodali še okolico Škofje Loke in Poljansko dolino. Z motorjem je dirjal od vasi do vasi, z enega osemenjevalnega mesta na drugo in prepričeval kmete, kako koristno je umetno osemenjevanje za napredek živinoreje. Vsak dan, domala od jutra do večera.
Kmetje so tedaj gonili krave na osemenjevalna mesta, osemenjevalec je prišel in umetno osemenil krave in telice. »Tak način se mi ni zdel najboljši,« pravi. »Razmišljal sem, kako bi izboljšal delo naše službe. Naj gre osemenjevalec h kravi in ne obratno, sem si dejal, in za začetek poskusil tako v vaseh od Jame do Podreče. Kmetje so bili navdušeni, nič več jim ni bilo treba goniti živine po vaških cestah. Ko se je krava pojala, so me poklicali domov. Ob tem, da sem osemenil žival, sem pregledal tudi ostale, če so breje ali ne, ugotavljal sem plodnostne motnje in podobno. Sodelavci so se takrat jezili nad mojim ravnanjem, češ da razvajam kmete. Ni minilo leto dni, pa se je takšen način ose-
1
menjevanja uveljavil tudi drugod na Gorenjskem.«
Anton je kasneje opustil umetno osemenjevanje, živine v Poljanski dolini in se posvetil le kmetijam na progi številka štiri. Dela je bilo tudi potem čez glavo. V hribovskih vaseh Selške doline so takrat začeli opuščati naravni pripust. Anton je moral zdaj tudi na Martinj vrh, v Davčo, I.aj-še, Strmico, Rovte, na Križno goro. Če ni mogel z avtomobilom, je peš zagrizel v strmino ali v visok sneg; včasih so prišli ponj v dolino kmetje in ga s traktorjem prepeljali do vasi. Anton je bil tedaj še mlad in je zmogel napore več kot osemurnega delovnika, čeprav je vedel, da tako ne bo šlo v nedogled. Lani decembra so na Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske iz štirih osemenjevalnih prog naredili še peto in s tem vsaj delno razbremenili osemenjevalce. Anton, ki je nekdaj imel najtežjo progo, je zdaj dobil najlažjo — vasi v okolici Kranja, kraje ob desnem bregu Save, Skofjo Loko in okolico, Stražišče, vasi pod Joštoni, Besnico, Nemilje in Podblico.
V četrt stoletja — letos marca bo minilo 26 let, odkar umetno osemenjuje plemenke  —  je prevozil
900 tisoč kilometrov, opravil 80 tisoč prvih in 30 tisoč ponovnih osemenitev, blizu 50 tisoč pregledov brejo-sti in ugotavljanja plod-nostnih motenj. Za več kot polovico je presegal normo.
S prijazno besedo je prepričeval kmete, ki niso zaupali semenu iz cevke. Besedam so bolj malo verjeli. Šele ko je krava povr-gla zdravo in krepko tele, so se še zadnji omahljivci prepričali o uspešnosti tovrstnega osemenjevanja in Antonovega dela. »Zadovoljen sem, ko mi kmet pove, da je krava, ki sem jo osemenil, breja in da bo kmalu teletila,« pravi Anton. Zadovoljni so kajpak tudi živinorejci. Razumljivo — tudi dohodka je več, če krave redno teletijo.
Anton z veseljem opravlja svoje delo, med kmeti in kravami se dobro počuti in kot pravi, bo med njimi dočakal tudi pokojnino. Rad imam tudi šale, ki se spletajo okrog tega poklica, ne maram pa nizkih udarcev in žaljivk.
Ob 10-letnici Živinorej-sko-veterinarskega zavoda Gorenjske je prejel priznanje za delovno uspešnost. Vesel ga je bil. Pomeni mu zadoščenje za koristno delo, ki ga opravlja.
C. Zaplotnik
Razen tega, da imajo železničarji precejšnje težave s plačilom najemnin za tuje vagone, imajo precej domačih dolžnikov, ki prevoze plačujejo silno neredno. Na železni-čarski »črni« listi je okoli 120 domačih delovnih organizacij in to velikih z veliko iz-
voza, zato se železničarji vsako leto otepajo z velikimi izgubami. Tudi samoupravni sporazumi, s katerimi naj bi delovne organizacije skrbele za razvoj železniškega prometa, ostanejo večinoma le na papirju, kajti podpisniki se ne zavedajo finančnih obvezno-
sti. Samoupravna interesna skupnost za razvoj železničar-skega prometa zaskrbljeno ugotavlja, da se je od predvidenih 30 odstotkov sredstev, kolikor naj bi jih prispevale delovne organizacije, zbralo le 5 odstotkov denarja.
D. Sedej
• Železnico nu Jesenicah je imela lani več tranzitnega prometa, vendar pa Hm že leta in le voz b/uod-
ra hudo primanjkuje vagonov za pre-
30 let sejma mode
Tudi sneg, ki je brez prestanka padal prvi in drugi dan sejma MODA 85 v Ljubljani, ni zadušil živahnega utripa, ki ga je vajen ta prvi sejem v letu na gospodarskem razstavišču. Razstavljavci iz vse Jugoslavije so pokazati, kako bomo oblečeni in obuti čez leto in prihodnjo zimo. Preko 500 razstavljavcev je tu; vsak je pokazal svoje najboljše, najbolj modno. Sejem je barometer utripa mode, mesto za sklepanje pogodb pa tudi za srečanje sta-
rih prijateljev, kajti v 30 letih so se tu sklenila že dolgoletna znanstva In prijateljstva. Ves sejem je praktično ena sama velika družina... Vsi pa napeto pričakujejo, kdo bo letos srečnež, ki bo zaslužil Ljubljanskega zmaja ...
Kdo bi si mislil, da sejem mode v Ljubljani prirejajo že 30 let. In kdo rečete, da se ga je spomnil? Jugoslovanski usnjarji! Pobudo je dalo Društvo usnjarjev in od 22. do 31. oktobra 1955 pripravilo I. jugoslovansko razstavo usnjar-
Peko Tržič je na letošnjem sejmu mode pokazal, kako bomo obuti skozi vse štiri sezone Posebno pozornost so dali poletju In udobni obutvi mladih za jesen in zimo. Zanimivi so tudi svetlo sivi, skoraj beli modeli moških čevljev za poletje Skratka, za vsakogar nekaj in veliko za vse.
Gorenjska predilnica škofja Loka je na sejem mode v Ljubljano prišla s posebnim ponosom: 12. novembra 1984 je namreč v Frankfurtu prejela visoko mednarodno nagrado za tehnologijo Poleg tega pa praznuje tudi 50-letnico obstoja. Danes je Gorenjska predilnica poznana po svoji kvalitetni preji za ročno pletenje — Loka volni, po svojih Loka jerseyih in industrijski preji open — end, trikotažni preji ter teksturiranih filamentih.
NOVO V KINU
T kranjske kinematografe prihaja ta teden film, ki ga mladi posebno težko čakajo: Jezus Kristus super zvezda. To je v bistvu glasbeni film. Skupina mladih ljudi je prišla v nek pusti predel Palestine. Njihov prihod ni slučajen: tu se pšvobode oblačil, ki pripadajo temu Času, vržejo s sebe modeme majice in kavbojke in se oblečejo v oblačila iz biblijskih časov. Kmalu se začne opera, v kateri so prikazani prizori iz Kristusovega življenja — od zmagovitega prihoda v Jeruzalem do razpenjanja na križ. . . Izvrstna glasba, izvrstni vizualni efekti.
Nočni maščevalec je napet film, kriminalka. Arhitekt Paul Kersi je izgubil edinega otroka: napadli so ga nasilneži. Pet let prej je na podoben način izgubil ženo. Policija je brez moči. .Ve uspe ji ujeti krivce in zaustaviti zastrašujoče naraščanje nasilja. Maskirani Kersi (igra ga Charles lironsonj se odpravi v najnevarnejšo četrt I.os Angelesa iskat krivec in postane skrivnostni nočni maščevalec . . .
Angleški film Legenda o zelenem vitezu je zgodovinski film, v katerem bomo spet gledali Sen na Con norija. Igra viteza — čarovnika, ki mlademu vitezu siru Čuvenu postavlja uganko, ki naj jo ta reši. Ce je ne bo rešil, mu bo Zeleni vitez odsekal glavo. V iskanju reši've gre sir Caven nu pot s svojim zaščitnikom . . .
stva z mednarodno udeležbo. Komercialni del je zajel celotno usnjarsko in obutveno industrijo, poučno propagandni del pa je prikazal razvoj našega usnjarstva s prikazom starega čevljarskega orodja od leta 1809 in usnjarstvo v NOB. 1965. leta pa so se tu prvič pojavili tekstilci, ki so pripravili prikaz razvoja posameznih vej tekstilne industrije, prvo razstavo otroških oblačil in I. elitno modno revijo . . .
1957. leta je bila v okviru sejma mode in usnjarstva prva modna revija na prostem; sejem leta 1958 je pokazal utiranje poti konfekciji, ki je takrat v tujini zajemala že 80 odstotkov prebivalstva, pri nas pa je bila še čisto na začetku. 1959. leta je bil v okviru sejma mode osnovan Center za sodobno oblačenje. 1964. leta je ljubljanski sejem mode postal po-
membna prireditev luai za izvozne posle. 1971. leta so prvič podelili odličje Ljubljanski zmaj; doslej so odličja za najboljše kreacije podeljevali Center za sodobno oblačenje in žirija potrošnikov. Leta 1972 so sejem skrajšali za en dan. 1975. leta so za sejem mode usposobili tudi staro halo G na razstavišču, vendar še vedno niso mogli ustreči vsem interesentom. 1978. leta prvič na sejmu ni sodelovala obutvena industrija. 1979. leta so sejem skrajšali na 5 dni. 1981. leta je bila dograjena hala B2, toda prostora še vedno ni bilo dovolj...
V vseh teh 30 letih, v 226 sejemskih dnevih je na sejmih MODA sodelovalo 7112 razstavljavcev, sejem pa je obiskalo čez milijon in pol obiskovalcev. Strokovne komisije so v teh letih podelile 2311 zlatih, srebrnih in bronastih me-
dalj, 158 Ljubljanskih zmajev, 160 diplom Ljubljanskega zmaja, 15 posebnih diplom kreatorjem in 2 posebni priznanji.
Letos sodelujejo na sejmu mode v Ljubljani 503 razstavljavci iz vse Jugoslavije. V celotnem programu zavzema 40 odstotkov konfekcija, 23 odstotkov modne tkanine, 10 trikotaža, 12 usnjena in krznena konfekcija in galanterija ter obutev, 9 odstotkov modni dodatki, 9 odstotov pa je spremljajočega programa. Gospodarsko razstavišče je polno do zadnjega kotička; tudi na novo zgrajena galerija v hali B, ki je dala sejmu 1300 novih kvadratnih metrov površine, je razprodana.
Mi smo, kot ponavadi, obiskali naše Gorenjce, ki so tu pokazali svoje modne novosti.
Dolga leta nazaj smo bili vajeni, daje Triglav konfekcija Kranj na sejmu mode prikazovala lahka poletna oblačila. Tokrat pa se je prvič predstavila z jesensko-zimsko konfekcijo. Modeli so narejeni v country stilu, volneni materiali v mešanici s poliestrom so izdelki Sukna Iz Zapuž, Slobode iz Kule in Vunarskega kombinata Belo polje. Krila in jakne so narejene izmenično iz debelih modnih tweedov v obliki ribje kosti v kombinaciji z gladkimi ali vzorčastimi tanjšimi blagi. Posebno lepe so bluze in obleke v tankih kašmirih iz Tekstilindusa. Kot so obljubili predstavniki Triglav konfekcije na sejmu, bodo vsi ti modeli kmalu naprodaj tudi v naših trgovinah.
