PROF. DR. JOSIP KLEMENC (1898— 1967) , LJoleča je resnica, da nas je zapustil univ. prof. dr. Josip K lem enc, veliki učitelj, stanovski tovariš in izreden človek v našem skupnem ž iv ­ ljenju. V si slovenski in jugoslovanski arheologi m u dolgujem o mnogo, saj nam je dal poleg strokovnega znanja tudi številne napotke za pošteno in pravično življen je, za katero nam je dajal tu d i sam s svojo m oralno podobo dostojanstven vzor. T ej naši bolesti se je pridružila tu d i m ednarodna znanstvena javnost z izrazi sožalja, naslovljenim i U niverzi, sem inarju in naši redakciji. G loboko zaupanje v naše društvo in v generacijo, k i jo je strokovno oblikoval, je najlepše izrazil pred m eseci v C elju na začetku kolokvija Zgodnja antika v Sloveniji. P ri prejem u diplom e častnega člana A rheolo­ škega društva Jugoslavije je v viziji današnje resničnosti, ko ga ni več m ed nam i, dejal: »K anček pelina je v tem priznanju, ko vidim o, da se sklepa naše snovanje in življenje. Vendar pa m i ostaja prijetna zavest, da bo delo in ustvarjalnost v sloven ski arheologiji še nadalje tvorna po za ­ slugi naših naslednikov.« S te m i besedami, k i so postale nenadejano besede slovesa, nas je zapustil naš kolega, učitelj in vzornik. N jegovo z delom izpolnjeno življenje se je pričelo 4. marca 1898 v L jubljani, kjer je končal leta 1909 petrazredno ljudsko šolo in 22. 12. 1916 predčasno m aturiral na hum anistični gim naziji. Že 11. 5. 1916 je bil nam reč vpoklican k vojakom . Boril se je na soški fron ti z bazo v P etelinjah na K rasu skoraj vse leto 1917 (15. 1.— 22. 10.), bil nato dalj časa v bolnišnicah ter končal vojaščino 3. 11. 1918. S vo je študije je pričel 14. 4. 1918 na juridični fa ku lteti v Gradcu in končal ta m sem ester. Nato se je (17. 12. 1918) vpisal na zagrebško v se ­ učilišče, kjer je dobil 28. 4. 1921 diplomo iz zgodovine in zem ljepisa. Ves čas štu d ija je obiskoval tudi predavanja iz arheologije in jih zaključil z od­ ličnim uspehom iz staroklasične arheologije 16. 4. 1920. Njegovo prvo slu ž­ beno m esto je bil starodavni Poetovio, kjer je v šolskem letu 1921-22 poučeval na gim naziji. T ik pred nastopom službe v A rheološkem m uzeju v Zagrebu — 16. 12. 1922 — je prebil krajši čas na celjski gim naziji. K ot asistent je bil v m u zeju do leta 1930, ko je bil im enovan za kustosa. Na tem m estu je ostal vse do predčasne upokojitve 21. 4. 1942. Službovanje na lju b lja n ski U niverzi je pričel takoj po vo jn i in bil vse do sm rti redni profesor. Disertacijo »Dislokacija rim ske vojske v Panoniji v I. stol. po Kr.« je uspešno zagovarjal na vseučilišču v Zagrebu, kjer je bil tudi prom oviran 30. 6. 1929. To njegovo obsežno delo, doslej še neobjavljeno, m u je služilo pri pisanju obeh vodilnih razprav na jugoslovanskem in m ednarodnem zborovanju proučevalcev rim skega limesa. P rvo tiskano delo prof. K lem enca je bil prikaz o A bram ičevem vodniku Poetovio v Zborniku za um etnostno zgodovino 6, 1926, 119 (gl. tu d i oceno sestavka Poetovio v RE v A V 3, 1952, 331 ss), kjer je pokazal na eni strani svoje posebno nagnjenje do arheologije in na drugi strani ljubezen do starožitnosti našega prostora. S svojim bogatim repertoarjem poznavalca starin je