List 41.
Politični oddelek.
Občina  in  njen  namen.
(Po Karolu HavliČku). II
Kaj je namen občine? Odgovarjam: Namen občine je, pripomoči k temu, da vsak posamezni občinar po občini cilj človečanstva lažje in kar mogoče najpopolneje doseže. Občina sama, kakor občina, ne more imeti ni-kakega cilja, ampak samo posamezni njeni udje imajo vsak svoj namen, svojo nalogo, to je, občina je za obči-narje, ne pa občinarji za občino. Popolnoma dovršena ne more biti nikaka občina: kakor človek in vsaka stvar na svetu, je tudi občina sposobna vednega spopolnjevanja. Tudi tega občina ne sme nikdar pozabiti.
Namen občine, natančneje določen, se lahko izrazi v treh besedah: varnost, napredek in svoboda občanov; občina namreč mora nuditi svojim občinarjem kar največ varnosti pred vsakojakim zlom (varnost), mora nuditi kar največ in kar najlažjih sredstev k napredku v dobrem (napredek), ne da bi pri tem omejevala njih svobodo razun v neizogibni potrebi. Kolikor več varnosti, napredka in svobode podaja občina občinarjem, tem popolnejša je.
Dotaknimo se vsake teh treh stvari j posebej.
Varnost. Občina ima podajati cbčinarjem proti vsem škodam kar največ mogoče varnosti: vsako škodljivost ima ali storiti nemogočo in zabraniti jo, ali pa vsaj po mogočnosti omejiti. Občina mora odbijati zunanje in notranje napade, ne sme nikdar trpeti, da bi močnejši slabejšega izsesaval, tlačil. Uradi, v kojih ima vladati dober red, morajo varovati slabšega pred močnejšim. Razume se, da imajo tem manj uradi koga stiskati, kajti: „če sol ne bo slana, s čim bomo solili"? V enem, kakor v drugem oziru občina niti od daleč ne izpolnuje svoje naloge.
Posebno proti različnim nezgodam osode ne podajajo občine svojim občanom najmanjše varnosti in ako jo kje podajajo, godi se to vedno izvanredno in kot izjema. In tako je ravno najkrasnejša stran občin-ke vzajemnosti zanemarjena. Saj je jedna prvih in najtrdnejša lastnost človeka, da svoje gorje in radost, zlo in dobro deli z drugimi in tako sam sebi in drugim olajšuje nesrečo in pomnožuje srečo. Koliko občinarjev pahne osoda v bedo. Naloga občine je> storiti človeka kolikor mogoče neodvisnega od slučaja. Ta občina v gotovi meri tudi lahko zmore; kajti kjer ne zadostujejo moči posameznega človeka, zadostovala bo sila več združenih ljudij. Delo, pod katerim bi posameznik padel, je združeni moči samo lahka igračka, in škode, katera bi vsakega posameznika uničila, mnogi ne čutijo, ako se razdeli na vse.
Opozoril bi tu na jednako važno nalogo občine, namreč: občina naj prevzame asekuracije proti nezgodam, ognju, povodnji itd. Večina ali bolje vse zavarovalnice so sedaj v rokah posameznih kapitalistov, ki na stroške državljanov, občinarjev, torej tudi občin, bogatijo. Sit« nosti pri plačevanju zavarovalnine, pri izplačevanju zavarovanega zneska, nepopolno izplačilo škode in drugo mnogega je združeno s temi zasebnimi zavarovalnicami. — Ali bi ne bilo veliko bolje, prirojeneje, da bi občina sama prevzela vse te asekuracije proti nezgodam? Pričelo se je sicer tudi že v tem pogledu delati, kar nam dokazujejo občinske zavarovalnice za živino; ali to je še-le majhen del velikega vprašanja, ki se mora v tem oziru rešiti. Naloga države, dežele in občine je posvetiti pozornost temu važnemu vprašanju. Boj preti kapitalizmu, rastočem na škodo življenja druzega, zahteva to.
Napredek. Če podajajo občine svojim občinarjem malo varnosti proti zlemu, še toliko manj skrbe za napredek v dobrem. Celo človeštvo in vsak posameznik ima namen v vseh ozirih se vedno bolj izpopolnjevati, izobraževati duha in srce. Tu stojimo pri glavni dolžnosti občine pri vzgojevanju mladine t. j. bodočih občinarjev.
Stran 402.
Moralno izobrazbo (takozvani karakter) mora vsakemu človeku podati rodbina, vzgled, domača vzgoja, in gotovo je, da vsaj glavno podlago celega svojega nravstvenega mišljenja ima človek od starišev ali od drugih, ki mesto njih skrbe v mladosti zanj. Izobrazbo razuma pa, v različnih znanostih, umetnostih, obrtu itd. pa ne more podati drugi nego občina sama, ali sploh večja družba. Glavna dolžnost občine je tedaj v tem pogledu skrbeti pred vsem drugim za dobro izobrazbo svoje mladine v potrebnih šolah. Izobrazbo mladine in sploh občinarjev smatrati mora vsaka dobra občina za svoj glavni cilj. Prava izobrazba občanov je prvi in neizogibni pogoj prospeha in sreče cele občihe.
Svoboda ni morda brezuzdna prostost, ampak samostojnost, prirojena človeškemu duhu. Občina se ne sme brez potrebe mešati v osebne zadeve svojih občanov in jih ovirati v svobodnem občevanju. Glavna podlaga svobode in sploh dobrega prospeha občine je v vsem javnost. Pravica se ne boji luči.
Naloga in sveta dolžnost vsaka občina, posebno pa občinskih zastopnikov je: skrbeti za vsestransko izboljšanje stanja svojih občin. Predpogoj tega je pa spoznanje občine kot človeške družbe z gotovimi cilji ne v blagor občine kot take, ampak njenih udov, občanov, kar sem že gori omenil.
Ako bode bralec premišljeval o nalogi, cilju občine, dosegel sem svoj namen, ker temu premišljevanju sledila bodi agnoza bolehanja te male človeške družbe in tej izboljšanje v marsikatem gmotnem in nravstvenem oziru
nin