J
KINO
KRANJ CENTER — 18. januarja; amer. barv. pust. film TARZAN ob 10. uri, amer. barv. film DAN POTEM ob 16., 18. in 20. uri, 19. januarja; angl. barv. pust. film SAMO ZA TVOJE OČI'ob 10. uri, amer. barv. film DAN POTEM ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma JEZUS KRISTUS SUPER ZVEZDA ob 22. uri, 20. januarja; slov. mlad. film SREČNO, KEKEC ob 10. uri, amer. barv film DAN POTEM ob 15.,
17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma NOČNI MAŠČEVALEC ob 21. uri, 21. januarja; amer. barv. fant. film JED1JEVA VRNITEV ob 10. uri, amer. barv. glasb, film JEZUS KRISTUS SUPER ZVEZDA ob 16.,
18. in 20. uri, 22. januarja; amer. fant. film MOONRAKER-OPERACIJA VESOLJE ob 10. uri, amer. barv. film JEZUS KRISTUS — SUPER ZVEZDA ob 16, 18. in 20. uri, 23. januarja; amer. barv. pust. film KINO KONG JE POBEGNIL ob 10. uri, amer. barv. film NOČNI MAŠČEVALEC ob 16.. 18. in 20. uri, 24. januarja; amer. barv. fant. film BUCK ROGERS - VESOIJM JUNAK ob 10. uri, amer. barv. film NOČNI MAŠČEVALEC ob 16., 18. in 20. un
KRANJ STORŽ1Č - 18. januarja; amer. barv. film TARZAN ob 16. uri, amer. ban filpi KASKADER ob 18. in 20.15, 19. januarja; angl. barv. pust.Jilm SAMO ZA TVOJE OČI ob 16. uri, hongk. barv. film LETEČA TOLPA ob 18. uri, franc: barv. komedija PO PRVI LJUBEZNI ob 20. uri. 20. januarja; slov. mlad. film SREČNO. KEKEC ob 14. uri, franc. barv. komedija PO PRVI LJUBEZNI ob 16. uri. amer. barv. akcij, film BRUBAKER ob 18. uri, premiera angl. barv. zgod. filma LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 20. uri, 21. januarja; amer. barv. film JEDIJEVA VRNITEV ob 16. uri. angl. barv. zgod. film LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 18. in 20. uri, 22. januarja; angl. ban. film MOONRAKER OPERACIJA VESOLIE ob 16. uri, angl. barv. zgod. film LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 18. in 20. un, 23. januarja; amer. barv. pust. film KING KONG JE POBEGNIL ob 16. uri, angl. barv. zgod. film LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 18. in 20. un. 24. januarja; amer ban: film BUCK ROGERS - VESOLJSKI JUNAK ob 16. uri. amer. barv. film BRUBAKER ob 18. in 20. un
TRŽIČ — 19. januarja; slov ban: mlad. film SREČNO, KEKEC ob 16. un. amer. barv. glasb film BRILJANTINA II pb 18. m 20. uri, premiera angl. barv. zgod. filma LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 22. •un. 20. januarju; angl. bttTV, pust. film SAMO ZA TVOJE OČI ob 15. un. amer. bun: film BRU JANI INA II del ob 2/. un. 21. januarja; franc barv. film GADJE MATI HIRAJO ob 15.30, amer. ban: film DAN PO
TEM ob 17. in 19. uri, 22. januarja; ital. barv. akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 15.30, amer. barv. film DAN POTEM ob 17. in 19. uri, 23. januarja; nem. barv. film MED JASTREBI ob 15.30, amer. ban: film DAN POTEM ob 17. in 19. uri, 24. januarja; amer. barv. film klNG KONG JE POBEGNIL ob 15.30, amer. barv. film JEZDEC SKOZI ČAS ob 17. in 19. uri
DUPLICA — 19. januarja; amer. barv. pust. film KING KONG JE POBEGNIL ob 20. uri, 20. januarja; ital. barv. akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 15. uri, amer. barv. komedija HOT DOG ob 17. in 19. uri, 24. januarja; angl. ban: zgod. film LEGENDA O ZELENEM VITEZU ob 20. un, 23. januarja; amer. ban: glasb, film JEZUS KRISTUS - SUPER ZVEZDA ob 20. uri
JESENICE RADIO - 18. januarja; amer. barv. fant. film BUCK ROGERS VESOLJSKI JUNAK ob 10. uri, amer. ban. film JEZDEC SKOZI ČAS ob 17. in 19. uri premiera nem. ban: erot. filma SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 21. uri, 19. januarja; franc: barv. komedija GADJE MATURIRA-JO ob 10. un. nem. banj. erot. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 17. in 19. u,n. 20. januarja; amer. ban: film JEDIJEVA VRNITEV ob 10. uri, hongk. ban: film LETEČA TOLPA ob 17. in 19. un. 21. januarja; novozel. ban: komedija NEUNIČLJIVI MINI MOU-HKi: ob 10. im. amef\ ban: film KASKADER ob 17. in 19.15, 22. januarja; nem. ban: film MED JASTREBI ob 10. uri, franc. barv. komedija PO PRVI LJUBEZNI ob 17. in 19. uri. 23. januarju; angl. ban. film MOONRAKER - OPERACIJA VESO-IJE ob 10. un, franc. ban. komedija PO PRVI LJUBEZNI ob 17. in 19. un. 24. januarju; amer. ban: film LOV ZA IZGUBLJENIM /AKIADOM ob 10. un
JESENICE P1AVŽ - 18. januarja; amer. ban: film BUCK ROGERS — VESOLJNI JUNAK ob 16. uri, amer. ban. pust. film ČLOVEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob 18. in 20. un, 19. januarja; franc ban: komedija GADJE MATUR I RAJO ob 16. uri, franc. ban: komedija ZA SINOVO LJUBEZEN ob 18. in 20. uri, 20. januarja; amer. ban: film JEDIJEVA VRNITEV ob 18. un, nem. ban: erot. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 18. in 20. un, 23. januarja; angl. ban: film MOONRAKER - OPERACIJA VESOLJE ob 16. un. 24. januarja; amer. bun: film LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM ob 16. un, angl. amer. ban: komedija SMISEL ŽIVLJENJA M O NT} PUH ONA ob 18. in 20. un, 21. januarju; nOVOzet. ban: komedija NEUNIČLJIVI MINI MOURICE ob 16. un, nem. barv erot. film SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 18. in 20. uri. 22. januarju; nem. ban: film MED JASTREBI ob 16. uri, hongk. ban: film LETEČA TOLPA ob 18. m 20. uri
KRANJSKA GOUA - 18. januarja: hongk. ban: film PET ZMAJEVIH KREM-
PLJEV ob 17. uri, 19. januarja; amer. barv. akcij, film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 20. un. 22. januarja; amer. ban. film JEZDEi SKOZI ČAS ob 19. uri
DOVJE — 20. januarja; amer. ban: film JEZDEC SKOZI ČAS ob 19. uri
RADOVLJICA — 18. januarja; češki ban. film ROBINZONOVE PUSTOLOVŠČINE ob 18. uri, franc. ban. film VROČA CECILIJA ob 20. uri, 19. januarja; franc. ban. film VOJNA ZA OGENJ ob 18. uri, hongk. ban. film BOJEVNIKI SHAOLINA ob 20. uri, 20. januarja; češki ban. film ROBINZONOVE PUSTOLOVŠČINE ob 16. uri, hongk. ban. film BOJEVNIKI SHAOLINA ob 18. uri, franc. bani erot. film VROČA CECILIJA ob 20. uri, 21. januarja; franc. ban: erot film VROČA CECILIJA ob 20. un. 22. januarja; hongk. ban: film BOJEVNIKI SHAOLINA ob 20. un, 23. januarja; franc. ban. film VOJNA ZA OGENJ ob 20. uri, 24. janaurja; amer. ban: grozljivka KRHATA KAČA ob 20. uri
BLED — 18. januarju; amer. ban: film BEG V ZMAGO ob 20. uri, 19. januarja; amer. ban: film GOLI V SEDLU ob 18. in 20. uri, 20. januarja; amer. ban: risani film TOMI JOKOM. JF.RRY SKOKOM ob 16. uri, ital. ban. film SAMO BOG OPROŠČA ob 18. uri, amer. ban: film BEG V ZMAGO ob 20. uri, 21. januarja; franc. ban: film VOJNA ZA OGENJ ob 20. uri, 22junuuija; franc. ban: erot. film VROČA CECILIJA ob 20. uri, 23. januarja; hnngk. ban. film BOJEVNIKI SHAOLINA ob 20. uri, 24. januarju; amer. ban: film TOM IN JERRV DOBRA PR1JATEUA ob 18. uri, franc. bdn: film VOJNA ZA OGENJ ob 20. un
BOHINJ — 19.januarja; amer. ban: film BEG V ZMAGO ob 20. un, 20. januarja; amer. ban. film GOLI V SEDLU ob 18. in 20. uri, 24. januarja; češki ban: film ROBINZONOVE PUSTOLOVŠČINE ob 18. uri, hongk. ban: film BOJEVNIKI SHAOLINA ob 20. un
ŠKOFJA LOKA SORA - 18. januarja; amer. avant. film TARZAN IN NJEGOVA PRIJATEUICA ob 10. in 18. uri, 19. in 20. januarja; amer. ban: film PRINC MAŠČEVALEC ob 18. in 20. un. 22. in 23. januarja; amer. erot. film NE\V VORŠKE NOČI ob 18. in 20. un. 24. januarja; slov. mlad. film NOBENO SONCE ob 18. in 20. un
ŽELEZNIKI OBZORJE - 18. januarja; amer. spekt. PRINC MAŠČEVALEC ob 20. un. 19. januarja; nem. ban: film PATRl-CIA ob 20. uri. 20. januarja; amer. avant. film TARZAN IN NJEGOVA PRUATEIJI CA ob 18. iti 20. un. 23. januarja; amer. glasb, film OSTATI ŽIV ob 20. un
POLJANE — 18. januarja; nem. erot-film PATKICI A ob 19. un, 20. januarja; amer. glasb, film OSTATI /IV ob 17. uri. 22.januarja; slov. mlad. film NOBENO SONCE ob 19. un
	-f         H •< \1	
	:,r it	mu
		
Bombažno predilnico in tkalnico Tržič smo doslej najbolj poznali po izredno lepi posteljnini. Ne, ni se ji odpovedala in je tudi na sejmu razstavila nekaj izredno lepe bele, z modro vezenino izvezene posteljnine ter prtov, predstavila pa je tudi novost: double tkanine v karu in črtah za lažja oblačila, s katerimi bo nedvomno zainteresirala marsikaterega konfekcionarja. In še mimogrede: maja letos bo BPT Tržič praznovala 100-letnico obstoja.
Tekstilni kombinat Bltolatex poznamo Gorenjci po njihovi odlični volni za ročno pletenje. Izdelujejo pa tudi »jam-bolije« — odeje z dolgimi resami, prejo za dekorativne tovarne, za tovarne nogavic in podobno. Na sejmu mode so pokazali tudi nekaj ženskih modnih pletenin v elegantni kombinaciji svetle in temne sive barve in ročno pletene pletenine, ki jih jim pletejo invalidi v okolici Bitole.
Modeli usnjene konfekcije Utoka iz Kamnika so tokrat večina v napi. včasih z metalnim efektom, včasih potiskani s črtami. Posebna eleganca so ženski modeli s poševnimi linijami, dolge jakne, plašči, kompleti jaken in kril. Skupina oblačil za mlade je prav tako iz kvalitetne nape, le da so tu vzorci drugačni: elegantne črte so zamenja/i odtisi avtomobilskih gum. Pri krznu so pokazali n u tri jo v črtah — igra hrbtov in trebuhov. Tudi pri usnju najdemo letos novost — zmečkanine: usnje je z drobnimi robčki prešito v ribjo kost Igra. ki se je gredo pletenine, je prešla tudi na usnje.
V.
Razstavni prostor Eksperimentalne tkalnice IDEJA Iz Kamnika je bil s svojimi velikimi punčkami iz cunj na gugal-nicah še posebno privlačen. Takole igraje so delavci Ideje pokazali, da so njihova dekorativna blaga iz črt in kock prešla v gladka blaga, s sem in tja kakšno kocko za poživitev. Tudi tu so barve prilagojene modnim trendom — pastelne so kot povsod drugod. Pastelne barve z igro kock so na ročno tkanih preprogah, na dekorativnih pregrinjalih, na zavesah, rolojih, okrasnih blazinah in drugod. In še vesela vest: če boste hoteli do njihovih izdelkov, ne bo treba več v Kamnik. V torek, 15. januarja, so v Supermarketu v Ljubljani odprli posebno prodajalno z dekorativnimi materiali, kjer bo v prodaji tudi vsa kolekcija Ideje iz Kamnika.
Svilanlt Kamnik poznamo po njihovem bogatem izboru frotirastih brisač in kopalnih plaščev. Letos so se predstavili na sejmu mode z rumenobelimi modeli. V črtah. Tudi kopalni plašči imajo široke, udobne kimono rokave, proge pa so različno debele.
Staro spet prihaja v modo pravijo pri Šeširju Staro, toda lepo' Poseben šarm daje lep klobuk s širokimi okraji, izdelan iz najboljšega filca iz najboljše kunčje dlake ...Po črnih najraje segamo A z napol izdelanimi tulci vseh barv so v Šeširju pokazali da bo letos modna tudi še kakšna druga barva, predvsem pa pastelna, seveda. Sicer pa pravijo da je letos modno vse. kar damo na glavo, le da je glava pokrita Zato je Šešir na sejmu mode pokazal tudi kape iz umetnega krzna, iz tekstila, iz platna, iz uvoženega pletiva in podobno Šešir je za svoje elegantne klobuke letos prejel diplomo Ljubljanskega zmaja
Paviljon Gorenjskih oblačil iz Kranja še posebej pritegne oko. Ves je aranžiran s koruznimi stebli, koruznim lickanjem in s suhim cvetjem Takih barv so tudi njihovi modeli za pomlad in poletje 1985 Tudi oni sledijo modnim trendom pastelnih barv Neverjetno, kako lepo se barva kakaa ujame z rožnato, golobje siva z rumeno Tudi pri njihovih modelih so rokavi oblek in jaken ohlapni, široki, pasovi poudarjeni. . .
Vezenine so se predstavile v belem — Vročim poletnim večerom ob morju, jezerih, so namenjene bele obleke iz čistega bombaža z iuknjičastimi in čipkastimi vzorci. Luknjičast vzorec na obleki, bluzi, krilu, boleru, se ponavlja tudi na ruti, šalu, ki priliče zraven. Tim modnih kreatorjev Vezenin je te modele pripravil za sejem, obljubljajo pa, da jih bo pred poletjem dobiti v vseh njihovih prodajalnah na Bledu, v Ljubljani in v Bernardinu pa tudi v prodajalni v Radovljici, ki bo prav te dni na novo odprta.
ALMIRA iz Radovljice je tokrat pokazala modele za poletje 85 Bela barva je osnovna, vse kar je dodano v obliki kit in kvadratkov pa je, kot bi pogledali v sladoledarske lonce: beli so pridružili nežno zeleno barvo pistacie, breskve ali marelice in podobno. Material je čisti bombaž v efektni boucle prejici. Pravijo, da prav take puloverje že ■ pletejo za prodajo. Približno po sto komadov od vsakega predstavljenega modela bo narejenih. In če to raztrese-mo po vsej Jugoslaviji, skorajda ne bo dveh enakih . . . Tudi tokrat je modele kreirala Almirina uspešna kreatorka Vesna Gabrščik-llgo. Domiselno, praktično, prijetno. — Almira je za svoje modele za poletje prejela diplomo Ljubljanskega zmaja.
