Ul. letnik« V Ljubljani, dne 15. avgusta 1921. Štev« S« -II - —r_!_.^FVi—. -—===ss==s=s= r ,=-■■■ 1 ,j— , " ■——T JUGOSLOVANSKI OBRTNIK GLASILO .JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE“ V LJUBLJANI Ust izhaja enkrat na mesec, in sicer 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto D. G.: Obrtne zveze in politična izobrazba. « Ustava je sprejeta. V prvi vrsti nas zanima, kakšna je glede na obrtno vprašanje. Podjetja veleindustrije in veletrgovina so našla v njej odmeva, a za malega obrtnika so po večini le odlomki, ki so, če se natančno prouče — same fraze, primerne, da se tolmačijo, kakor se pač hočejo. V ustavi manjka temelja za naše obrtništvo, direktne državne zaščite. Kako bo obrtni stan prišel do te zaščite, je drugo vprašanje; na vsak način smo prepričani, da bo moral priti, ker država mora računati, da je obrtništvo v naši državi poleg poljedelstva temelj, na katerem se razvija naša mlada država. Momentalno nas pa ne zanima toliko, kdaj in kako bo obrtništvo v ustavi prišlo do svojih legitimnih pravic, marveč, kako delati sedaj v okvirju že sprejete ustave. Ker nam ona ne garantira, kar bi obrtniki tako želeli, t. j. direktne državne zaščite, si mora obrtništvo samo najprej pomagati iz težavnega položaja. Nespametno pa je misliti, da bi si vsak posamezni obrtnik mogel priboriti svojih pravic; to moro le dobro organizirano obrtništvo upati. Fundamehtalne organizacije obrtništva so dvojne vrste: ali so strokovne, in sicer popolnoma strokovne, ali so stanovske in politične. Mimogrede bodi omenjeno, da marsikak naš obrtnik še ne loči posamezni^ pojmov, zlasti kar se tiče zadruge in zveze. Misli v dobri veri seveda, da je pod besedo zadruga skrit vedno pojem strokovne organizacije, čemur pa ni tako. Razlike v tem so si naravnost nasprotujoče. Mizan ska zadruga — obrtno kreditna zadruga Prvo je strokovna zadruga, ki ima svoje pravice in dolžnosti različne od Obrtne zveze; je nepolitična, ali vsaj ne bi smela biti taka, mora biti registrirana, ima pravica 24 K, za pol leta 12 K, posamezna številka velja 2 K. — Inserati po dogovoru. — Roko- do pomočniških in mojsterskih preizkušeni morajo biti v njej včlanjeni vsi istovrstni obrtniki okoliša, mora biti javljena sodniji, ki ima pravico vednega vpogleda v njeno delovanje. Obrtno kreditna zadruga je pa denarni zavod, kojega namen je, pomagati obrtnikom z denarnimi sredstvi. Razloček med zadrugo in Obrtno zvezo je torej bistveno ta, da je piva, ali bi vsaj morala biti, nepolitična in samo strokovna organizacija, druga pa je politična in stanovska. Pri naši Obrtni zvezi je prvotni namen zbirati somišljenike SLS, jih 1. politično, 2. stanovsko izobraževati in 3. skrbeti za gospodarski napredek obrtnega stanu. ', • 1. Politična izobrazba. Vsak človek in zlasti obrtnik mora da-/ nes biti politično orientiran, kot smo že ponovno poudarjali, žalibog naše obrtništvo še vedno o tem dejstvu ni zadostno prepričano. Naši nasprotniki se kaj radi bahajo, koliko privržencev imajo med obrtništvom; to izvira iz vzroka, da oni štejejo med svojce tudi one, ki se za politična vprašanja ne zanimajo mnogo in ki gx*edo proti lastnemu notranjemu prepričanju za onimi, ki velikokrat naravnost, mnogokrat pa po ovinkih navajajo ljudstvo k splošno napačnemu naziranju v naši stranki; po shodih in zasebno udrihajo proti našim