Kmečka trgovina Sadni sejem v Mariboru Od 22. do 25. oktobra se je vršil v Mariboru tradlciona.ini sadni sejem, ki lelos sicer ni bil tako bogato založen kakor druga leta, vendar je dosegel svoj uspeh. Kakor na vseh dosedanjih, se je tudi na letošnjem sadnem sejmu najbolj postavila Badjarska podružnica v Št. Petru pri Mariboru, kateri so se letos pridružili tudi Limbušani. Ti eadjerejci iz neposredne mariborske okolice eo razstavili svoja namizna jabolka v amerikanskih. zabojih po sredini dvorane. Po kvaliteti in opremi je bilo sadje na višku. Dosegle so se tudi primerne cene. Namizno sadje v amerikanskih zabojih ae je prodajalo po 7 din kg, še lepše kabinetno sadje, ki ga je razstavila Sadjarska in vinareka šola, pa po 10 din, trgovsko blago, ki so ga v holandskih zabojih razstavile razne sadjarske podružnice s Štajerskega kot vzorec doma razpoložljivih zalog, pa je imelo ceno 3—5 din. Kupčija je bila precej živahna ter so nekateri sadJarji dobro odrezali. V splošnem pa se sedaj sadna trgovina spet popravlja. Povpraševanje za blagom je precej živahno. Cene so čvrste ter imajo tendenco porasta. Najbolj gre v promet eksportno blago, ki pa nima izrazite cene, ki se giblje še vedno od 1 do 1.60 din za kg. Trajne zimske sorte pa se kupčujejo celo po 3 din. Izvoz*v Nemčijo je srednje dober, pač pa izvozniki pričakujejo, da bo Šlo sedaj precej blaga na jug naše države, od koder so se sedaj pojavili številni kupci, ki sicer nudijo šibke cene, ki pa se bodo v teku časa Izboljšale, ker so sadjarji s trajnejšimi sortami precej rezervirani. Obdonavske države za gospodarsko zdnižitev Države, ki ležijo ob Donavi, so vse v gospodarskem pogledu enakega značaja. V vseh prevladuje kmetijstvo in vse so navezane na tzvoz kmetijskih pridelkov na zapad. Zaradi tega se je že pred več leti porodil načrt, da bi se te države med seboj gospodarsko združile, da si ne bi več konkurirale na inozemskih tržiščih, temveč bi svoje pridelke prodajale po enotni ceni po gotovem načrtu. Sedaj je težnja po ustanovitvi takega gpspodarskega bloka zopet oživela, zlasti ker se je tudi Nemčija kot najvažnejši kupec zanj izjavila. Ta blok naj bi sestavljale Jug-O3lavija, Romunija, Madžarska, Bolgarija in čeSkoslovaška. Nemci ematrajo, da bi v tem bloku dobila Nemčija odlično orožje za izvedbo svojih načrtov in bi bila v tem bloku zavarovana pred konkurenco drugih Industrijskih držav. - Cene zopet rastejo Iz podatkov Narodne banke je razvidno, da so cene v septembru zopet porastle. Dvignile sosev prvi vrsti industrijskim proizvodom, zlasti obleki ln obutvi ter izdelkom iz kovin. Nasprotno pa so cene kmetijskih pridelkov ostale na prejšnji višini, deloma so celo nazadovale. Prizadet je od tega zopet kmečki stan. Porast cen pa beležijo tudi po vseh dragih državah na svetu. Ta porast je posledica velikih politiCnih pretresljajev, ki smo jih zadnj^ čase doživeli. Lesna trgovina V normalnih časih je jeseni glavni čas za lesno trgovino. Skladišča se takrat praznijo, sklepajo fce prodaje za domači in inozemski trg, skratka v Jesni trgovini vlada splošna živahnost. Letos pa žal ni tako kot je bilo v dobrih časih pred leti. Kljub temu pa je nekoliko bolje, kakor smo v poletju pričakovali. Zboljšanje pa je predvsem poBledica v zmanjšanju zalog, ki so se v nekaterih krajih Slovenije zelo skrčile. Izvoz našega lesa je letos znatno nazadoval v Anglijo, zmanjšal se je izvoz v Italijo in Madžarsko, izvoz v Nemčijo in Grčijo 'je oatal približno na lanski višini. Velike nade polagajo naši lesni trgovci na pogajanja z Madjarsko, ki so se nedavno vržila ter se