Veliki tropski vzorci so spet v modi in temu modnemu trendu so prisluhni/i tudi kreatorji iz Tekstillndusa. Na bombažih za poletje so vzorci velikih tropskih cvetov pastelnih barv, palmovih listov, spremljajo pa jih napisi, ki spominjajo na turistične raje. kot so Palm Beach, Havvai. . . Tudi njihova srajčevina sledi modnemu trendu: tudi tu so barve pastelne, proge pa širše, močnejše.
Odejo iz Škofje Loke poznamo po njenih lahkih in toplih prešitih odejah. Letos pa je na sejmu pokazala, da je razširila svoj program izdelkov za otroke, ki jih je na tražišču tako zelo primanjkovalo Zdaj bomo dobili tople vreče za na vozičke, da otroka ne bo zeblo tudi v najbolj mrzli zimi. torbe za plenice, povijalne podložke, halje za otroke, spalne vreče za dojenčke in otroke do 6 let starosti. Tkanina zanje je izdelana iz bombažnih vlaken, polnjena z votlimi poliestrskimi vlakni. Prav zato so odeje lahke in tople Kot dopolnilni program pa izdelujejo pri Odeji tudi športne in toaletne torbice.
Volnene tkanine iz Sukna dobro poznamo. Za plašče, kostime, obleke jih izbiramo Nič manj ne cenimo njihovih volnenih odej, ki so v mrzlih zimah nepogrešljive. Na sejmu mode pa so pokazali tudi novost: blago iz mešanice volne in zajčje dlake, ki bo odlično za plašče, krila, obleke. V vzorcu ribje kosti, diagonal m drugih vzorcev so jih pripravili. Zanimiv pa je tudi njihov dekorativni program, tudi iz čiste volne, primeren za zavese, prte. pregrinjala. Vse to si bomo odslej lahko izbrali v enakem vzorcu! - Za nove ideje in kvaliteto je Sukno Zapuže dobilo diplomo Ljubljanskega zmaja j
Kroj v belem Krojevi modeli vsakič pntegne/o posebno pozornost obiskovalcev Vedno so neka/ posebnega, njihova kvaliteta je visoko nad ostalimi modeli so skoraj butični Tudi tokrat Njihovi plašči in kostimi so izdelani iz mehkega blaga mešanice mohair/a in volne ki so ga izdelali v Suknu Modele pa /e letos kreiral njihov kreator Jože Rogelj Modeli so široki, kot /ih narekuje moda vsaj za dve številki preveliki, veliki gumbi, veliki žepi. podaljšane dolžine. Da bi njihovi modeli le prišli tudi do potrošnika' V Kroju pravijo, da vse zavisi od trgovcev in njih koraj-že pri naročilih . . .
Osnovni program Zvezde Kranj so medvloge za konfekcijo kasirani artikli obutveno industrijo Po novem pa izdelujejo tudi tinejše medvloge za bluze. ZA moške srajce in perfonrane trakove za lepšo izdelavo pasu. robov itd Konfekcio-ner/i praktično brez njih ne morejo . .
PETEK. 18. JANUARJA 1985
OBVESTILA, OGLASI
15 STRAN O
nama
od 21. januarja do 2. februarja velika posezonska razprodaja
LJUBLJANA
do 40% ceneje za vso družino
• konfekcije • pletenin • bluz in srajc »čevljev
MERKUR Kranj
OPREMITE VAŠ AVTO S KAKOVOSTNIMI,
PRVOVRSTNIMI SNEŽNIMI VERIGAMI RIVAL
DOBITE JIH V PRODAJALNAH:
VERIGA — LESCE, Šobčeva ulica ELEKTRO - MOTO RADOVLJICA GLOBUS — Veleblagovnica, KRANJ
preprosta montaža • varna vožnja
Kam kam kam kam kam kam kam kam k
€3 KOM PAS
JUGOSLAVIJA
DNEVI AKUPUNKTURE V PORTOROŽU
Tunis in njegove oaze, 8 dni, 8. 3. Izrael, 8 dni, 14. 3.
1.
HOTEL PALAČE
Carigrad, 4 dni, 25. Egipt, 9 dni, 10. 3.
• Počitnice na Cipru v januarju, februarju in marcu, odhod vsak četrtek
• Grčija, 6 dni, 30. 1
• Malta, 8 dni, 4. 3.
• Celovec, poldnevni izlet, 19. 1. in 24. 1
• Bratislava — Dunaj, 2 dni, 25. 1.
SMUČANJE:
"T Ljubelj, Stari vrh in Kranjska gora, enodnevni smučarski prevozi, Bormio in S. Caterina — svetovno prvenstvo v smučanju, 2 dni, 2.2. in 7. 2,8. 2. in 9.2
~~ Isola 2000, Les Menuires, Val Thorens, Avoriaz, Chamonix, odhod 25. 1.
~- Pampeago, 26. 1.
NA VOLJO VAM JE PROGRAM KOMPASOVA ZIMA 84/85!
Obveščamo vas, da prodajamo v poslovalnici na Titovi cesti 12 tudi domače in mednarodne letalske vozovnice. Informacije in prednaro-Cl|a na novo številko tel.: 331-444.
SREDNJA KOVINARSKA IN CESTNOPROMETNA ŠOLA ŠKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
INŠTRUKTORJA PRAKTIČNEGA POUKA
Delovno razmerje bi sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoji:
— srednja izobrazba kovinarske usmeritve,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja cestnih motornih vozil
Nastop službe 28. 1. 1985. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja kovinarska in test neprometna šola Škofja Loku, Podlubnik 1 b, komisiji za delovna razmerja.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
itmfi
SERVISNO PODJETJE KRANJ
Tavčarjeva 45
Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD objavlja potrebo po:
- KV TESARJU
Pogoji za sprejem na delo so:
— KV tesar,
— poskusno delo 45 dni
Delo se združuje za nedoločen čas.
- KALKULANTA
Pogoji za sprejem na delo so: — gradbeni tehnik.
Delo se združuje za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
- OBRAČUN DELOVNIH NALOGOV
Pogoji za sprejem na delo
so:
.   — gradbeni ali ekonomski tehnik
Delo se združuje za nedoločen čas.
Poskusna doba je 60 dni.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
TOZD Mehanične delavnice ŠKOFJA Loka
Objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge:
- TEHNOLOGA PROIZVODNJE (organiziranje proizvodnje avtobusov) Pogoji: — srednja tehniška šola nih izkušenj ali — višješolska izobrazba nih izkušenj
Poskusno delo je 3 mesece.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b — 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
strojne smeri ter 5 let delov-Strojne smeri in 3 leta delov-
DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ
Osnovna šola za odrasle pri Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj vpisuje v 5., 6., 7. in 8. razred OSNOVNE ŠOLE.
Prijavi za vpis je treba priložiti spričevalo o zadnjem končanem razredu, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. Šolanje je brezplačno. Pouk je organiziran 3—4 krat tedensko v popoldanskem času. Za kandidate, ki delajo v izmenah, bomo pouk organizirali v dopoldanskem času.
Prijave za vpis bomo sprejemali do 6. februarja 1985 vsak dan, razen sobote, od 8. do 16. ure.
Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1 ali po telefonu 27-481.
Sprejema prijave za vpis kandidatov v
- ZAČETNE IN NADALJEVALNE tečaje angleščine, nemščine in italijanščine
V TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA
za občane iz drugih republik in pokrajin
Pouk na tečajih se izvaja dvakrat tedensko v popoldanskem času. Prijave sprejemamo do 31. 1. 1985, vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote.
Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1 ali po telefonu 27-481.
Sprejema prijave za vpis kandidatov
- V INTENZIVNI TEČAJ POSLOVNEGA JEZIKA (nemščina in angleščina)
Tečaj traja 100 izobraževalnih ur in ga priporočamo kandidatom, ki bodo opravljali izpit za zunanjo trgovinsko registracijo pri GZS. Prijave sprejemamo do (i februarja 1985 vsak dan, razen sobote, od 8. do 16. ure.
Podrobnejše informacije dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1 ali po telefonu 27-481.
Na podlagi 136. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 44/82) izdajajo uprave za družbene prihodke občine
JESENICE, KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1984 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1985 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1985.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1984
1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1984;
2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1984;
3. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1984;
4. Zavezanci davka od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1984. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 50.000 dinarjev, (Radovljica, Jesenice 30.000 din)
5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1984. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1984 presega 742.080 dinarjev
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. in 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča, na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kater; imajo stalno prebivališče;
- zavezanci iz 5. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1984 najdalj stalno prebivališče.
Za leto 1985
1. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1985;
2. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1985. r
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, nalotere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani;
- zavezanci iz 2. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodke občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 200 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 400 dinarjev. -
Uprave za družbene prihodke občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič
Iskra
ISKRA KIBERNKTIKA KRANJ
TOZD Delavska restavracija Kranj, Savska loka 1
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavlja prosta dela in naloge:
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO II.
Pogoji: — SS ekonomske smer/i,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— za določen čas
Kandidati naj pismene prijave z dokazili b izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, TOZD Delavska restavracija, Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke, Kranj, Savska loka 1.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po sprejetju sklepa.
DEŽURNI VETERINARJI
od 18. 1. do 25. 1. 1985 za občino Kranj in Tržič
Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781,
do 23. do 7. ure pa na tel.: 42-175
za občino Škofja Loka
HABJAN JANKO, dipl. vet., ' Polje 1, Žiri, tel.: 69-280 OBIAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice
PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ali 77-863
m
Industrijski kombinat PIKNIKA KRANJ
Komisija za delovna razmerja TOZD Blagovni promet objavlja prosta dela in naloge:
l ORGANIZIRANJE PODROČJA©OMAČE NABAVE 2, VODENJE SKLADIŠČA KEMIKALIJ
. Zahteva se:
pod 1. -- višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
— 3 letfii delovnih izkušenj,
— komunikativnost in uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo
pod 2. — 4-letna strokovna izobrazba ekonomski1 ali čevljarske smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj in uspešno opravljeno trimesečno poskusne; delo
Pismene prijave sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 20, v 15 dneh po objavi. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku objave.
©J MERKUR kranj
Trgovina in STORITVE, n. sol.' o., Kranj, Koroška cesta 1 DS Skupne službe
Objavlja prosta dela in naloge
— KURIRJA Pogoji:
— končana osemletka,
— (i do 12 mesecev delovnih izkušenj,
— šoferski izpit B kategorija .
Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Merkur Kranj, Trgovina in storitve, n. sol. o., Kranj, Koroška cesta 1, Kaclrovsko-socialna služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu odločitve.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju GORENJA VAS-TODRAŽ
Komisija za delovna razmerja objavlja oziroma ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom:
1. POMOŽNEGA OPERATERJA II - 2 delavca
2. OPERATERJA - več delavcev
3. NADZORNIKA JAMSKIH DELOVIŠČ - 2 delavca
4. TEHNOLOGA I
5. VODJE PRIPRAVE PROIZVODNJE JAME
6. RAZNA RUDARSKA DELA - KV RUDARJI - več delavcev
7. AVTOMEHANIKA
programerja
8. ORGANIZATORJA AOP
Pogoji:
pod 1.
KV ali PK delavec kemijske, metalurške ali druge ustrezne smeri,
— 3 mesece delovnih izkušenj,
— poskusno delo en mesec,
— izmensko delo
pod 2. — KV delavec kemijske, metalurške ali druge ustrezne smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo en mesec,
— izmensko delo pod 3. — rudarski tehnik,
— strokovni izpit,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo dva meseca,
— jamsko in izmensko delo
pod 4. — diplomirani inženir rudarstva,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— zaželeno znanje tujega jezika in osnov AOP,
— poskusno delo dva meseca,
— občasno jamsko in izmensko delo pod 5. — diplomirani inženir rudarstva,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— poskusno delo dva meseca
pod 6. — KV rudar (3 letna poklicna šola — rudarska),
— 3 mesece delovnih izkušenj,
— poskusno delo en mesec,
— jamsko in izmensko delo,
— starost nad 21 let pod 7. — KV avtomehanik,
— delovne izkušnje 6 mesecev,
— poskusno delo en mesec,
— jamsko in izmensko delo,
— starost nad 21 let
pod 8. — višja ekonomska ali druga šola ustrezne smeri,
— znanje AOP,
— izpit B kategorije,
— delovne izkušnje 2 leti,
— poskusno delo dva meseca
Delovno razmerje se za vsa dela sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo vabili na razgovor in ogled delovnih pogojev.
O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi.
STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ, p. o. Kranj, JLA 4
Po sklepu skupščine, zadruge razpisuje dela in naloge
UPRAVNIKA ZADRUGE
Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, gradbene ali splošne smeri in 4 leta delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah, — organizacijske sposobnosti za vodenje
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Imenovanje upravnika zadruge velja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisu dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Stanovanjska zadruga Kranj, p. o., Kranj, Cesta JLA 4.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. Ljubljanska cesta 19
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge
VODENJE PLANSKO-TEHNICNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visoko izobrazbo gozdarske smeri,
— da imajo najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj,
— da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za sociali* zem, ustvarjalno razvijajo'socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pri' jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na na* slov: Gozdno gospodarstvo Bled, Delovna skupnost skupnih služb, Bled, Ljubljana cesta 19. ' /
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 15 dneh po izbiri.
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ KRANJ   Koroška cesta 53/C
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo imeti poleg zahtevanih pogojev ter pogojev določenih z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj še naslednje pogoje, da imajo:
— visoko ali višjo izobrazbo elektro, ekonomske, komercialne, pravne ali organizacijske smeri,
"- 5 let delovnih izkušenj pri odgovornejših nalogah, ~~ A program šole za poslovodne kadre pri GZ, "~ pasivno znanje enega svetovnih jezikov,
— družbeno politično in moralno neoporečnost,
f* sposobnost organiziranja in sposobnost dela z ljudmi
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška cesta 53 C, z oznako »za razpis IPO«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE - KRANJ, n. sol. o.