nazorom, slikajo vse črno, separatistično, kot državi nasprotujočo stranko. Svoje privržence pa povzdigujejo nad zvezde in premeteno prikrivajo njihove napake. Da čez naša naziranja udrihajo, se ne smemo Čuditi, če pribijemo, da se pod »nadstrankarskimi« organizacijami skrivajo oni, ki v resnici niso nič drugega kot le razni priveski najrazličnejših JDSarjev in njihovih sinov samostojnežev. V svet mečejo le lepe fraze, v resnici pa delajo ravno nasprotno. Zahtevali so avtonomijo, jo obljubljali — to seveda samo pred vo- pisi se ne vračajo. —- Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3. litvami, v resnici so nam izposlovali centralizem, kot ni bil izveden še v nobeni drugi državi. »Bojujejoc se za krščanska načela, »podpirajo« Cerkev in »vzgajajo« mladino v vredno naslednico naših idej. Zato pa odpravljajo in preganjajo krščanske navade in običaje, rušijo božjepotr.a znamenja, uče .vse kaj drugega kot krščanska načela. »Podpirajo« Cerkev in »vzgajajo« mladino s tem, da delajo okrog sokolskih domov po cele nedelje in praznike, prepovedujejo mladini udeleževati se cerkvenih slavnosti in obredov. Zahtevajo, naj bi bila vera čisto zasebna stvar, Cerkev le hlapec države. Cerkev naj bi v svojem lastnem delokrogu ne odločevala, nasprotno naj bi pa država vedno smela in mogla voditi cerkvene zadeve. Duhovniki naj bi bili v bodoče navezani glede svojih govorov na dobro struno poslušalcev kot zastopnikov političnih in državnih oblasti. Poleg tega se spuščajo v delokrog Cerkve, da naročajo župnim uradom razne stvari, ki jih ti sploh dolžni niso izvrševati in da končno posamezna oblastva celo zahtevajo označbo mišljenja posameznikov. Razumno je, da nas nasprotniki gledajo nekoliko postrani, če se njihovo delovanje razkrinkava. Na tihem se seveda trkajo: Grešili smo; n ko pridejo v javnost, zopet s sladkimi besedami svet »farbajo«. Obrtnik, ki se strogo drži krščanskih načel, ima pa tudi sicer veliko zasebnih koristi. Nismo nikakor nasprotni temu, da si ne bi ničesar ne privoščili, če mu sredstva dopuščajo. A poglej trezno v svet in razmotrivaj, zakaj je danes več zapravljanja po gostilnah, zakaj več podeželskih tepežev, zakaj več ubojev in hudobij sploh, kot jih je bilo pred vojno? Nepobitno je, ■da je na pokvarjenost in razvajenost veliko vplivala vojna, a ta je že tako daleč za nami, da bi že morale izginiti vse njene žalostile posledice. Ponočevanje in nepotrebno zapravljanje gotovo ni dika niko- mur, najmanj pa še obrtniku, ki zasluži tako malo in ki ima toliko in toliko prepotrebnih izdatkov. Davki, družina, živež, obutev in drugo! Obrtnik, drži se krščanskih načel ne samo v širši javnosti, ampak tudi zasebno in bodi prepričan, da bo sedanja preplava papirnatega denarja izginila! Zopet se bo težko zaslužil belič in tedaj ti ne bi čisto nič škodovalo, če bi imel kak vinar kot preostanek iz današnjih dni! Gremo pa iz stališča, da ljudje še nismo angelčki in da se da vsakemuv kaj očitati, bodisi umestno ali neumestno. Do-tovo pa je, da so nasprotniki za obrtništvo storili mnogo slabega in krema vsemu je novo skovana ustava, ki obrtno vprašanje skoro popolnoma izpusti iz ‘pozorišča. To dejstvo nam ne bodo mogli ovreči in naj nas napadajo in obrekujejo še tako nesramno po svojih glasilih. Ne trdimo, da je bil samo to vzrok, da se je bila naša SLS odstranila iz