POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI-
•POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR
V Ljubljani, julija 1934.
Nacionalno delavstvo je bilo pozdravilo pokret, ki je hotel zediniti naš celokupen narod v enotno nacionalno fronto. Zato smo kot posamezniki podprli veliko nacionalno stranko in poskušali v njenem okrilju uveljaviti načela solidarnosti med stanovi in socialne pravičnosti. Pri tem smo vendarle varovali strokovni značaj delavskih organizacij in smo le kot osebe ustvarjali potrebno zvezo. Strokovni momenti so nam narekovali, da v okviru svobodne strokovne organizacije uveljavimo našo skrb za delavstvo in da dosežemo zadovoljivo rešitev delavskih vprašanj. Nacionalnost pa nam je narekovala sodelovanje v nacionalnem pokretu in podreditev naših političnih stremljenj enotni volji celokupnega naroda.
Enotna narodna fronta ni mogla doseči vseh zaželjenih ciljev, ker so jo pač ovirale težke finančne in gospodarske prilike ter preveliki oziri na politično preteklost. Nastala so gotova nesoglasja, ki so privedla do radikalnejših, kakor tudi kompromisnih stremljenj in po-kretov. Mi pa smo stali nekoliko ob strani, ker se nam je zdelo, da je nemogoče doseči napovedano enotnost celokupnega naroda pod geslom »za kralja in domovino« s tem, da se razdira že obstoječa enotnost in da se odbijajo že preizkušeni nacionalisti. Daleč smo ostali od takih stremljenj, čeprav smo priznali potrebo gotovih izprememb. Bili smo eni izmed prvih, ki so naglašali, da je treba izvajati socialna in gospodarska progra-matska načela nacionalnih pokretov, da je treba opustiti nekdanje strankarske razlike, zato smo nastopili kot strogi kritiki dosedanjega dela, toda svarili smo pred vsako usodepolno cepitvijo.
Zahtevali smo, da zmaga poštenost. Smatrali smo, da je država last celokupnega naroda ter smo obsojali brezvestno postopanje političnih nasprotnikov. Želeli smo odkritosrčnost in iskrenost, da s tem onemogočimo vsako demagoško izkoriščanje ljudstva. Razvoj dogodkov nam je pokazal, da je narod za taka stremljenja dovzeten, da pa ga je tre-ba svariti pred poizkusi, ki so vkljub bobnečim načelom mogoče vendarle neiskreni.
Tudi med nami so se pojavili radikalnejši tovariši. Tudi njih je zajel novi val nacionalizma. Dosedanje delo se jim je zdelo preokorno in neuspešno. Ti tovariši so delali v prepričanju, da so novi pokreti boljši od starih in da si bodo tako lažje pomagali. Delali so iz idealizma in zato niso opazili gotovih nenormalnih pojavov in niso mogli presoditi, ali zadošča radikalnost v besedah, ki se pri aktivnem udejstvovanju izprevrže v negativizem.
Toda ta deljenost v naziranjih pokretu niso mogla škodovati, seveda v kolikor ni šla predaleč. Glavno je, da si odredimo pravo pot in da sprejmemo načela, ki nas bodo vodila skozi nacionalno fronto do ustvaritve naših ciljev. Prenehati mora večno iskanje teh ali onih formul, vsi moramo sprejeti en način in v okviru tega načina razvijati svoje misli. Pa tudi za one, ki pravijo, da so iz nekakšnega oportunizma pri tem ali onem pokretu, naj velja načelo, da bomo dosegli največ pri onem pokretu, kjer bomo zraven vsi in ki bo predstavljal enotnost vseh nacionalnih krogov vse države. Naš idealizem nam narekuje enotnost, naš oportunizem ravnotako. Zato Sledimo enemu in drugemu in ne zamenjajmo enih prijateljev z drugimi. S tega stališča se mi zdi pravilno stremije-nje tistih, ki ne cepijo nacionalnih vrst, opravičljivo pa je še stremljenje tistih, ki bi se radi popolnoma osamosvojili, toda pod pogojem, da to osamosvojitev ne dosežejo z izpremembo inicijalk.
Veliko bolj potrebno je, da svoje moči, M jih uporabljamo za to ali ono stremljenje udinjamo v korist delavcem in do-sežemo interno poživitev dela in ojačenje, ki ne bo slonelo na številkah doseženih pri teh ali onih volitvah, temveč ki bo računalo z realnimi številkami plačujo-čega članstva. Naj nas ne zavaja dosedanji običaj vseh nacionalnih krogov, da merijo svojo moč le po trenutnih uspehih, temveč poglejmo stvarem v oči in videli bomo, da je poleg lepih besed potrebno še veliko resnega dela! S tem,
Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11.
Novo trpljenje rudarjev
Ali se sme TPD res tako igračkati z delavstvom?