J Mirka Vadnova 1, TOZD Gradnje b. o., Kranj
Objavlja prosta dela in naloge
- SEKTORSKEGA VODJE
Pogoji: — gradbena tehniška šola, 2 leti delovnih izkušenj , — strokovni izpit. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s poskusnim delom tri mesece.
- VOZNIKA TOVORNJAKA
Pogoji: — poklicna šola za voznike motornih vozil, 1 leto
delovnih izkušenj, in C kategorija. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca.
- ADMINISTRATORJA - BLAGAJNIKA
Pogoji: — ekonomska ali upravno administrativna šola,
1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za določen čas (6 mesecev).
Kandidati za zgorej navedena prosta dela in naloge naj pošljejo Tn7nn* naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja R iT     radnJe. Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. ok za Prijavo je 8 dni od dneva objave.
OBRTNO ZDRUŽENJE KRANJ Likozarjeva 1
Na podlagi 63. člena Statuta Obrtnega združenja za občino Kranj in 60. člena Statuta DS strokovnih služb Obrtnega združenja ter sklepa skupščine Obrtnega združenja z dne 22. 12. 1984 objavlja razpisna komisija pri Skupščini OZ razpis za
TAJNIKA OZ - VODJO DELOVNE SKUPNOSTI STROKOVNIH SLUŽB
Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, mora kandidat na razpisana dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: ~~ da ima visoko oziroma višješolsko izobrazbo pravne, ekonomske, organizacijske ali druge družbenoslovne smeri, ~~ da ima 4 leta delovnih izkušenj v stroki,
""" pri izbiri kandidatov bo razpisna komisija poleg zgoraj navedenih pogojev upoštevala tudi celovitost strokovnih znanj in osebnostnih lastnosti, v skladu s kriteriji kadrovanja po družbenem dogovoru
Prijave z dokazili olzpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov Obrtno združenje Kranj, Likozarjeva 1, v zaprti ku-verti, z oznako »za razpisno komisijo«. ^Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v roku 15 dni po izbiri.
■
ALPETOUR
Vas vabi na
SLOVENSKI PLES V MOMČINU
* petek, 25. januarja 1935. »gra ansambel AVSENIK.
Borrrtio   - svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: : veleslalom 7. 2., slalom 10,2. 1985
ena Potovanja z vstopnico je 4.800,00 din, samo prevoz 3.800,00 din.
Podrobnejše informacije dobite pri: ALPETOUR TURISTIČNE POSLOVALNICE
— LJUBLJANA
— ŠKOFJA LOKA
— KRANJ RADOVLJICA IN BLED
ETIKETA ŽIRI
Delavski svet ponovno razpisuje v skladu s Statutom DO prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za:
1. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA, ki obsega naslednja dela in naloge
— organizacija poslovanja in vodenje dela v komerciali,
— oblikovanje politike in razvoja komercialne funkcije
Na razpisana dela in naloge so lahko imenovani kandidati, ki poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjujejo naslednje:
— višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj v vodenju strokovnih služb in znanje tujega jezika (nemščina ali angleščina)
Kandidati morajo s svojim delom izražati opredeljenost do samoupravnega socia!izma*in ustvarjalno razvijati samoupravne in socialistične družbenoekonomske odnose, obenem pa morajo imeti vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidat za navedena dela oziroma naloge bo imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov DO Etiketa, Žiri, Industrijska ulica 6, s pripisom »za razpis«.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis.
ah
POLIKS ŽIRI
Razpisna komisija pri delavskem svetu delovne organizacije razpisuje^ prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE za dobo štirih let
Pogoji: — višja izobrazba ekonomske, pravne, strojne, čevljarske ali druge splošne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali
— srednja izobrazba ekonomske, strojne, čevljarske ali druge splošne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— sposobnost organiziranja delovnega procesa,
— izpolnjevanje pogojev, določenih z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka,
—- moralne kvalitete, ki ustrezajo sistemu socialističnega samoupravljanja,
— izpolnjevanje pogojev, določenih z zakonom
Kandidati za razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Poliks, Splošni sektor, Strojarska ulica 12, Žiri, s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje IPO delovne organizacije«.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
lit h
LTH DO THN ŠKOFJA LOKA, n. sol. o. TOZD Hladilstvo, OE
Objavlja prosta dela in naloge
VS II VODJO OBRATA KA (kompresorji agregati)
Pogoji:
— I. stopnja fakultete (strojne, elektro ali organizacije dela),
— poznavanje organizacije dela
— aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
— 5 let delovnih izkušenj
Pisne ponudbe z dokazili sprejema kadrovsko socialna služba LTH 8 dni po objavi.
O rezultatu bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije.
ABC POMURKA HTDO GORENJKA JESENICE
Delovna skupnost za skupne zadeve — odbor za medsebojna razmerja DSSZ objavlja prosta dela in naloge
PLANERJA-ANALITIKA Pogoji:
— višja strokovna izobrazba ekonomske smeri (dokončana I. stopnja),
— dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
— delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
' polnim delovnim časom
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovska služba HTDO Go-renjka, Jesenice, Prešernova 16.
Kadrovska komisija kemične tovarne Exoterm Kranj objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. čistilke
pogoji: — dokončana osnovna šola
— poskusno delo en mesec
— delo v popoldanski izmeni (od 14. do 22. ure)
— zaželeno je, da ima kandidatka opravljen izpit za pridobitev osnovnega znanja o higieni živil in osebni higieni.
2. več delavcev v proizvodnji:
pogoji: — dokončana osnovna šola
— delo za določen čas za dobo šestih mesecev
— poskusno delo en mesec
— delo v treh izmenah
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Kema — Exoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo B<>k za prijavo je osem dni po objavi oglasa. Vsi kandidati bodo O izbiri obveščeni najkasneje V roku petnajst dni po poteku zbiranja prijav.
KOP
KOVINSKO PODJETJE
KRANJ
Šuceva 27
Komisija za delovna razmerja na podlagi sklepa objavlja oglas
OPRAVLJANJE KADROVSKO -SAMOUPRAVNO-INEORMATIVNIH DEL
— tajnik samoupravnih organov, kadrovik
Kandidati morajo za opravljanje'navedenih del in naloge poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo končano višjo ekonomsko šolo in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
— da imajo končano srednjo ekonomsko šolo in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
— da obvladajo strojepisje.
Poskusno delo je tri mesece. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Kandidati naj pismene prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva 27, Kranj
Tiskarna in kartonaža
GORENJSKI TISK
n. sol. o. Kranj
Delovna skupnost skupnih
služb
— odbor za kadrovske in družbene zadeve
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
KUHARSKA OPRAVILA L
1 delavko se sprejme za nedoločen čas
1 delavko pa za določen čas 9 mesecev (nadomeščanje delavk na bolniški in porodniškem dopustu)
Pogoji:
Šola za kuharice in 4 leta izkustev. Delo je dvoizmen-sko.
Za opravljanje del in naloge je določeno 2-mesečno poiz-
kusno delo.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk, n. sol. o. Kranj, Moše Pijade-ja 1 v roku 8 dni po objavi.
Osnovna šola DAVORIN JENKO KIJE
CER
Svet osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge
za nedoločen čas
- UClTEIJA SLOVENSKEGA   IN SRBOHR-VATSKEGA JEZIKA Nastop dela takoj.
za določen čas:
- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
od 28.1. do 10. 4.1985
- UČITELJA RAZREDNEGA POUKA
od 11. 3. do 25.6.1985
in oglaša prosta dela in naloge
- SNAŽILKE
za nedoločen čas, nastop dela takoj.
Pogoji so zakonsko določeni. Za delo snažilke traja poskusno delo dva mesec a.
Prijave z dokazili o usposobljenosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi, o bjr.i pa bodp obveščeni naj-pw/!:>«e,i^: v'3<> dpeh. po poteku razpisa.
Priprave na XII. mednarodni festival amaterskega filma
Jesenice — Na Je.senicah»bo od 15. do 21. aprila letos potekal 12. mednarodni festival amaterskega filma, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij Jesenice v sodelovanju s filmsko skupino Odeon. Festival se bo odvijal po že ustaljenem programu' 15., 16., in 17. aprila bo žiriranje filmov, 18. aprila predvajanje izbranih filmov za šolsko mladino in 19., 20. in 21. aprila predvajanje najboljših in nagrajenih filmov v gledališču Tone Čufar. Festival bo posvečen 40-letnici osvoboditve in 20-letnici delovanja filmske skupine Odeon z Jesenic. Pokroviteljstvo nad festivalom so prevzeli predsednik Skupščine občine Jesenice Franc Brelih, konferenca osnovnih organizacij sindikatov Železarne Jesenice in Zveza kulturnih organizacij Jesenice. Mednarodno žirijo bodo sestavljali Ingrid Jerebica, študentka iz Trsta, Metka Košir, likovna pedagoginja iz Mojstrane, Miha Brun, novinar revije Stop iz Ljubljane, in Na-ško Križnar, etnolog iz Ljubljane. Pričakujejo pa še odgovor člana žirije iz Zvezne republike Nemčije in Avstrije. Organizacijski odbor bo februarja razposlal razpise v treh jezikih naslovnikom v tujini in Jugoslaviji. Glede na to, da je jeseniški filmski fos*iv,-il r-lan IAAFF — Medna-
rodnega združenja amaterskih filmskih festivalov, pričakujejo še znatno večjo udeležbo, kot je bila v preteklem letu.
Vsak film, ki bo prikazan na festivalu, bo prejel posebno diplomo, najboljši dokumentarni, igrani, animirani in žanrski film pa zlato, srebrno in bronasto plaketo »železar«. Zlate plakete »železar« bodo podeljene tudi za najboljšo idejo, kamero, režijo in montažo. Najboljši avtor bo dobil prehodno nagrado »Grand prix« — kip livarja, darilo dt'avcev TOZD Livarna Železarne Jesenice (na sliki), klub z najboljšo selekcijo filmov pa umetniško sliko, ki jo podeljujeta likovni klub DOLIK DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice in Zveza kulturnih organizacij Jesenice.
Organizacijskemu odboru festivala je že v preteklem letu uspelo, da so v Cankarjevem domu v Ljubljani predvajali izbrane filme. Za letos pa računajo, da bodo izbranim filmom jeseniškega festivala namenili (več večerov. Vsekakor lahko ugotovimo, da mednarodni festival amaterskega filma na Jesenicah dobiva vedno večjo razsežnost in da poleg velike kulturne manifestacije vedno več pomeni, tudi v turističnem pogledu.
A. Kerštan
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (186)
Je prva Kanadčanka • Banačanka ali Banatčanka
»Časopis Delo je o sedanji prvi dami Kanade pisal, da je-Banačan-ka, namesto pravilno Banatčanka, neštetokrat omenja Spličane namesto Splitčane, tudi Logatčani so postali Logačani.« (D. B.)
DeJo — in drugi — se s pisavo, ki jo čutite kot nasilje, drži Pravopisa 1962, ki priznava le priponsko obrazilo -an (to pa povzroča premeno soglasnika pred seboj, npr. t s č): Split — Spličan, Klopce — Klopcam od Logatec bi po tem pravilu dobili Logatčan. V resnici pa imamo v sodobni slovenščini ne le obrazilo -an, ampak tudi -čan: Izola — Izolčan. Hudi Kot — Hudokotčan.
Nenaglašeno obrazilo -an se še dobro drži, kadar je pred -t v osnovi sičnik ali šumevec: Podhosta — Podhoščan, Šentjošt — Šentjoščan. Ob osnovah na -t z nezapletenim izglasjem pa je nenaglašeno obrazilo -an v knjižnem jeziku sprejemljivo le v primerih, ko ga podpira tudi raba v pogovornem jeziku (in ne le v narečju), npr. Šmart(no) — Šmarčan, ali dolgo izročilo zbornega jezika, npr. Korint — Korinčan. Nasproti njim so novejše izpeljanke s pripono -čan (Šmartčan, Ko-rintčan) še stilno zaznamovane, vendar se uveljavljajo. V vseh drugih primerih so izpeljanke s pripono -čan celo ustreznejše: Lenartčan, Mutčan, Ožboltčan ..., Banatčan, Splitčan, Kentčan, Nantčan (Nan-tes)... Isto velja za Logatčan, Rogatčan, Zavratčan ipd.
Izpeljava s -čan je za današnji jezikovni občutek tako naravna, da se je že Pravopisu 1950 zapisal Splitčan. Pisavo brez -t- vzdržujejo lektorji, čeprav včasih niti ne vedo, zakaj naj bi bilo Spličan prav ali Splitčan narobe — podrejajo se pač Pravopisu 1962. Toda ta je šel v tem vprašanju napačno pot. Kot edini obliki navaja celo Prebolčan in Komenčan; ti dve in podobne oblike (Podgračan, Ravnobrčan ..., No-vosačan, Oxforčan, Kanačan ...) za prebivalce Prebolda, Komende (Podgrada, z Ravnega Brda .... iz Novega Sada, Oxforda, Kanade ...) pa so v zbornem jeziku sploh napačne; prav je Preboldčan, Kanadčan itd. Seveda tudi Banatčanka.
Jezikovno razsodišče
z gostujočim članom Velemirjem Gjurinom
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Nespametna smuka se je srečno končala
Devet mladeničev iz Litije se je v ponedeljek s smučmi spustilo v Žagarjev graben, ki ni bil urejen za smuko — Pogrešane so iskali gorski reševalci, misleč, da jih je zasul plaz
BOHINJ — Iz hotela Zlatorog v Bohinju so v ponedeljek, 14. januarja, obvestili miličnike v Bohinjski Bistrici, da pogrešajo 9 gostov, lan-tov od 16 do 31 let, doma iz Litije, ki so tega jutra odšli smučat na Vogel.