kon-stituante, vendar je pa gotovo, da je tudi to pripomoglo od znanega izstopa Jugoslovanskega kluba, ki je napravil tako globok utis na vso javnost, in katerega so ponovno skušali pridobiti za sveje namene gotovi ljudje. Obrtnik mora biti politično izobražen, da zamere precenjevati dogodke, ki se njega tičejo, zasledovati taktiko posameznih političnih struj. Vsaka politična večina, ki pride do vodstva, oziroma sodelovanja države, izdaja svoja nova navodila, nove odredbe. To je korupcija, katero moramo ostro obsojati. Napačno je namreč mnenje, da n. pr. vsakokratni minister izdaja naredbe v imenu svoje lastne osebe. Ne! On izdaja naredbo kot zastopnik države in take naredbe se ne bi smele ob prihodnji izpreroembi osebe vreči čisto navadno v koš in izdati morda ravno nasprotujoča. Le tehtni vzroki, ki bi zahtevali izpremembo odredb, bi morali biti merodajni. Žalibog tega pri nas tako zelo pogrešamo. Izpremeni se osobje na ministrskih sedežih in izpremene se tudi odredbe. Obrtništvo pod temi večnimi izpre-membami trpi veliko škodo. Tem večnim izpremembam bi pa obrtništvo samo za-raoglo odpomoči le, če bi bilo zadostno organizirano in kot tako bilo v stanu odločno nastopiti v svojem delokrogu. Ob zadostni zavednosti in poglobitvi v stanovskem in političnem oziru se ne bi pustilo več metati iz enega kota v drugega. Jugoslovanska obrtna zveza pospešuje politično izobrazbo svojih somišljenikov-obrtnikov potom svojega glasila »Jugoslovanski Obrtnik«. Vsak obrtnik bi ga moral pazno čitati; oni, ki je že trdno prepričan o naših načelih, zaradi nadaljne orientacije in pregleda glavnih dogodkov, ki se tičejo obrtnikov; oni, ki je omahljiv, da bi izprevidel, kje je resnica, kje ga ne izkoriščajo v svoje posehne in sebične namene in oni, ki se morda prišteva nasprotnikom, da bi izprevidel svojo napako in uvidel ter prišel do prepričanja, da se SLS bori za obrtništvo bolj kot vse druge politične struje. ,Tako glasilo. Pregovor pa pravi, da besede mičejo, a zgledi vlečejo! To resnico bi morali po deželi oznanjati s svojim lastnim zgledom vsi oni, ki se štejejo kot člane Obrtne zyeze. Zganimo se! Kot večletnega obrtnega' organizatorja so me zadnje leto razni listi večkrat napadali s tem, da so me prištevali raznim strankam, sedaj tej, drugič drugi. Nazivali so ine seveda z raznimi čednimi in nečednimi naslovi, na kar pa nisem odgovarjal, ker vem, da mora biti več ali manj vsak organizator izpostavljen zabavljanju in obrekovanju. Za onega, ki ga smatrajo bolj za nevarnega, Vzamejo kar cel lopar, za, manj nevarnega pa zadostuje že navadna »pahljača«. Da pa raznim gg. člankarjem ne bom več uganka, da jim morda povrnem s tem zopet zaželjeoi mir in nočno spanje, povem tem potom jaVno1, da sem pripadnik SLS, Da pa ne ostanem samo pri javni označbi mojega političnega naziranija, je umevno. Odločil sem se namreč, in to že zdavna, Osnovati tu pri nas Obrtno zvezo. Minulo je skoraj leto dpi, odkar se nisem po shodih boril za ideje obrtništva, seveda sem pa tem intenzivneje zasledoval razvoj in organizacijo obrtništva sploh; zasledoval tozadevne uspehe in cilje posameznih organizatorjev. Organizacija obrtništva se izvaja pri nas na dva1 načina. To so nam kaj jasno dokazale volitve. Prvi način, kot smo videli je, da se obrtništvo prepušča samo sebi in se ga izkorišča le, kadar so volitve. Drugi