VSE ZA ZGODOVINO 103 S KNJIŽNE POLICE ZGODOVINA ZA VSE poznamo na osnovi več ohranjenih počastitvenih napisov in se je najverjetneje končala celo s spreje- mom v najvišji (senatorski) razred takratne družbe. Poznorimski čas prinese številne spremembe, ki se kažejo tudi v samem mestu. Za gradnjo so kot gradbeni material radi uporabljali starejše (odsluže- ne) kamnite spomenike (spolije). S krščanstvom pa se v tem času razširijo predmeti za vsakdanjo rabo z upodobljeno krščansko simboliko, pa tudi tisti, ki so jih uporabljali za liturgične namene. Najdaljše poglavje je posvečeno konkretnemu življenju v takratnem provincialnem mestu, kar nas še posebej pritegne, še posebej zato, ker si za- radi natančnih navedb lokacij najdišč lahko zelo živo predstavljamo, kje je kaj dejansko bilo. Tudi na tem mestu so v veliko pomoč že omenjeni načrti F. Byloffa. Spet izstopajo novejša odkritja, kot npr. ti- sto iz leta 2017, ko so pri arheoloških raziskavah na Muzejskem trgu odkrili kloako in njeno notranjost. Veliko manj v primerjavi s sistemom kanalizacije se še vedno ve o vodovodni napeljavi, saj njenega obstoja sploh ni mogoče z gotovostjo potrditi. Avtorja posebej predstavita obrti v mestu, pa tudi religijo in zgodbo zaključita z grobišči. Rim- ska in predrimska božanstva spoznavamo preko votivnih spomenikov z napisi in tudi preko manjših in večjih plastik ter drugih ikonografskih dodat- kov. Pregled verstev se smiselno izteče s pregledom pričevanj o krščanstvu, med katerimi ne moremo mimo znamenitega napisa v verzih za škofa Gav- dencija z akrostihom, ki velja za enega najmlajših (če ne kar najmlajšega) napisov Celeje sploh, saj ga postavljamo v 6. stoletje. V predstavljeni publikaciji klavdijski municipij Celeja gotovo zaživi v vsej svoji lepoti; prikazan je plastično, konkretno in nadvse korektno. Knjiga vas bo navdušila, a ne samo zaradi bogatega slikov- nega gradiva, očaralo in prevzelo vas bo predvsem bogastvo našega antičnega bisera, ki ga kar ne mo- remo nehati občudovati. Julijana Visočnik Vpogledi v rimska naselja Manjša rimska naselja na slovenskem prostoru / Minor Roman settlements in Slovenia. Uredili: Jana Horvat, Irena Lazar, Andrej Gaspari. Ljub- ljana: Založba ZRC, 2020. 420 strani Monografija, ki je napisana v slovenskem in an- gleškem jeziku, obširno predstavi vedenje o manj- ših rimskih naseljih, ki so obstajala na območju današnje Slovenije, ki je prehoden in geografsko raznolik prostor. Slovensko ozemlje je pripadalo trem upravnim enotam rimske države, Italiji ter provincama Norik in Zgornja Panonija. Strnjena naselja, ki so predstavljena v monografiji, glede na velikost in pomen predstavljajo vmesni člen med avtonomnimi mesti in razpršeno poselitvijo na po- deželju. Številna arheološka izkopavanja v zadnjih desetletjih so prinesla obsežne in pomembne nove 104 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXIX, 2022, št. 1 podatke o manjših rimskih naseljih, ki večinoma niso bili zbrani, poglobljeno analizirani in objavlje- ni. Pri projektu Informatiziranega atlasa antičnega Jadrana (AdriAtlas) se je v sodelovanju z medna- rodno skupino Adriaticum mare pokazala potre- ba po zbranem vedenju. Leta 2015 so tri ustanove (Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetno- sti, Inštitut za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ter Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) dale pobudo, da bi se zbrali podatki o manjših naseljih in da bi se ustrezno ovrednotili in s tem dvignili na višjo raven. Monografija je nasta- jala štiri leta in pri njenem nastanku je sodelovalo kar šestindvajset različnih avtorjev-raziskovalcev iz različnih ustanov. V