Fantje so smučali na Voglu, nato pa so se sklenili spustiti v Žagarjev graben, čeprav jih je eden od delav-
Župnišče
do tal pogorelo
Srednja vas v Bohinju — V Srednji vasi je v sredo, 16. januarja, nastal požar v župnišču, ki ga ima v najemu Gradbeno podjetje iz Bohinjski1 Bistrice. V hiši je bila mizarska delavnica, ki so jo ogrevali s pečjo na trda goriva. Stavba je stara, dotrajana, zato sklepajo, da je do požara prišlo zaradi odsluženega dimnika. Kljub gašenju tamkajšnjih prostovoljnih gasilcev je župni.šče do tal pogorelo, v najem pa mizarska delavnica /. vsemi stroji. Škodo cenijo na 5 milijonov dinarjev.
D. Z
SPOROČILI STE NAM
Kranj: gorenjsko na m i z no teniško prvenstvo — Namiznoteni.ški klub Sava je v domu TVD Partizan Stražišče priredil gorenjsko člansko namiznote-niško prvenstvo, ki je veljalo tudi kot polfinalno slovensko tekmovanje. Na prvenstvu niso nastopili nekateri najboljši mladi igralci (Frelih, Zalokar, Gašperič, Jeraša in Prelovšek), ker so sodelovali na zveznem turnirju. Za največje presenečenje je poskrbela Štrumblova (Jesenice) z zmago med članicami. Vrstni red — člani: 1. Mati-jaševič, 2. Jovič (oba Triglav, 3.-4. Babic (Jesenice) in Maček (Sava), 5.-8. Stare, Fabijan (oba Sava), Košič (Triglav) in Buh (Jesenice); dvojice: 1. Matij aševič-Jovič (Triglav), 2. Maček-Sta-re (Sava), 3.-4. Legat-Buh (Jesenice) ter Babic (Jesenice)-Fabijan (Sava); članice: 1. Štrumbl (Jesenice), 2. Baj-želj (Sava), 3.-4. Markež-Aupič (obe Jesenice), 5.-8. Matijaševič, Teran (obe Triglav), Tepina (Sava) in Samar (Jesenice); dvojice: 1. Štrumbl-Aupič (Jesenice), 2. Bajželj-Tepina (Sava), 3.-4. Matijaševič-Teran (Triglav) in Markež-Smolej (Jesenice); mešane dvojice: 1. Maček-Bajželj (Sava), 2. Ma-tijaševič-Matijaševič (Triglav), 3.-4. Buh-Štrumbl in Babič-Aupič (vsi Jesenice). — Š. T.
Gorje: 27 tekačev na Pokljuki —
TVD Partizan Gorje je tekmovanje v smučarskih tekih, ki bi moralo biti 15. decembra v spomin na padle borce tretjega bataljona Prešernove brigade, a je zaradi neugodnih snežnih razmer odpadlo, pripravil prvo nedeljo v januarju na Mrzlem studencu na Pokljuki. Čeprav je prireditelj obvestil ljubitelje teka prek javnih občil, se je tekmovanja udeležilo le 27 tekačev in tekačic. Štartnine je bilo malo, izdatkov za pripravo prog in toplih napitkov ter za plačilo sodnikov in zdravniške službe pa kljub skromni udeležbi kar precej. Razlogov, da se je tekmovanja udeležilo tako malo tekačev, je več: na dan prireditve je bilo še ob desetih dopoldne 22 stopinj pod ničlo, do Pokljuke je daleč in izdatki za prevoz bi bili kar precejšnji, in nenazadnje — zaradi pomanjkanja snega novembra in decembra so tekači še slabo pripravljeni za tekmovanja. Udeleženci, so pretekli 12 kilometrov od Mrzlega studenca do Majene in odtod prek Kranjske doline do Zajavornika in nazaj na Mrzli studenec. Med moškimi do 40 let je zmagal Tomaž Kalan (Žabnica) pred Nikom Svoljškom (Škofja Loka) in Klemenom Dolencem (Mošnje) in med starejšimi Franc Horvat (Elan) pred Francem Hribernikom (Lesce) in Fer-dom Skumavcem (Veriga). Nastopili sta tudi dve tekmovalki in obe sta tudi zmagali: Jelka Rustič (Bled) ženskami do 35 let in Ana Čebulj (Bled) med starejšimi. — J. Ambrožič
cev na žičnici svaril, da je smučanje v grabnu nevarno, ker proge niso urejene. Mladeniči ga niso poslušali, saj so dan poprej še vijugali po utrjenem smučišču v Žagarjevem grabnu, zato so se okoli 15. ure spustili po njem v dolino. Ker je od prejšnjega dne zapadlo cel meter suhega snega, že po nekaj zavojih niso več mogli smučati. Smuči so sneli in po visokem snegu peš zagazili v dolino. Čez čas so utrujeno odvrgli smuči, da bi laže nadaljevali pot. Po devetih urah naporne hoje so prispeli do spodnje postaje gondolske žičnice.
Medtem so šli na pot tudi gorski reševalci, miličniki in žičničarji, mi-' sleč, da je zablodele smučarje zasul plaz. Na pol poti so reševalce obvestili o srečni vrnitvi pogrešanih, od katerih nihče ni bil ranjen, vsi pa do kraja izčrpani.
Prestani strah in napori bodo za deveterico najbrž učinkovita šola za v prihodnje, saj bi jih pod Voglom lahko /asuI tudi plaz, z njimi pa tudi reševalce, ki so zaradi njihove ne-spameli tvegali reševanje v takšnih razmerah. Konec koncev takšnele reševalne akcije tudi nekaj stanejo.
D. Z.
Kegljanje
Triglavani nadaljujejo z zmagami
Kranj — V 2. kolu slovenske keglja-ške lige se je moška ekipa Triglava pomerila na kegljišču pri Zlati ribi s Hmezadom iz Žalca, ženska pa z SCT Ljubljana. Moški so zmagali s 5036:4721. Zalokar je podrl 830 kegljev, Fende 842, Cvirn 852, Potočnik 811, Marinšek 846 in Turk 855. Ženska ekipa je zmagala s sedmimi keglji razlike. Rezultat — 23235316. Cejeva je podrla 384 kegljev, Virantova 390, Cadeževa 343, Vrhovnikova 410, Zoretova 426 in Zajčeva 370. Kegljavke Triglava so edina ekipa v ligi, ki je v dveh kolih osvojila štiri točke.
V naslednjem, 3. kolu bosta ekipi Triglava gostovali v Mariboru, kjer se bosta pomerili s Konstruktorjem.
@ loterija
Srečka št.	din	Srečka št.	din
470	200	2434	920
510	200	16634	4.120
0970	600	19654	10.000
24470	8.200	312104	30.000
29610	6.000	490374	30.000
148520	30.000	05	80
11	140	15	80
21	120	15515	4.080
41	80		
81-	160	62646	6.000
9921	920	086816	30.000
29621	6.120		60
101871	1.000.000		
116831	30.000	9517	2.060
170311	200.140	12567 40137	4.060 4.060
02	80	81887	4.060
82	120	206637	100.060
542	400		
145392	30.000	48 5358	100 600
3	60	28628	8.000
3353	1.060	30148	6.100
4503	1.060	37028	10.000
7433	660	037338	30.000
164483	2.000.060		
274883	30.060	29	100
348823	30.000	69 059	140 200
34	120	9689	600
84	100	462289	30.000
MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM
Prodam 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart 15559
Prodam TROSILEC hlevskega gnoja, znamke tajfun, manjši, primeren za hribovite kraje. Medja, Gorjuše 60, Bohinjska Bistrica 310
Prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Mavčiče 20 311
Prodam PUJSKE, težke od 25 do 30 kg in SVINJO po prvi prasitvi. Sp. Brnik 60 312
Prodam črnobel TELEVIZOR. Telefon 21-024 od 7. do 13. ure 313
Prodam KRAVO po izbiri ali menjam za jalovo TELICO ali BIKA. Vir-maše 42, Škofja Loka 314
Prodam dve OVCI z jagnjeti in OVNA. Ogled vsako popoldne. Majda Hrovat, Begunje 13 315
Prodam meščansko, lepo ohranjeno, rezbarjeno SKRINJO 1837. Naslov v ogalsnem oddelku. 316
Prodam dve TELIČKI simentalki, stari po 10 mesecev, TELICO frizijko, brejo tri mesece in AVTO FIAT 126-P. Poravne, Poženik 6, Cerklje 317
Prodam JEDILNI KOT. Trpčev, Kranj, Jaka Platiše 5 318
Poceni prodam 1500 litrov KURILNEGA OLJA in CISTERNO. Šmidova 14, Čirče, Kranj 319
Prodam visoko brejo, mlado KRAVO simentalko ter MESO od polovice krave. Gasilska 19, Šenčur 320
Prodam SMUČARSKO OPREMO: smuči, dolžine 195 cm, okovje marker, palice in smučarske čevlje. Globočnik, Sempeterska 35, Kranj, Stražišče 321
Ugodno prodam 50-litrski ZAMRZOVALNIK, dva PLAŠČA, temno-modre-ga in rdečega, za srednjo postavo. Naslov v oglasnem oddelku. 322
Prodam nov ženski zimski PLAŠČ št. 52, temno-rjave barve, za 12.000 din in KOSTIM št. 50, pepita barve, za 8.000 din. Strajnšak, Stara cesta 14, Kranj 323
PRALNI STROJ ignis superautoma-tica in vložene GOBE — JURČKE v kisu, prodam. Telefon 064/28-168 324
i
FOTOGRAF Janez Žumer
Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH
KRANJ, Partizanska 4. 23-893 (pri Prešernovem gaju)
Prodam 7 dni starega TELETA — BIKCA. C. na Klanec 5, Kranj 325
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Smokuč 23, Žirovnica 326
Prodam 80-basno HARMONIKO or-nor. Ogled od 15. ure dalje. Slavko Mrdža, Sorlijeva 31, Kranj 327
Električne ORGLE dvomanuelne z vgrajenim ojačevalcem in zvočnikoma 25 W RMS ter ritmi z avtomatsko spremljavo, prodam. Telefon 064/28-163 od 8. do 9. in od 17. do 18. ure 328
Prodam TELIČKO in dva BIKCA si-mentalca, primerna za rejo. Stare, tel. 70-189 od 7. do 14. ure ' 329
Prodam 4,5 kW termoakumulacijsko PEČ ter KOLO pony. Ogled v soboto popoldan. Naslov v oglasnem oddelku.
330
Prodam dva tedna staro TELIČKO simentalko. Struževo 9, Kranj 331
Prodam lipove HLODE in KRAVO po teletu. Voglje 50 332
Prodam KRAVO simentalko, tik pred tretjo telitvijo. Franc Bergelj, Žirovnica 6 333
Ugodno prodam 7 mesecev brejo KRAVO, staro 5 let. Janez Smolej, Gozd Martuljek 7, 64282 Gozd Martuljek 334
Ugodno prodam nov TRAKTOR fiat štore 502, 50 ur, ali zamenjam za 504. Janez Kunčič, Slatna 16, Begunje 335
Zaradi selitve prodam novo SPALNICO, za 40 % ceneje kot novo. Naslov v oglasnem oddelku. 336
Mlado KRAVO, v devetem mesecu brejosti, prodam. Zaje, Valburga 15, Smlednik 337
Prodam SENO in dve OVCI z jagnje-toma. Tel. 79-606 485
GORENJE SERVIS
DE IZPOSTAVA KRANJ
Tatjane Od rove 10
Objavljamo prosta dela in
naloge
VODJE SERVISNE ENOTE KRANJ
Pogoji:
— elektrotehnik jaki ali šibki tok
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v roku 8 dni po objavi na gornji naslov.
Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni po poteku razpisnega postopka.
EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1
(nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadromi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega.
SE PRIPOROČAMO!