način pa je, da se obrtništvo vodi, upošteva, uči in izobražuje pred in po volitvah, ki so itak redke in seveda obrtniki pri volitvah s a m o o b s e b i že vedo, koga naj volijo. Pri prvem načinu se velikokrat' vded različnega svetovnega naziranja ob času volitev izreče organizatorju, ki bi zaslužil vso čast, nezaupnica in to samo zato, ker noče trobiti v rog, ki pred volitvami ni poznal nikake politike. Drugi način pa upošteva delovanje posameznikov in ceni tudi prizadevanje nasprotnika; zato ni določitev pravilnosti in značajno«ti prav težka. Drngo stališče zavzema Obrtna zveza, to je ona zveza, ki za obrtnike vedno skrbi vin ki se ne skriva pod nikak plašč, ampak odkrito priznava: Delujem na načelih SLS. Komur prav, naj ste pridruži, komur ne, naj si drugje poišče prostora! Ako se članom Obrtne zveze vselej in to takoj ob ustanovitvi javno pove, da smo naslonjeni na SLS, ni potem pred volitvami potrebnega nikakega premišljevanja, kam in kako bomo volili; tako izostanejo vsi mogoči prepiri ter zavlada v celi Zvezi en duh. Res je, da ob ustanovitvi morda kak član ne odobrava naših, zvezinih pravil, a meni se zdi boljše, če je število članov tudi manjše, ker se da n. pr. z 20 zavednimi možmi več opraviti, kot pa z 50 omahljivci, koji so pripadniki različnih strank; zato moram odkrito organizacijo odobravati. Tovariši obrtniki! Ker je organizacija obrtništva naša gospodarska in stanovska potreba, naša sveta dolžnost, naš napredek in moč, ki bo branila pegin malega obrtnika, zato naj se vsak po svojih močeh, po svoji sposobljenosti poprime z vsemi močmi tega prepotrebnega dela. To delo ne velja samo nam, marveč velja tudi našim potomcem, koji si bodo morali služiti kruh z rokodelstvom in ki bodo morda še bolj v trdih rokah, kot je naš. Na1 nas samih je ležeče, da našim potomcem preskrbimo boljšo bodočnost, da nas ne bodo omalovaževali, marveč se nas spominjali kot svojih predboriteljev. To čast, katero naj bi nam naša' mlajša generacija izkazovala, si priborimo pa s tem, ako ne bo nobenega mesta, nobenega trga in nobenega' večjega kraja, kjer še ne bi bila ustanovljena Obrtna zveza! Obrtna zveza nam je tisti pripomoček, pod čigar okriljem naj se organiziramo; zato ker je 1. stanovska in 2. politična organizacija. Kot stanovska organizacija nam bo vcepila spoštovanje do našega poklica, nas izpopolnjevala v posameznih tozadevnih slučajih, kot politična je pa važna, ker je ravno politična izobrazba in tozadevna samozavest oni faktor, s katerim si pridobivamo in varujemo naše obrtne pravice, brez katerih noben stan na svetu ne more obstojati. Ako se bomo dela tako poprijeli, bo naša Jugoslovanska Obrtna zveza v Ljubljani do konca tega leta! že mati večih svojih detet, ki jim bo pomagala in jih vodila po pravih potih. Tovariši, urno na delo« dokler je še čas, dokler maje obrti še ni upropastil velekapital! Noša dolžnost je, da v par mesecih ustanovimo povsod širom naše domovine Obrtno zveze. Dolžnost voditeljev pa, ki imajo, že take obrtne zveze je, da nam po potrebi pridejo m pomoč ih z« tako pomoč bo v bodoče tudi moja malenkost vedno na razpolago, če bo treba. Če se tako p oprimemo dela1, bo polje pred zimo obdelano in medtem nas pokliče našai Jugoslovanska Obrtna zveza v Ljubljano, kjer bomo prejeli naše plačilo v obliki skupnega zborovanja, začrtali naše bodoče <