monografiji je za vsako naselje predstavljen kratek izvleček s ključnimi besedami, opisan je geo- grafski historični oris, zgodovina raziskav, prazgo- dovina, antični literarni viri, epigrafski viri, status naselja, prebivalci, razvoj naselbine, podatki o cesti, naselbini, grobiščih, drobnih najdbah. Pri nekate- rih krajih je dodan katalog napisov, vsako naselje pa je predstavljeno z nekaj fotografijami ali risbami. Obravnavane so naslednje naselbine, ki jih v tem prispevku ne predstavljamo podrobno: Fluvio Frigido – Castra – Ajdovščina, Ad Pirum – Hrušica, Longaticum – Logatec, Nauportus – Vrh- nika, Vipava, Gradišče Nad Knežakom, Ulaka, Ig, Mengeš, Carnium – Kranj, Šmartno pri Cerkljah, Blagovica, Atrans – Trojane, za katere so prikazane opravljene raziskave. Za potrebe bolj nazorne predstavitve in prime- rov povzemanja dognanj pa v tem besedilu povze- mam vsebino za nekatera naselja: Šempeter v Savinjski dolini je prvo naselje po- leg še štirih predstavljenih spodnještajerskih nasel- bin. Ime antične naselbine v Šempetru v Savinjski dolini in njen status nista znana, kot tudi ni znana njena natančna lokacija. O njenem obstoju sklepa- mo po obsežni rimski nekropoli. Skromni podatki o ostankih rimske arhitekture izvirajo z območja severno od magistralne ceste. Rimski ostanki so bili v okolici Šempetra odkriti v Zgornjih Grušo- vljah, Podlogu, Dobrteši vasi, Novem Kloštru in Gotovljah, vendar nobeno od najdišč ni bilo raz- iskano. V Šempetru je bila raziskana nekropola v Šempetru s 96 grobovi, kjer so bili najbrž pokopani celjski meščani, in ostanki marmornih grobnic, ki pričajo o visokem družbenem statusu in funkcijah pokojnikov. V 3. stoletju je bilo uničeno grobišče, ki je ležalo tik ob cesti Emona – Celeia, mlajše gro- bišče je nastalo severno. Do sedaj še ni preverjena hipoteza, da je na območju Šempetra morda ležala postaja Ad Medius. Colatio – Stari trg pri Slovenj Gradcu ali Ko- laciona se nahaja ob nekdanji rimski cesti na ju- gozahodnem obrobju Slovenjgraške kotline. Na- selbino je odkril in delno raziskal Hans Winkler med letoma 1909 in 1912. Kolaciona je bila nižinska naselbina, poseljena v obdobju 1. do začetka 5. stol. in v njej so odkrili ostanke svetišča, stanovanjski del in grobišče. Razkošne grobnice, ki so pripadale podeželski eliti, so bile postavljene sredi obzidanih grobnih parcel. V najbolj raziskani grobnici I so bili v tretji četrtini prvega stoletja pokopani moški in dve ženski. Maloštevilni ohranjeni napisi izkazu- jejo, da je bilo prebivalstvo staroselsko, keltizirano, vendar delež latinskih imen ni zanemarljiv. Zagrad je hribovit zaselek, ki se je nahajal južno od Prevalj v Spodnji Mežiški dolini. Arheološko najdišče Zagrad leži ob državni cesti (via publica) med Kolaciono in Jueno in je bila verjetno mejna postaja med administrativnima teritorijema Celeje in Viruna. Od druge polovice 19. stoletja je bilo ob povodnji reke Meže in gradbenih delih v bližini Brančurnikovega mostu odkritih okoli 50 kamnitih delov rimskih grobnic in arhitektonskega okra- sa stavb (domnevno svetišča). Največ odlomkov pripada edikulam iz vzhodnoalpskega marmorja. Večinoma gre verjetno za žgane grobove, razen Brančurnikovega sarkofaga (skeletni pokop), ki je izdelan iz marmorja iz kamnoloma marmorja Kra- ig. Nenapisni reliefei iz Zagrada so nastali od sre- dine 2. do sredine 3. stol. Po kamnitih spomenikih arheologi zaključujejo, da je morala v bližini stati obcestna naselbina ali pa razkošna podeželska vila. Rimska naselbina v Slovenski Bistrici se nahaja ob cesti Celeia-Petoviona. Opravljene arheološke raziskave so pokazale, da so zgodnjim lesenim stavbam, katerih tlorisi niso jasni in so nastali v VSE ZA ZGODOVINO 105 S KNJIŽNE POLICE ZGODOVINA ZA VSE 1.