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zakrajšek, Cerklje 232 338
Barvni TELEVIZOR corting, ekran 67, dobro ohranjen, star 4 leta; in 5 kW termoakumulacijsko PEČ, prodam-Janhar, Gradnikova 70, Radovljica, tel-74-616 339
Prodam ELEKTROMOTOR 5,5 aH 7,5 kW, obadva 1460 obr./min.; in R-16. po delih. Telefon 70-237 340
Prodam PRAŠIČA za zakol. Preba-čevo 54, Kranj 341
Prodam 10 dni staro TELIČKO, primerno za nadaljnjo rejo. Pfajfar Franc, Selca 32 342
KRZNENO JAKNO, rjava nutrija, malo nošeno, lepega kroja, št. 38-42, zelo poceni prodam. Telefon 064/22-991
V
343
Prodam žensko POROČNO OBLEKO št. 38, svetlo modro, z ogrinjalom in podložen ZIMSKI PLAŠČ, št. 38. Telefon 21-245 dopoldan 344 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK na trda goriva super calorix. Telefon 23-931 345 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Anica Perko, Begunje 58/A 346 Prodam JEDILNI KOT, dva stola in mizo. Boža Kerin, Cankarjeva 12, Ra* dovljica, stanovanje št. 3 347 Prodam 20 do 70 kg težke 'PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 348 Prodam  dva  meseca  stare rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 349 - Prodam 9 mesecev brejo TELIČKO, ali menjam za 160 kg težkega PRAŠIČA. Marija Bohinjc, Zadnja vas 2, Begunje 350 Prodam KRAVI simentalki, breji 3 in 5 mesecev. Zalog 45, Cerklje 351 8 tednov starega TELIČKA. Telefon 061/611-004 352 Prodam črnobel TELEVIZOR jasna-Zupan, Zalog 92, Cerklje 353 Ugodno prodam PEČ za etažno centralno kurjavo, 14.000 kcal. ValjaveC Marjan, Pot na zali rovt 9, Tržič 354 Menjam brejo KRAVO za jalovo-Kati Požar, Poljče 15, Begunje 355 Prodam MLADIČA NEMŠKA OVČARJA, stara 8 tednov (pes in psica)-Ivanka Alič, Trata 15, Škofja Loka 35» Prodam  »FUAKARSKE«   SANI s streho in KMEČKI VOZ, 4 nova kolesa za kočijo, s komplet osmi; in litoželc zno BANJO, belo, 160 cm. Matevž zorove, Želeška 9, Bled 357 POMIVALNI STROJ blauknecht, nerabljen, ugodno prodam. Informacije soboto in nedeljo po tel. 23-427 35» Prodam PRAŠIČA za zakol. Kranj. Škofjeloška 33 35« Prodam zložljivo otroško STAJICO Ogled med 19. in 20. uro. Šalamon. Kranj, Ul. Lojzeta Hrovata 5, Plan«' na II 360
Prodam  kravo  simentalko, kon«c meseca teli drugič. Podnart 15
Prodam 7 tednov starega TELETA za zakol ali nadaljnjo rejo. Glinje 3. 1 Cerklje 402
Prodam več okovanih SANK. Pra' protna polica 29, Cerklje 40^
Zaradi selitve nujno prodam KUHINJSKE ELEMENTE, ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) zelo dobro ohranja ne. Ogled možen vsak dan po 13. ur1. Telefon 60-480 - Škofja Loka, Kidrič«' va 62 (Trata) 40«
Prodam BOJLER. Rajko Obla*-St. Oselica 56, Gorenja vas 405
Prodam TELICO. Rajko Oblak, St»' ra Oselica 56, Gorenja vas 40"
Prodam rabljen TELEVIZOR in ZA' STAVO 750. Jože Stanonik, Podpurf«1' ca 2, Škofja Loka 40'
Prodam 320-litrsko SKRINJO, stafj dve leti. Jambriško, Preddvor 68/B 408
Prodam dobro ohranjen KAVČ ^ formacije po tel. 23-144 40«
Prodam mlado KRAVO za zakol menjam za plemensko in KONJA, Pr' mernega za vsa kmečka dela ali ga rne i njam za klavnega ali brejo kobilo. Z1' ganja vas 31, Tržič 41
URO   za  dvotarifni  tok prodaj Ogled v soboto in nedeljo. Naslov oglasnem oddelku. 41
Ugodno prodam DRSALKE št. 38 >J št. 41 ter VEZI LOOK - GTK ,p QUICKEST. Mlakarjeva 10, Šenč»»r' tel.41-110 41s
Prodam trajnožarečo PEČ kiippere buseh in PEČ na olje EMO 5 ter nOv GUME 135x13. Poljanska 62, Škofj* Loka 413
Prodam mlado jalovo KRAVO. Ce» njica 21, Železniki
41*
, Prodam dva meseca stare MLADICE NEMŠKE OVČARJE ter novo 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Telefon 47-065 zvečer 415
Prodam »SPOJLER« za Z-101, zvočnike za avtoradio 2 x 30 W, roleto za zadnje steklo za Z-101 in zimska JABOLKA. Ogled v soboto in nedeljo. Ve-lesovo 14, Cerklje 416
Prodam TRAKTOR ferguson 35 KM. Janez Urh, Sebenje 78, Zasip, Bled, tel. 77-746 417
Prodam SENO in OVCE z jagnjeti. Telefon 79-560 418
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Luže 12, Šenčur 419
Prodam ELEKTROMOTOR, 3 KW. Kranj, Struževo 4 420
Prodam dve OVCI. Franc Zupan, SP-Gorje 24, Zg. Gorje 421
Prodam OPREMO za dnevno sobo (omara in sedežna garnitura). Drago Jeriha, Šolska 4, Kranj, Stražišče 422 . Prodam teden dni staro TELE za rejo. Franc Vrhunc, Zasavska 41, Kranj, °rehek 423
Prodam rabljen PRALNI STROJ Candy. Ogled vsak dan. Ivan Kunst, Begunjska 13, Kranj 424
Prodam PRAŠIČA za zakol, krmlje-nega z domačo krmo. Platiša, Pungart P Škofja Loka 425 , Prodam 7 tednov stare KOKER-SPANJELE. Telefon 28-144
Prodam 430 kg težko KOBILO z 8 [Mesecev starim žrebetom ali brez. Miha Petrovič, Kalce 24, 61370 Logatec, tel. 061/741-411 - int. 28 od 6. do 7. ure
426
Prodam PLEMENSKO OVCO. Franc Berce, Hafnarjeva pot 20, Kranj 454
Prodam PRALNI STROJ gorenje, ktojakovič, Juleta Gabrovška 30, Planica II. 455
Prodam PRAŠIČA za zakol. Stare, ratinec 6, Preddvor 456
230-litrski AKVARIJ, popolnoma tehnično opremljen (50 1 filter, črpalka, grelec, luči in podstavek), prodam. Informacije po tel. 25-253 vsak dan po 20. uri 457
Prodam SMUČI RC 05, dolžine J75cm, z VEZMI LOOK, cena 8.000 din. Srečko Makarič, Jake Platiše 3, Kranj 458
Prodam dve TELIČKI frizijki, stari 5 tednov in 2 tedna. Koželj, Velesovo 23, Cerklje 459
PHILIPS D - 8438 MINI KOMPONENTO 2x8 W, prodam. Telefon °64-82-708 460
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Meja 8, kranj 461 . Prodam DNEVNO OMARO ter etažno PEČ, 20.000 cal. Trojarjeva 17, tel. 28-774 470
Prodam suha bukova DRVA. Sp. Be-Ia 3, Preddvor 471 elpS-. JEDILNIK gorenje (plin, 2nka) in zelo ohranjeno ALFA "UMEO 2000 prodam za 35 SM. Telefon 62-708 472
Prodam PRAŠIČA za zakol. Sv. Duh *1. Škofja Loka 31
Prodam novo KRZNENO JAKNO, «000 din ceneje, za 30.000 din gotovine, ielefon 24-238 483 • Prodam SMUČKE, 150 cm. Telefon 24-370 484
KUPIM
^T^najem vzamem ali kupim manjšo' ^RUZNICO, do 500 mm stružne dolži-ne. Telefon 064/25-535 361 Kupim STREŠNO OPEKO folc, 2000 £°soy. Alojz Jagodic, Stiska vas 10, brklje 362 Kupim CENTRIFUGO za sušenje Perila. Telefon 66-789 363 Sl\!ru£lm diatonično HARMONIKO in AMUCI,  160 cm, brez vezi. Telefon
°64/62-418 364 *upim 150 kosov STREŠNE OPEKE sna Novo mesto, cementno sive bar-,e s posipom. Stare, Bled, Poljska pot < tel. 78-237 365
A-KUiPirn RISALNI APARAT za A-l in nurik      0 samo aparat z ravnili. Po-abe v oglasni oddelek pod: Ravnilo
2l^«nP,m CHICCO STOLČEK. Telefon 589 478
6l4UP'm BIKCA za rejo. Telefon Q61. 427 Šo uUpim POMIVALNO MIZO in manj-Si^iPalno BANJO. Zdravko Modrijan, ^tedniška 35, Kranj 428 lafit?1"1 večJ° količino SENA. Sr. Be-£ Preddvor, tel. 45-223
429
iP'm bele ženske DRSALKE št. 40 \Lefon2l-036od8.do 17. ure 43( TeleJp,m 60 smrekovih LETEV 50 x 50
ten 061/841-379 po 15. uri 431
pKUGEOT 204, prodam (za dele). Te-'*ten 28-427 252
< nr°aam PRIKOLICO za osebni avto
pnovo 100x 150. Čirče31a. Pasa?       PLATISČA za VW scirocco Podvs Z mic'helin gumami. Posavec 74,
PrrJ ,i66
reBi', am SIMCO 1100 special, prva svračja 1976. Telefon 81*441 367 leto m1 Prodam MOTOR M-14, star 1 Vma o aKda Pivk, Kranj, Lojzeta Hro-M tel. 49-017 368 ^ni i    TAVO 101 prodam MOTOR z Hadm nikom in ostate dele. Črnivec 7, D   ljlca 369 r<v„VrU  A K U M UIATO\UA, /aganjač, ^8an"dr' m,,n.ialnik /a TAM 500(1 in *u KAnr- TAM 5500 ter menjalnik Planin o   r' starejši letnik, prodam. na26, Kranj -. Mune  •■ - 370
Ugodno prodam CITROEN 23 DS, vozen ali zamenjam za manjše vozilo. Vrba 18/A, Žirovnica 371
Prodam ZASTAVO 750. Ogled v soboto, Žnidar, Zg. Brnik 101 372
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Voklo 47, Šenčur 373
Prodam MOTOR za R-12. Pagon, Jezerska c. 46, Žiri 374
Ugodno prodam VW 1303 S. Hotema-že 44, Preddvor, tel. 45-357 375
126, letnik 1979, prodam za 19 SM. Primožič, Radovljica, Gradnikova 83, tel. 75-196 376
Prodam FIAT 127, letnik 1976, registriran leta 1978, v račun vzamem ZASTAVO 101. Rudi Feger, Cankarjeva 31/A, Radovljica 377
Ugodno prodam karambolirano /ZASTAVO 101, letnik 1977. Bled, Hotel »KRIM«, tel. 77-697 378
Ugodno prodam osebni avto FIAT 850, urejen, registriran do oktobra 1985, z raznimi deli. Franc Koselj, Rib-no 88, Bled 379
Ugodno prodam MOTOR automatic, s tremi prestavami, star pol leta. Ogled vsak dan. Hasan Salkić, C. na Log 15, Tržič 380
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Subelj Janez, Hotemaže 2, p. Preddvor
Prodam AUSTINA 1300, letnik 1971,
registriranega, za 4,5 SM. Gasilska 30, Šenčur, po 15. uri 474
Prodam nov ZIMSKI AVTOPLAŠČ trayal 145 x 12 za fička, 20 % ceneje kot v trgovini, in dva rabljena 165/70 x 13 za Z-101, zamenjam tudi za zimska za Z-101. Srečko Makarič, Jaka Platiša 3, Kranj 475
Prodam 126-P, letnik 1982, z dodatno opremo; in prednje steklo za ZASTAVO 101. Telefon 78-336 (064) 476
ZASTAVO 101, prodam celo ali po delih. Kidričeva 74, Škofja Loka 477
ZASTAVO 101 C, letnik 1981, registriran do januarja 1986, prodam. Stara Loka 28, Škofja Loka 432
Prodam AUDI 100, letnik 1974, vozen, malo karamboliran, registriran do januarja 1985; cena po dogovoru. Kidričeva 62, Škofja Loka 433
Ugodno prodam ZIMSKE GUME 145 x 13. Dragan Dašić, Tuga Vidmarja 10, Kranj 434
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Srednja vas 1, Šenčur 435
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, modre barve. Ogled v soboto, 19. 1. 1985 od 10. do 16. ure. Milivoje Milic, Vrečkova 9, Kranj, Planina 436
Prodam dve ZIMSKI GUMI miche-lin 145 — 14 x (M + S8), prevoženih 5.000 km. Stane Prešeren, Alpska 3, Bled 437
Ugodno prodam ZASTAVO 126-P, letnik 1977, dobro ohranjeno, registrirano do 1. 8. 1985. Telefon 82-326 — Jesenice 438
ZASTAVO 101, letnik 1980, temno-modre barve, prodam. Valter Uglešič, Bokalova 2, Jesenice, tel. 81-588 439
Prodam DELE za ZASTAVO 101, motor odličen. Telefon 79-588 440
Prodam dve »CERADI« za Z-101, primerni za zimo. Proletarska 20, Tržič
441
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Telefon 77-966 442
Prodam R-4, letnik 1977. Ciril Bitenc, Zvirče 8, Tržič 463
Prodam ZIMSKE GUME 165 SR 13 in 145 SR 13. Telefon 22-497 464
Prodam 126-P, letnik 1978. Ogled po 15. uri. Majda Plevnik, Zapuže 13, Begunje 465
Kupim VRATA za ZASTAVO 750. Telefon 28-861 - int. 21-76 Štular 466
stanovanja
Kupim enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Telefon 60-122 295
Dve mladi dekleti iščeta kakršnokoli majhno STANOVANJE v Poljanah ali na relaciji Gorenja vas—Škofja Loka. Šifra: Nujno rabiva stanovanje 443
Na STANOVANJE sprejmem mlajša zakonca. Šifra: Kranj 444
V Lescah ali okolici iščem neopremljeno SOBO. Telefon 75-660, Lesce, Alpska 41 445
Mlajši par brez otrok išče SOBO v okolici Kranja ali Tržiča. Nudimo pomoč v hiši in na kmetiji. Pokličite v soboto in nedeljo po tel. 50-040 ves dan
446
Vseljivo STANOVANJE v Škofji Loki prodam. Telefon 064/62-965 480
zaposlitve_
Zaposlim ČEVLJARJA ali fanta, prostega vojaščine, ki ima interes do popravila čevljev, na Jesenicah. Kukovič, Tuga Vidmarja 2, Kranj, od 18. do 20. ure 383
Takoj zaposlim KV ELKKTROIN-STALATERJA. Ponudbe pod šifro: Dobro delo, dobro plačilo 384
Zaposlim samostojnega KLJUČAVNIČARJA. OD po dogovoru. Jalen, Huje 23, Kranj, tel. 23-870 385
Iščem popoldansko delo na domu. Šifra: Delo 386
Zaposlim AVTO K L EPA RJ A ali delavca za priučitev. AVTO KLETARSTVO Kosir, Hotemaže 67, Preddvor
387
Delavca na stroju za brizganje plastičnih mas iz Škofje Loke ali okolice takoj zaposlim. Tel.'Ion 064/60-796 388
SNAŽILKO /a vsakbdnevno popol-dansko čiščenje redno zaposlim. Ponudbi' pod: 5 ur je 2SH0OCI din 389
FRIZERKO zaposlim takoj. Frizer ski salon »ELVIRA«' Park hotel Bled, tel.77-076  - ----- 390
V redno delovno razmerje sprejmem KV ŠIVILJO KROJILJO. Pogoj: vajena krojenja. Zaposlitev takoj. Breda Zalokar, Okornova 1, Kokrica — Kranj
448
PRODAJALKA išče kakršnokoli zaposlitev. Šifra: Prodajalka 449
ORGANIZACIJE, ZASEBNIKI! Redno ali honorarno sprejmem delo na dom. Šifra: Delo na domu 450
