Naši dopisi. Iz radovljiškega okraja. (Poročilo občnega zborovanja učiteljskega društva za radovljiški okraj v Lescah, dne 14. raal. travna 1898.) Po običajnem pozdravu gosp. predsednika A. Grčarja, kateri se sporainja tudi prerano umrlega tovariša A. Triplata, pojasnjuje g. blagajnik J. Ažraan račun, iz katerega se razvidi, da ima društvo razen inventarja 30f 10 gld. denarja. Na to predava g. L. Stiasny: ,,Po regulaciji učiteljskih plač." Da si je priborilo učiteljstvo v zadnjem Času toliko ugleda, je to zasluga naše stanovske zavesti in marljivosti. Regulacija učiteljskih plač imu več poraena v raoralnem oziru, zakaj z osobnim statusom bode jenjalo sramotno ,,pritiskanje kljuk". Sloga se bode ojačila, zakaj enako delo bo dobilo enako plačilo. Sedaj se bo šele dosegla ista stalnost ueiteljev, ki edina pospeŠuje uspešno učiteljevo delovanje ter tesno združevanje učitelja s krajem in z ljudstvom. Besede, ki so jih govorili poslanci raznih strank in zastopniki vlade, so pričale, da so bili prešinjeni globoke naklonjenosti do ljudskega šolstva in kranjskega učiteljstva. Razvidno je, da smemo učitelji z letošnjim deželnim zborom zadovoljni biti, a tudi učiteljice, zakaj njih stališče na Kranjskem prekosi ono sosednih dežela. Učiteljice so si priborile z vestnim izpolnovanjem svojih dolžnosti ugled. Da se žensko vprašanje pri nas tako razvija, se moramo le veseliti, ker v povzdigo kulturne stopinje našega naroda je izobražena ženska važen faktor. Regulacijo učiteljskih plač je doseglo ,,Slov. učit. društvo" in njega glasilo »Učit. Tovariš", v prvi vrsti osobni status. A to ni bilo delo par tednov, ampak vztrajno delo mnogih let. Res ponosni smemo biti na tako izredno delavni odbor. Ako bi ostal krajevni sistem, bi se zboljšale plače učiteljicara le rainimalno, največirn le 50 gld. Ker je ,,Slov. učit. društvo" doseglo osobni status, je razvidno iz tega, da ni mislilo učiteljic prikrajševati, kakor se je doranevalo, in prav lahko se doseže sporazumljenje. Zadnji boj je bil hud, obstrukcija učiteljic prav brezpomembna, a v zadnjem času so se njihovi nazori ublažili. V našem okraju ni prišlo dosedaj do kakega prepira. Po regulaciji učiteljskih plač nam je dolžnost, da se zopet popolnoma složimo, zedinimo. da zamoremo castno nastopati tudi izven šole. Vsled tega navdušuje zbrane k slogi. V proslavo 501etnice presvetlega cesarja priredi naše učiteljsko društvo dne 19. listopada t. 1. učiteljski koncert v Radovljici. Nataneneje se sklene na prihodnjera zborovanju. V odbor so bih voljeni: A. Grčar, predsednik; V. Zavrl, podpredsednik; L. Stiasny, tajnik, J. Ažman, blagajnik; Pr. Rus, pevovodja; E. Oraan, odbornica. Radi slavnosti pomnožen odbor: Er. Vovkova, J. Pijanecki in Ig. Rozman. Sklene se, da društvo pristopi k »šolskemu muzeju". Za delegate k prihodnjemu zborovanju »Zaveze učit. društev" se zvolijo: A. Grčar, L. Stiasny, J. Korošec, A. Okorn in K. Droll. Društveni instrumenti pa se naj prodajo, ker se več ne rabijo. Predlog, naj se slovenskemu učiteljskemu društvu izreče zahvala za krepko potezanje o priliki regulacije učiteljskih plač, je sprejet soglasno. Prihodnje zborovanje bo v Mošnjah 1. četrtek rožnika meseca. Na dnevnem redu bo: 1.) Pogovor o koncertu; poročajo Rus, Rozman in Pianecki. 2.) 0 nagrobnem spomeniku umrlemu tovarišu A. Triplatu; poročata gg. Ažman in Medič. Sproži se tudi vprašanje o ,,Popotnikovem koledarju za slovenske učitelje." Ker je pričel g. tiskar Šeber v Postojini izdajati imenik učiteljev in šol na Kranjskem, naj ga popolni za vse slovenske učitelje in šole, pa tudi zaznamek učencev, vrtov itd. je dobro došel učiteljem. Ge pa ne raisli g. Šeber popolnega koledarja izdajati, je bolje za nas učitelje, da opusti konkuriranje z goriško tiskarnico, ozirorna z g. Gabršckom. Jos. Korošec.