- 2. stoletju. V 3.- 4. stoletju sledijo velike zidane stavbe, ki so bile morda povezane s transportom in skladiščenjem. Ob naselbini je bilo grobišče z žganimi pokopi, odkrili pa so tudi ostanke kovaške delavnice. Na obronkih Pohorja leži poznorimsko naselje Ančnikovo gradišče. Območje je bilo poseljeno že v prazgodovini. Iz zgodnjerimske dobe so posame- zne najdbe, iz tega časa pa ni bilo odkritih nasel- binskih ostankov. Glavnina poselitve sodi v drugo polovico 4. in na začetek 5. stoletja, ko je bilo naselje obdano s kamnitim obzidjem, vhod na zahodni strani je bil zavarovan z dvema notranjima stran- skima kriloma. Lesene hiše s kamnitimi temelji so se vrstile ob obzidju. Številne najdbe različnega orodja pričajo, da gre za dokaj samooskrbno nasel- bino. Uvoženi predmeti (npr. glazirana keramika, keramika z glajenim okrasom) pa dokazujejo, da je bila naselbina povezana s širšim prostorom imperi- ja. Odkriti deli vojaške noše nakazujejo prisotnost manjše vojaške posadke. Naselbina je propadla pred sredino 5. stoletja, verjetno je bila uničena v požaru, na kar nakazujejo močne plasti žganine. Ob itinerarski cesti na območju današnjega Trebnjega je ležala naselbina Praetorium Latobi- corum, v katerem so bili lokalni prebivalci keltski Latobiki. Odkriti epigrafski spomeniki pričajo o beneficiarski postaji in svetišču dolihenskega Jupi- tra. V zgodnje cesarsko obdobje sodita dve odkriti stavbi, od katerih je bila ena livarska delavnica. Ob tlakovani cesti so v pozni rimski dobi stale dolge hiše z obrtnimi delavnicami, ki izkazujejo tekstilno obrt. V bližini naselja je bilo odkritih več vil in ka- mnolom, dobro raziskano pa je zahodno grobišče. Ribnica je kot rimska postaja Romula v antičnih virih omenjena na dveh itinerarijih rimske dobe, na Tabuli Peutingeriani in Antonimskem itinerariju. Peter Petru je postajo lociral na podlagi naselbin- skih ostankov na območje današnje vasi Ribnica (pri Jesenicah na Dolenjskem). Postaja je bila zgra- jena na prehodu iz doline Krke in Save v Panonsko nižino, ki je bila strateško pomembna točka. V letu 2001 do 2004 so bile opravljene nove obsežne razi- skave, v katerih so odkrili obsežen naselbinski del z izstopajočim obrambnim objektom in velik del zahodnega grobišča (129 grobov). Odkrili so tudi potek rimske ceste Emona- Siscia. Med najdbami sta za opredelitev in potrditev imena naselbine ter lokacije pomebni dve najdbi, to sta del posvetilnega napisa Silvanu Augustu, ki ga je dal postaviti suženj združenja zakupnikov carine, in napis Romula na svinčeni ploščici za blago. V predstavljeni monografiji ob koncu tega po- ročila izpostavimo še zaključno poglavje, kjer je narejena primerjava naselij po enotnih kriterijih in razvrstitev v štiri skupine: naselja podobna me- stom; obcestne postaje, ki se nahajajo ob glavnih prometnih povezavah; naselja odmaknjena od glavnih poti in višinska naselja, omejena na ob- močje Notranjske. Vsa naselja so nastala v prvih dveh stoletjih in so obstajala do prve polovice 5. stoletja. V naseljih iz prvih dveh skupin so odkri- li kakovostno arhitekturo, stavbe javnega značaja in epigrafske spomenike, med prebivalstvom pa izstopajo priseljenci iz Italije in elita staroselskega porekla. Za naselja iz drugih dveh skupin, ki so bila oddaljena od prometnih povezav, so značilne skromnejše stavbe, v njih pa je verjetno prevlado- valo avtohtono prebivalstvo. Knjiga obsežno prikaže arheološka raziskovanja in vedenje o življenju v manjših naseljih v rimski dobi na ozemlju današnje Slovenije, ki do sedaj širše niso bili znani. Jože Maček