VW SERVIS Leon PINTAR, Koroška c. 53/A, Kranj, tel. 22-191 — zaposlim honorarno ČISTILCA delovnih prostorov. 451
Iščem STRUGARJA ali REZKALCA 8 štiriletno prakso. OD 40.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 462
Iščem HONORARNO ZAPOSLI TEV. Šifra: Popoldan 469
posesti
Blizu Kranja ugodno prodam visoko-pritlično HIŠO, V. faza. Naslov v oglasnem oddelku. 381
Kupim KMETIJO na ravnini, do 10 km iz Kranja. Ponudbe pod šifro: Kmetija 382
Najamem GARAŽO v Kranju. Telefon 22-318 447
V najem vzamem HIŠO ali STANOVANJE. Šifra: Kasnejši odkup 467
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO. Šifra: Širša okolica Kranja 468
GARAŽO prodam pri zdravstvenem domu. Ponudbe pod: Garaža 481
V najem vzamem GARAŽO v okolici zdravstvenega doma Kranj ali jo kupim. Ponudbe s ceno pod: Zdomec 482
prireditve
DISCO vsako soboto ob 19. uri v DOMU KS STRAŽIŠČE 175
PLESNI TEČAJI V KRANJU v DELAVSKEM DOMU, vhod VI, prireja PLESNI KLUB! Pričetki 20. 1. - NEDELJA ob 17. uri - ZAČETNI za mladino in starejše, ob 18.30 NADALJEVALNI; 21. 1. - PONEDELJEK ob 19.30 ZAČETNI za mladino, 21. uri ZAČETNI za starejše; 22. 1. - TOREK ob 19.30 NADAIJEVALNI, ob 21. uri IZ-POPOLNJEVALNI; 23. 1. - SREDA ob 19. uri AEROBIKA za ženske, ob 20. uri DISCO HUSTLE in ROCK'N'ROLL. Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure. Vpis eno uro pred pričetkom I. in II. vaje v DELAVSKEM DOMU. 178
DISCO v DOMU KS STRAŽIŠČE v SOBOTO, 19. 1. 1985. Prireja KUD »SAVA« Kranj 392
ANSAMBEL SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST ter vsako NEDELJO ob 17. uri v ogrevano dvorano na PRIMSKOVO 453
zahvai^
Delavcem Gasilske reševalne postaje iz Kranja se za hitro in učinkovito gašenje požara v Župančičevi ulici zahvaljujemo. STANOVALCI IZ ŽUPANČIČEVE 19 393
Čestitka
Veri REŠEK iz Virmaš; za tvoje go-dovno praznovanje iskrene čestitke. Milica in Francelj 394
obvestila
OBLAGAM in TAPECIRAM jedilne kote in stole. Joco Peric, Kidričeva 45, tel. 28-532 452
ELEKTROINSTALCIJE NAPELJUJEM. Kličite po tel. 60-584 po 20. uri
172
ZAMRZNJENO VODO v ceveh vam odtaja obrtnik. Tudi i.a ostala vodovodna dela se priporočam! Telefon 28-427
260
ŠIVAM iz prinesenega blaga, lahko v kombinaciji s strojnim pletenjem, vsa ženska in otroška oblačila. Telefon 064/28-163 od 17. do 18. ure 391
ostalo
10. januarja sem v Mlečni zamenjal temno modro bundo, v kateri je avtobusna vozovnica z mojim naslovom. Poštenega zamenjatelja prosim, da se oglasi na naslov: Strgar, Sr. Bitnje 32, ali tel. 44-542 397
Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko (srednja šola). Telefon 28-239 398
INSTRUIRAM matematiko za vse stopnje. Telefon 40-105 399
Oskrbo nudim starejšima osebama, lastnikoma gospodarskega posestva, kjer bi bil kasneje možen prevzem posestva. Ponudbe pod šifro: Spoštovanje
400
Mihaela CANKAR, stanujoča nu Blejski Dobravi 26, izjavljam, da so besede v zvezi s Cirilom in Olgo Anderlič neresnične, in se jima zahvaljujem, da st;i odstopila od tožbe. 401
izgubljeno_
(zgubila se je čistokrvna PSIČKA dobermanka, črne barve, sliši na ime Fala. Ce bi kdo kaj vedel o njej, naj sporoči po tel. 79-711 ' 395
Naprošamo vsakogar, ki bi o izgubljenem KI /.KI/ svetlo rjave barve, brez ovratnice, kaj vedel, naj sporoči proti nagradi po tel. 061/612-738 396
Izgubil. si> j« majhen, dolgodlak, črn PES'Muri; Glavo ima nu vrhu sivo. Najditelja prosim, naj javi proti nagradi po tel. 24-064 47!)
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
FRANČIŠKE MEDIC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so-vaščanom ter sodelavkam TOZD STIKALA za izraze sožalja, vence, poklonjeno cvetje in spremljanje na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep pogrebni
obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: sestra Ivana in nečak Jože z družino Dorfarje, 15. januarja 1985
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in
tasta
JANEZA SRNA
• iz Podhoma št. 5
se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, zdravniku dr. Lubeju, obratovodju in sodelavcem-kari-stom Hladne valjarne Jesenice, Osnovni organizaciji sindikata, tov. Piberčniku, tov. Kunšiču za poslovilne besede, Osnovni organizaciji sindikata in kolektivu TOZD Trgovine Bled in kolektivu Gorenjskih oblačil Jesenice. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred.
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ NAŠA ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI
V SPOMIN
18. januarja mineva leto, odkar smo po težki avtomobilski nesreči izgubili svojo drago mamo in ženo
IVANKO MEDE
iz Retenj št. 3
Zahvaljujemo se vsem, ki ji nosite cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu.
VSEM ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJENI
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, stare mame, sestre in tete
JOŽEFE MARTINJAK
roj. JEREB
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč v težkih dneh, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Gorenjskega tiska, Elektrotehniškega podjetja in šoferjem Gradbinca za podarjeno cvetje in vence ter izraze sožalja. Hvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje. Posebna hvala gospodu župniku in gospodu dr. Janezu Jenku za lep pogrebni obred. Hvala pevcem okteta Vigred iz Predoselj za ganljivo petje, govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot.
ŽALUJOČI VSI NJENI Britof, Predoslje, Sp. Brnik, 18. januarja 1985
		
		V SPOMIN
	%	MIHU
flyl		ŠTEFETU
Minilo je leto, odkar sem te izgubila, a v srcu vedno te bom		
		ohranila'
		ŽENA ANA
		Britof, 13. januarja 1985
GLASOVA ANKETA
Ura zazvoni ob treh
Ivan Krt iz Siruževega 15 pri Kranju: »Pluženje snega je pri nas kar hišna tradicija. Pred vojno, s konji, je plužil oče. 1948. lela sem to delo prevzel jaz. danes pa mi pomaga tudi sin . . .« Struževo pri Kranju — Za krajev
no skupnost Struževo v kranjski občini hi lahko rekli, da ima več posebnosti. Je na primer ena najmanjših, pa tudi med najmlajšimi v občini. Med zanimivosti prav gotovo sodi skupna televizijska antena. In čeprav- le/i krajevna skupnost tako rekoč v Kranju, /a pluženje cest skrbijo v njej sami. Najbolj pomembno pa jo, da imajo (kljub klancem) ceste vedno lepo in pravočasno splužene.
-Pluženje snega je pri nas kar nekakšna hišna tradicija.« pravi Ivan Krt i/. Siruževega 15. »Pred vojno je S konji pluti) ceste oče. 1984. leta pa sem to delo potem prevzel jaz. Ko je s cestami na tem območju še opravljala Komunala, sva skupaj z Ra-kovcem plu/.ila tudi ulice oziroma ceste na Zlatem polju. Odkar pa imamo v St ruže vem svojo krajevno skupnost, plu/im ceste v naselju od mostu naprej sam.«
»Večkrat se slišijo pohvale na račun lepo spluženih cest v Struže-vem. Kako vam to uspeva?«
»No. recimo, da imamo ceste, če se le da, kolikor toliko v redu urejene pozimi. Čeprav včasih slišim tudi kakšno pripombo; češ, da jim zme čem preveč snega na dvorišče. Ven dar nekam ga je pač treba odriniti Sicer pa, dokler časa ga je še take malo, da se še lahko odrine, je še dobro. 1952. leta ga je bilo toliko, da se konji niso videli, ko sem oral.
S krajevno skupnostjo imam dogovor, da so ceste ob sneženju čimprej spet prevozne. Pozimi, kadar kaže na sneg, me vedno okrog tretje ure zbudi ura. Če sneži m je že nekaj centimetrov snega, se lotim dela, da so potem ceste do pol šestih, ko gredo ljudje po službah, prevozne. Kadar pa ne sneži, je pa nevarnost poledice, cestišče pravočasno posujem s soljo.«
»Vam je bilo kdaj to delo odveč?«
»Navadil sem se. Večkrat sem že rekel, da bom nehal. Pa se naslednjo zimo spet lotim. Kadar sneži, me nobena stvar ne zadrži. Pred leti sem imel težave z roko; pa je šlo navsezadnje za volanom traktorja tudi z eno. Samo takrat, ko sem bil pri vojakih, dve leti nisem plužil.«
Jubilej gasilcev Save
Kranj — Spomladi leta 1930 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo v kranjski tovarni Sava. To pomeni, da bodo letos savski gasilci slavili 55. obletnico delovfl nja. Ob ustanovitvi je imelo društvo le malo gasilne opreme. Da* hes pa je savsko društvo med najbolje opremljenimi industrijski mi gasilskimi društvi.
Industrijsko gasilsko društvo Sava ima danes 265 članov vključno /. upokojenimi člani kolektiva, člani društva. Trije ustanovni člani še živijo in sicer so vsi iz Naklega: Blaž Jarc, Viktor Poli-čar in Ludvik Zibert. O uspešnem delu društva pričajo številna priznanja, prav tako pa društvo ne deluje le na ozkem gasilskem področju, ampak je dejavno na celotnem podroČjd zaščite pred najrazličnejšimi nevarnostmi.
I.-Petrič
»Ste imeli zaradi precej obilnega sneženja v zadnjih dneh kaj težav?«
»Ne; snega je sicer precej zapadlo, vendar je lahek. Nazadnje ga je bilo ponekod že težko odrivati, ker se je posipal nazaj na cesto. V Struževem imamo namreč precej klancev, živih mej, ograj, škarp in tudi ceste so precej ozke. Če ne bi poznal tako rekoč vsakega metra ceste, bi bil težko vsemu kos. Tako pa sem v ponedeljek in v torek plužil dvakrat. Kaže, da bo zdaj malo odnehalo. Sicer pa se ob takšnem neprekinjenem pluženju človek kar zbije. Pa še traktor mi zdaj nekaj nagaja.
Najraje vidim, da sneži po obrokih. Tako si od enega do drugega pluženja človek lahko vsaj malo oddahne. Pošiljka v minulih dneh je bila še kar obilna, na srečo pa ne tako težka. Vendar s snegom to zimo zagotovo še nismo opravili. Saj veste, kako gre tisto: dan gor. sneg dol.«
Bo najbž kar držalo. Vendar pa se v Struževem zaradi pluženja snega najbrž tudi v prihodnje nimajo ničesar bati. A. Žalar
tržni pregled
KRANJ — Solata 140 din, špinača 100 din, cvetača 110 din, korenček od 60 do 70 din, čebula 70 din, česen 300 din, fižol 200 din, pesa 50 din, slive od 180 do 200 din, jabolka od 70 do 80 din, hruške 100 din, grozdje 100 din, radič od 180 do 200 din, pomaranče 226 din, limone 300 din, ajdova moka 140 din, koruzna moka od 60 do 70 din, kaša 130 din, surovo maslo 650 din, smetana 240 din, skuta 170 din, sladko zelje 40 din, kislo zelje, in repa 100 din, orehi 900 din, jajčka' od 22 do 24 din, krompir 35 din, med 400 din.
JESENICE — Solata od 100 do 250 din, špinača 100 din, cvetača 80 din, korenček 60 din, česen 280 din, čebula 669 din, fižol 223 din, pesa 40 din, slive 227 din, jabolka od 80 do 100 din, hruške 120 din, grozdje 110 din, pomaranče 203 din, limone 314 din, ajdova moka 208 din, koruzna moka 66 din, kaša 149 din, smetana 269 din, skuta 198 din, sladko zelje 30 din, kislo zelje 55 din, kisla repa 50 din, oredi 1.167 din, klobase 546 din, jajčka od 18 do 22 din, krompir 45 din.
OEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
19. januarja, bodo dežurne nasiednje
prodajalne:
KRANJ IN OKOLICA
TOZD Maloprodaja — od 7. do iS. ure: pri Petrčku, pri Nebotičniku, SP Oskrba, Kranj, Planina I. Župančičeva 24, Planina-center, PC Britof, SP Labore. SP Preddvor. Od 7. do 17. ure; PC Šenčur.
V nedeljo, 20 januarja:
Od 7. do 11. ure — Gorenjka Cerklje ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka JESENICE
Delikatesa. Poslovalnica 7, Titova 7, Jesenice m  Delikatesa, Kasta 4 na Plavžu, Tavčarjeva 6, Jesenice. TRŽIČ
Od 7. do 18. ure — Jelka — Živila Tržič
TIMING Mojstrana meri točno in zanesljivo
Zvezni sodniki, ki sestavljajo ekipo merilcev TIMING Mojstrana, sodelujejo na številnih tekmovanjih — Veliko priznanja za merjenje časa v nordijskih disciplinah v Planici
Mojstrana — Pri Športnem društvi Mojstrana so športni sodniki že picfd dvajsetimi leti kupili prve ure za merjenje časa na tekmovanjih, predvsem športnih in društvenih. Kasneje, ko so sodelovali pri meritvah ob tekmah svetovnega pokala Vitranc, so meritve vse bolj izpopolnjevali, opremo modernizirali in jo prilagajali zahtevam FIS pravil. Začetni kronometer je zamenjalo elektronsko merjenje s trakovi. Za večja tekmovanja k tej opremi sodijo tudi zunanji semaforji za gledalce ter oprema za povezavo s televizijo, skupaj z meritvami Iskra Delte.