pripravil objavo dragocene zakladne najdbe iz Ličkega Ribnika. S tem eljitim i in vestnim i razčlem bam i num izm atičnega gradiva in drugih pridatkov je nesporno do­ ločil starost in provenienco tega edinstvenega depoja. V znanstveno n e­ oporečnih za ključkih je nato metodološko pokazal, da lahko le celovito vrednotenje inventarja zaokroži kronološke podatke v ugotovitve histo­ ričnega pomena, ko t je to v L ičkem R ibniku predvsem izm enjava dobrin m ed Italijo in Panonijo preko osrednjih gorskih m asivov severne Jugosla­ vije že v prazgodovinskem obdobju. V te j razpravi je nakazal m etodo, kako povezati izolirano najdbo v to k zgodovinskih dogajanj, kar je tudi sm oter vse arheologije. Sočasno s tem i razpravam i je pričel svoja snovanja tudi na topograf­ skem torišču, kjer ga lahko m irne vesti im enujem o pionirja te vrste del v Jugoslaviji. To strokovno usm erjenost, ki m u je bila posebej pri srcu, sta oznanjala že sestavka S en j u prehistorijsko i rim sko doba ter Pred- historijski i ranohistorijski spom enici na području grada Zagreba. T em se priklju čijo kasneje izčrpne obravnave antične zgodovine Celja in Ljubljane. V vseh je uresničil m etodo, ko iz drobnih topografskih podatkov stkem o zaokroženo podobo rasti m esta in podamo njegovo naselitveno zgodovino. Spoznanje, da je lahko za neoporečno podobo preteklih dogodkov kakega prostora pom em bno vrednotenje vseh doslej znanih podatkov, ga je napotilo k u tru d ljivem u nabiranju gradiva za njem u zaupano nalogo pri Arheološki ka rti Jugoslavije. S ku p a j z B. Sario je pripravil svoj delež za lista P tu j in Rogatec; popolnoma sam ostojno delo pa je list Zagreb, vse v izdaji In ter­ nacionalne unije akadem ij. Zaradi tega, ker je terjala ta naloga ne le podrobno poznavanje gradiva vseh arheoloških dob, am pak tudi neverjeten telesni napor, lahko ovrednotim o to stvaritev po obsegu za izredno. V vseh teh prizadevanjih se zrcali njegova trdna odločenost, izpeljati začeto delo do konca; to je bilo kronano s priznanjem Rim sko-germ anske kom isije arheološkega inštituta nem ške akadem ije, ki je im enovala prof. J. K le­ m enca za dopisnega člana. Prav tako pa ostane nesporno dejstvo, da bo na tem področju trajno zapisan kot začetnik sistem atične topografske sm eri v jugoslovanski arheologiji. Posebno nagnjenje je pokazal že v najbolj zgodnjem obdobju za n u ­ m izm a tiko in epigrafiko, kar bi dokazovali sintetični pregledi s teh znan stven ih področij in posam ezne druge objave, tako napisov iz Murse, Siska, Celja, Ljubljane in Šem petra, ter razprava B reški denarji na H rvatskem . S led n ji sestavek je dragocen zaradi tega, ker je izvrstna študija o pro­ m etn ih in novčnih vprašanjih srednjega veka. Tem eljito poznavanje antične zgodovine in dediščine tega obdobja je omogočilo prof. K lem encu pom em bno delo o P tu jskem gradu v kasni antiki. Podatke, ki m u jih je dalo izkopavanje, je strnil v zaokroženo podobo historičnih dogodkov zatona rim ske dobe v V zhodnih Alpah. Njegovo pri­ zadevanje, pridobiti iz n em ih pričevanj, odkritih z lopato, tudi zgodovinsko dragocene sklepe, je v te m delu najbolj popolno uresničil. P rikaz dogodkov kasne antike je tu sistem atično podan, tako da