bodo še nadaljevala. Naši zastopniki so zahtevali predvsem povečanje našega lzvoza za niehki les. Zahtevali so tudi ukinitev ^otovih taks, ki ovirajo izvoz. Madžarski zastopJiki pa so izrazili željo, naj bi se zagotovil njihoPim žagam tudi uvoz jugoelovanskega okroglega lesa. Denar Sedaj so v veljavi sledeči uradni tečaji za inoSemski denar: 1 napoleondor 305 din, 1 angleški funt 238 din, 1 ameriški dolar 43.80 din, 1 nemška marka 14 din, 1 belga 7.40 din, 1 pengo 8.60 din, 100 francoskih frankov 130 din, 100 švicarakih fr. 1000 din, 100 italijanskih lir 228 din, 100 češkoslovaških kron 149 din, 100 bolgarskih levov 44.50 din, 100 romunsklh lejev 32 din. Hmelj četudi so še neprodane zaloge letošnjega pridelka v prvi roki že zelo pičle, je kljub temu v preteklem tednu trajalo živahno zanimairje in povpraševanje nespremenjeno dalje. Ponovno je prišlo do različnih zaključkov ter so se tudi cene nadalje učvrstile in se je za boljše blago in najboljše plačalo tudi do 33 din za kg. Zaključna tendenca je čvrsta. V Nemčiji je trgovina s hmeljem šele sedaj oživela. Ker je Nemčija dobila z žatcem Okrog 7200 hektarjev novih hmeljnikov, je postala a tem največji producent kvalitetnega hmelja na svetu. Nemške pivovarne plačujejo sedaj za 50 kg hmeIja 125 mark. Na. češkem je postalo sedaj mestece Louny središče hmeljske trgovine. Povpraševanje za kvalitetni roudniški hmelj na Ceškem je veliko ter se gibljejo cene med 600—700 kronarai za 50 kg. Konji Na zadnjem aejmu v Ptuju se je živahno trgovalo tudi s konji. Prodajali so se konji po kakovosti od 600 do 4500 din, žrebeta pa od 500 do 2000 din komad. Slinavka in parkljevka Glasom zadnjega izkaza banske uprave se je pojavila slinavka in parkljevka v Sloveniji na novo v okrajih Celje (občine: Dobrna, Nova Cerkev in Velika Pirešica), Laško (obCine: Jurklošter, Laško in Sv. Krištof), Slovenjgradec (občini: Slovenjgradec ter Velenje) ter šmarje pri Jelsah' (občine: Polje ob Sotli, Planina pri Sevnlcl, Sv< Peter pod Sv. gorami in Šmarje pri Jelšah). Skup-. no beleži izkaz, da je okuženih v vsej Sloveniji po; atanju z dne 10. oktobra 372 dvorcev, od tega ^ okraju Dolenja Lendava samem 326. Goveja živina Na zadnjih sejmih se je opazilo padanje cen tako goveje živine kakor svtnj. Cene so blle sledeče: Ptuj: voli 4.25—5.50 din, krave 2.50—3.75, biki 3.50—5 din, junoi 3—4 din, telice 4—5 din. — Kranj: voli 6.25, 6 in 5.25 din, telice 6.25, 6 ta 5 din, krave 5.50, 5 in 4.50 din, teleta 7 tn Ł.50 din. — šmarje: voli: 4.50—5.50, 3.50—4.50 in 2.50 do 3.50 din, telice 4.50—5.50, 3.50—4.50 In 2.50 da 3.50 din, krave 4.50, 3.50 in 2.50 din, teleta 6.50 in 5.50 din. Sejem plemenskih bikov v Velikih Laščah Na aejem plemenskih bikov je bilo prignanth 72 bikov sivorjave pasme od članov posameznih. 21vinorejskih organizacij dolenjske selekdjske zveze. Prodanih je bilo 54 bikov za znesek 153.150 din. Cena bikov je bila po kvaliteti od 7—11 dlH za 1 kg- žive teže. Banska uprava vrbaske banovtne v Banjalukl Je kupila 25 bikov, banska upi* va drinske banovine v Sarajevu pa 5 bikov. Ok* liške živinorejske or°-anizacije so kupile 6 bikov, 18 bikov pa ao pokupile domaže občine in zase*H niki s podporami banske uprave in okrajnih kn»tijskih odborov. Svinje Na sejmu v Ptuju je bilo prignanih 274 komadov svinj, prodanih pa 90 komadov, cene ao pa bile: prasci 6—12 tednov po 80—165 dln kornad, pršutarji 7—8 din kg žive teže, plemenske svinje 7 dln. ¦— Na Gorenjskem se prodajajo špeharjl poi 9—10 din, pršutarji pa po 8.50 din kg žive tež< mladi pujski 7—8 tednov etari so po 140 do 200 dinarjev komad.