Sodniki, ki se pri Športnem društvu ukvarjajo z merjenjem, so svojo dejavnost imenovali Merjenje časov Mojstrana, zaradi prenosov po tele-
Smučanje tudi za invalidne otroke
Že deveto leto zapored organizira Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo šolo smučanja za otroke s cerebralno paralizo — Za januarski enotedenski tečaj v Kranjski gori jim kljub visokemu prispevku staršev in popustu v hotelu zmanjkuje še dobršen del potrebnega denarja, zato so se obrnili tudi na gorenjsko združeno delo
Kranj —- Te dni so delovne organizacije po Gorenjskem prejele pismo s prošnjo za denarni prispevek Gorenjskemu društvu za cerebralno paralizo. Verjetno se med vsakodnevno pošto najde vedno kakšno takšno pismo za finančno pomoč za kakšno športno prireditev, bruco-vanje, za kulturne prireditve in podobno, bolj redko pa bi našli prošnjo za prispevek za tako izrazito humanitarno akcijo. Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo namreč že deset let skupaj z Gorenjskim strokovnim timom za cerebralno paralizo organizira solo smučanja za otroke s cerebralno paralizo. Čeprav se sliši nenavadno, jo vendarle res. da si otroci prizadeti v gibanju pripnejo smučke in se spuščajo po smučišču z blagim naklonom. V zadnjih letih, odkar jo Gorenjsko društvo /a cerebralno paralizo prvo v Jugoslaviji organiziralo učenje smučanja za prizadete otroke, se je te veščine naučilo že več kot 50 invalidnih otrok.'Za invalidnega otroka, ki ima sicer težave pri hoji m gibanju sploh, smučanje ni le novo spoznanje o gibanju, pač pa ima velik terapevtski učinek, saj dviguje samozavest in vzbuja občutke enakosti /. drugimi zdravimi sovrstniki. Takšen način razvijanja sposobnosti invalidnih otrok so začeli posnemati ne le na sosednjem Hrvaškem pač pa tudi v nekaterih deželah zahodne Evrope.
Splošne težave s financiranjem so sicer po/nujo tudi v skrbeh, ki jih ima Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo ob organizaciji smučarske šole /a prizadete otroke. Čeprav ob vsem razumevanju Kompa su, ki skupini mladih gorenjskih invalidov daje popust pri bivanju v Kranjski gori. pa je samo letos prispevek staršev /a teden dni trajajo eo šolo smučanja narastel na 7000 din. Kljub dodatnim sredstvom, ki jih daje društvo, pa to še ni dovolj, da bi /a 25 otrok /brali potrebnih Bbfi tisoc novih din.
Pri Gorenjskem društvu za cerebralno paralizo sicer upajo, da jim bo uspelo zagotoviti denar tudi /a letošnjo solo smučanja v januarju. Dobro pa se zavedajo, da bo /a ohranitev te za otroke in društvo tako J   pomembne sole smučanju, treba poiskati tudi drugačne, dolgoročnejše 1 rešitve.
viziji pa nastopajo kot TIMING Mojstrana. TIMING Mojstrana zajema start, vmesni čas in cilj z vsemi tekočimi in končnimi podatki ter vrstnim redom tekmovalcev. Iskra poskrbi za računalniško obdelavo in imena tekmovalcev.
RTV Ljubljana je prizadevnim mojstrskim delavcem omogočila, da so lahko sodelovali v tekmovanjih najvišjih kategorij in se enakovredno merijo s tujimi merilci: Longing, Ornega in drugimi. Nadvse ugodno so jih ocenili tuji sodelavci na tekmovanjih v nordijski kombinaciji v Planici, ko so priznali, da sami dela ne bi mogli bolje opraviti. Mojstran-ski merilci pravijo, da so tekmovanja v nordijskih disciplinah, ko tekmovalci startajo z zaostanki in po posebnem vrstnem redu, med najtežjimi. Sami so se na tekmovanje izredno dobro pripravili, vse je potekalo tako, da se takmovalci niso mogli pritoževati, zato so tudi doživeli spontana priznanja tujih merilcev.
Ne merijo pa le časa pri alpskih tekmovanjih in ne sodelujejo le pri sindikalnih prvenstvih ^seniške in kranjske občine, temveč tudi pri vseh tekmovanjih na Zatrniku in kot člani SKI POOL na Krvavcu, Kobli, v Kranjski gori, na Jahorini. Ekipa, ki šteje do 40 zveznih sodnikov, odhaja tudi na meritve tekmovanj v kajaku, spremlja tekmovalce na tekih okoli Ljubljane, maratonih, sodeluje pri testiranju alpskih tekmovalcev in celo na avtobusnih dirkah v Splitu. Če je program preveč natrpan, radi pomagajo tudi člani drugih športnih društev, predvsem iz Rateč.
Merilci, člani TIMING Mojstrana, delajo s trikratno varnostjo, kar pomeni, da tri »garniture« merijo ločeno in da morebitne okvare na zvezah ne povzročijo nobenih nevšečnosti. Njihova odlika je torej zanesljivost in točnost, ko neštetokrat sprejemajo tekmovanja kar »na ključ« in tako prevzamejo vse obveznosti od tehničnega vodstva do končnih rezultatov in vrstnih redov. Med drugim so zaželeni merilci hitrosti na planiških skakalnicah, da niti ne omenjamo številnih sindikalnih tekmovanj, pred leti največjih gradbinskih iger. Sindikalna tekmovanja pa so zanje posebej naporna, kajti večkrat so tekmovalci precej nedisciplinirani in Startaju tuko, kot se jim zdi. Nočejo upoštevati, da elektronsko merjenje ne dopušča svojeglavosti. Merilci pravijo, da so prav Sindikalne tekme med najtežjimi, saj na večjih, zveznih, evropskih in svetovnih tekmah vlada veliko več discipline m reda.
D. Sedej
Stražni ognji na snegu
Mojstrana — 80 mladih tabornikov odreda Stražni ognji iz Kranja se je odločilo, da zimske počitnice preživijo na snegu v Mojstrani. Nastanili so se v gostoljubni osnovni šoli 16. december v Mojstrani, kjer okušajo dobro kuhinjo šolskih kuharic, spijo na vrečah po razredih in aktivno sodelujejo v programu letošnjega »zimovanja«.
Program kranjskih tabornikov je nadvse pester, tako, da ni nikomur dolgčas. Poskušajo se v veščinah taborniškega življenja v zimskem času, hodijo na sprehode, poslušajo koristna predavanja. Starši so z veseljem prispevali po 5.000 dinarjev za šestdnevno »zimovanje«, saj vedo, da so otroci v dobrih rokah vodnikov, preizkušenih za vodenje taborov poleti in pozimi.
znavajo z življenjjem v naravi v zimskem času. Bili smo na pohodu do Peričnika, zdaj bomo gazili tudi do Radovne, zraven pa spoznavamo, kako je tudi v hudi zimi mogoče taboriti v naravi. Mladim tabornikom želimo teh nekaj dni napraviti kar največ veselja, zato družabne igre vsebujejo tudi nadvse zabavni taborniški krst in poroko, da ne govorimo tudi o tem, da se niti pevskim vajam nismo odrekli.«
Miha Udovč — Juha, vodja zimskega tabora v Mojstrani: »Načrtovali smo zares pester program, ki vsebuje teme od gozdne šole in pogorov o zimskih športih, zgodovini taborništva, jamarstvu, o gorski reševalni službi in lovstvu, do družabnih iger, ki se jih otroci nadvse veselijo. Že po prvih dneh se vidi, da mladi taborniki uživajo, zapadlo je dovolj snega, tako, da je tabor resnično zimski. Vodnike nas predvsem veseli, da so otroci zadovoljni in da se nadvse aktivno vključujejo v različne dejavnosti.«
• Mojca Traven — Tota, vodnica skupine mladih tabornikov: »Poleti smo bili na Jezerskem, zdaj pa smo že nekaj let v osnovni šoli v Mojstrani, saj smo ugotovili, da je okolica za zimsko taborjenje nadvse prijetna.-Otroci so se vživeli in uživajo, ko se spo-
• Tina Blasutto — Smrketa, mlada tabornica: »Stara sem osem let in pol, obiskujem pa osnovno šolo Josipa Broza-Tita v Predosljah. Za taborništvo sem se navdušila zato, ker veliko hodimo na izlete in ker je med taborniki prijetno. V Mojstrani mi je zelo všeč, saj smo tudi že smučali, hrana pa je nadvse dobra in okusna. Imam precej prijateljic, s katerimi se nadvse dobro razumem. Tudi prihodnje leto bi se rada udeležila takšnih taborniških srečanj.«
D. Sedej
Zasebniki so se bolje izkazali
Kranj — Koordinacijski odbor za organizacijo praznovanja dedka Mraza pri Občinski . konferenci socialistične zveze v Kranju je sestavil komisijo iz članov svojega odbora in izvršnega odbora Turističnega društva Kranj, da si je ogledala in ocenila novoletno okrašeni Kranj in urejenost izložb posameznih trgovin. Komisija si je bila enotna v razsodbi, da je Kranj te novoletne praznike kazal bolj klavrno podobo.
Ze to, da so bile smrekice po Titovem trgu, kjer se je ustavljal dedek Mraz, križem razmetane, je povedalo do^ olj, da nam je malo mar ureditev rnesta za ta praznik. Tudi izložbe trgovin niso blestele. Le redke so pritegnile pozornost. Med njimi je treba omeniti izložbe Živil v pasaži Globusa, kjer so k nakupu vabile polne mize dobrot,-svečani pogrinj-ki, vendar pa je bilo pri tem dano premalo poudarka Novemu letu, saj bi bilo vse pokazano lahko namenjeno vsakemu drugemu prazniku, oh-ceti in podobnemu.
Nekoliko je letos razočarala tudi Elita, ki v aranžiranju izložb v Kranju sicer prednjači. Le Elitina Maja je bila tokrat med najlepše urejenimi izložbmi. Zato pa so se bolj potrudili zasebniki in nekaj izložb je bilo prav vzornih. Med njimi sta bili brez dvoma izložbi butika Iva in zlatarne Živka Levičnika. Pa tudi drogerija Šinkovec je dajala prijetno prazničen videz.
Edini utrip mestu so dajale živahne smrekice na pročelu Merkurju, pohvaliti pa gre tudi girlande na Ljubljanski banki v Prešernovi ulici in na cvetličarni KŽK v Kotu. Že na daleč so poživile mesto.
Kranj bi bil za Novo leto lahko lepši. Kljub stabilizacijskim časom bi bil lahko prijetnejši, bolj živahen in vabljiv. Hortikulturno društvo Kranj je vse kranjske aranžerje povabilo na razstavo suhega cvetja. Marsikatero idejo bi z razstavo lahko prenesli v izložbo. Pa se ni odzval niti eden . . . Tudi zunanjost hiš bi bila lahko prijaznejša. Trgovci bi se morah' zavedati, da ljudje v mesto raje prihajajo, če je to prijetno urejeno, da daje tudi pašo za oči. No, letos
smo res še tudi brez lepih izložb dO' besedno izropali trgovine, za drug0 Novo leto pa tega verjetno ne g'e pričakovati. Takrat se bo za kupce treba bolj potruditi . . .
Komisija bo mesto ocenjevala vsa; ko leto, so sklenili pri socialističn1 zvezi v Kranju in upamo, da bo pr1' hodnje leto seznam pohvaljenih le nekoliko daljši. Turistično društvo obeta najbolje urejenim izložbam tU' di nagrado. Letos je ne bo podelil3, D. Dolenc
NESREČE
AVTOBUS ZADEL NEPREVIDNEGA PEŠCA
Jesenice — Voznik Integraloveg3 avtobusa, 43-letni Marjan Olip *z Mojstrane, je v ponedeljek, 14. ja' nuarja, na vožnji skozi Jeseni^ dohitel pešca Marjana Štefana, sta' rega 28 let, doma z Jesenic. Pešec je hodil po sredi ceste. Voznik mu ie posvetil z dolgimi in kratkimi lučm1; da bi ga opozoril, naj gre s ceste, pe' šec pa se je najprej umaknil levo-nato pa desno, vendar je še vedfl ostal na cesti. Čeprav je voznik avto. busa zaviral, mu na zasneženi ces
ni uspelo ustaviti, pešca je za
del t
e\0
zbil po cesti. Avtobus mu je "SP' vsaj toliko obvladati, da ni na tleh žečega pešca še povozil. Tako je St fan utrpel le lažje rane.
Pešci bi morali biti v takem v? menu, ko je avtomobilistom na le<* ni cesti takorekoč nemogoče va
zavirati, nekoliko previdnejši. Če . komunala ne očisti pločnikov, <h* pešci lahko varno hodili po njih-
D. Z
ZBIL OTROKA
Kranj - Na cesti Staneta Žag% v Kranju je v sredo, 16. januar! ' 30-letni voznik osebnega avtomob'\ last Gozdnega gospodarstva i/, b-nja, Janez Podboršek iz Trboj, P° $ zil otroka. 7-letni Jure Vraniću^ Kranja je hodil po skrajni odstrani ceste, voznik pa je prav t*» j peljal ob robu ceste in ga je Otrok v nesreči sicer ni bil ranJI .cj vendar so ga v jeseniški bolnis zadržali na opazovanju.