je ustvaril z n jim učbenik za tem na obdobja naše p rve zgodovine. G otovo je ravno delo ob knjigi P tu jski grad v kasni antiki najbolj dosledno izpeljan pogled pokojnega prof. J. K lem enca na vlogo arheologije kot zgodovinske vede. V išek profesorjevih uspehov in znanstvenih prizadevanj pa je izko ­ pavanje antične nekropole v Š em p etru pri Celju. N e le, da se je pri izk o ­ pavanjih pokazal kot skrben pedagog, ki je uvajal študente v skrivnosti izkopavanj, am pak je izpeljal tu d i zahtevno nalogo samo do uspešnega konca. Od podrobnosti izkopavalne m etode do vodenja skrbnih inven ta rjev najdenin, opisa in vrednotenja sleherne nadrobnosti, do prav težaškega dela pri obnovi spom enikov je pokazal obvladanje arheoloških prijem ov in poznavanje tvarine, k i je presenečalo. N jegova velika in neprecenljiva zasluga za slovensko arheologijo in spom eniško varstvo pa je, da stoje danes šem petrski spom eniki obnovljeni. Sele rekonstrukcija te h m onum entov je nam reč pokazala, kako edinstveno in enkratno je to spom eniško izročilo v sočasni dediščini rim skega im perija in posebej v antični dediščini našega prostora. Z vrednotenjem izkopanega gradiva in objavljanjem tega gradiva v domačih in tu jih strokovnih glasilih ter v V o d n iku po Š em petru je ponesel sloves tega najdišča daleč preko m eja naše domovine. Žal m u je sm rt iztrgala pero sredi pisanja m ono­ grafije. K akor gre prof. K lem encu ko t antičnem u arheologu v povojnem ob­ dobju vodilno m esto v Sloveniji, tako ne m orem o m im o njegovega peda­ goškega dela in aktivnega sodelovanja pri sku p n ih nalogah stroke. O četov­ ska skrb, k i jo je izkazoval vsem svojim dijakom , s prenehanjem študija na fa k u lte ti ni usahnila. Se vedno je tudi kasneje sprem ljal rast slehernega svojega učenca in ga spodbujal k ustvarjanju, vendar ne v strogem odnosu profesor — dijak, am pak k o t osebno pri vseh zn a nstvenih vprašanjih za­ interesiran kolega. Tako se je tu d i ustvarjalno vklju čeva l v vsa snovanja A rheološkega društva Slovenije in Jugoslavije. K je r je bilo potrebno, smo lahko računali z njegovo udeležbo in sodelovanjem . N jegovo predanost znanstven i resnici pa izpričujejo tud i debate in redaktorske pripom be, ko je poln duhovitosti zavračal razna dvom ljiva prepričanja in zablode. Tako kot ni poznal strahu v času N O B, če je bilo treba rešiti življenje sočloveku, tako se tu d i v ostroum nih nastopih ni ustrašil in je šel resnici do dna. K o t je m ogel ob koncu narodnoosvobodilnega boja napisati dramo o bridki in trp k i zm o ti bratom orne vojne, tako je tudi v d ru štven em življen ju našel ob koncu strokovnih izletov, sestankov, ko lokvijev itd. zm eraj tud i bodrilne izreke, s katerim i je zaokrožil in postavil uspehe in neuspehe svojih sode­ lavcev na pravo m esto. K oliko so nam pom enile te besede stanovskega to ­ variša, učitelja in vzornika, je težko označiti. Saj so bile za vsakogar pro­ fesorjeve dobrohotne pripom be spodbuda za nov napor. Sedaj njegovih izrekov ne bo več. Vse preveč resnične so bile njegove besede na zadnjem ko lo kviju . Praznina, k i je prišla, je samo dokaz, da tega izjem nega človeka in zn a n stvenika m i ne bomo m ogli pozabiti. Peter P etru