Ko smo dobili najnovejšo vest iz Trbovelj, s katero se nam sporoča namera TPD o znižanju plač in drugih prejemkov izmozganega rudarja, se nam je vsililo zgornje vprašanje. Pri nas je pa res že vse mogoče in mogoče je tudi, igračkati se z delavstvom na tak način, kakor to dela TPD. In poleg zgornjega vprašanja, nam sili na dan še drugo vprašanje: se li zaveda državna oblast, kam lahko privede tako igračkanje z izmozganim rudarjem? In kdo bo nosil event. posledice, če bo v revirjih konec potrpežljivosti? Bo mar to prevzela nase TPD?
Ne najdemo besed, da bi dovolj ostro ožigosali zadnji udarec, ki ga je namenila TPD svojim delavcem. Vemo, da so naše besede ostre, preostre, toda z ljudmi, ki ne poznajo nobenega socialnega čuta, z ljudmi, ki jim človek ni nič, se drugače ne more govoriti.
Trboveljska družba je sklenila, da se s 15. julijem znižajo plače uradnikom, poduradnikom in rudarjem. Istočasno se znižajo tudi akordne in premijske postavke, zniža deputatni premog in degradira zaslužne kopače v nižje kategorije.
Delavstvo se bo temu do skrajnosti uprlo. Delavstvo je že itak dalo iz sebe vse kar je moglo. Več delavstvo ne more in ne sme dati, če noče živo v grob. Jermenov si ne pusti rezati z živega telesa. Škandaloznega izkoriščanja mora biti konec. Delavstvo upravičeno pričakuje, da ga bo tudi državna oblast zaščitila pred takim vnebovpijočim izkoriščanjem.
Ob zadnji uri kličemo vsem: ne pustite naših rudarjev živih v grob. Če je v vas trohica človeka, potem dvignimo vsi brez razlike močno in krepko svoj glas in povejmo, da nas je sram takega početja!
nje na vse nameščence v državi in tudi na vse stroke brez izjem. Ožigosal je izkoriščanje tekstilnega delavstva in pokazal na kričeče razmere v tej panogi našega gospodarstva. Temu vprašanju mora zbornica posvetiti kar največ pažnje, ker bo tekstilna industrija, ki je sedaj v največjem razmahu, ob gotovem času pustila na tisoče tuberkulozno bolnih delavcev in delavk, ki bodo padli na breme javnih socijalnih ustanov, še bolj je ožigosal postopanje TPD, ki je še pred kratkim izkazala lepe dobičke, sedaj pa je znova napravila atentat na delavske plače. Zbornica in z njo vsi, ki so zato poklicani, morajo storiti vse, da se krivica, ki se hoče naprtiti rudarjem, odpravi. Govornik je dalje zahteval zakon o minimalnih mezdah, ki je nujno potreben, ker gre izkoriščanje delavstva predaleč in postaja že zločinsko. Tudi je zahteval uvedbo zavarovanja za slučaj brezposelnosti, ker ne vidi drugačne rešitve problema brezposelnosti, ki postaja pri nas akutno. Tov. Kosem je v svojem govoru tretira! tudi vsa ostala delavska vprašanja in žel za svoja izvajanja pri vseh priznanje. Tov. Štruc iz Trbovelj je apeliral na zbornico, naj nudi vso svojo pomoč in podporo rudarjem, ki jih tako kruto bije bič kapitalizma.
Po končani razpravi je prišel v razpravo proračun Delavske zbornice za leto 1934. in 1935. Proračun zbornice prinašamo na drugem mestu. Pri razpravi je kot prvi govoril tov. Kosem, ki je izjavil, da Narodni klub sicer ni povsem zadovoljen s proračunom, da pa je treba upoštevati današnje težke gospodarske prilike in da bo zato Narodni klub vzlic vsemu glasoval za proračun. Zastopnik Strokovne komisije tov. Petejan je izjavil isto. Le krščanski socijalisti so po dveh svojih delegatih — tov. inž. Žumru in žužku —— izjavili, da bodo glasovali proti proračunu, ker z njim niso zadovoljni in ker se ni upoštevalo njihovih želja. Za proračun je glasovalo 43 delegatov, medtem ko je glasovalo proti 12 delegatov. Eden izmed delegatov krščanskih socijalistov je bil odsoten, delegat zelene liste pa se je odstranil.
Po odglasovanju proračuna je bila skupščina Delavske zbornice zaključena.
Nagradno tekmovanje
Prijavite se kot sotrudniki! Tekmujte za lepe in praktične nagrade!
V svrho razširitve kroga naših sotrud-nikov razglašamo sledeča tekmovanja:
I. Vsak plačujoči član NSZ, ki je obenem naročnik »Dela« se sme udeležiti nagradnega tekmovanja za troje najboljših člankov o sledečih snoveh:
a)	Potreba zakona o minimalnih mezdah.
b)	Ali nam je potrebna preosnova dela v NSZ?
c)	Zakaj odklanjamo nameravano izpremembo obrtnega zakona?
d)	Kako je pomagati našemu delavcu?
H.	Vsak tekmovalec izbere največ eno izmed navedenih snovi in pošlje članek, ki ne sme obsegati več kot tri strani pisarniškega formata, uredništvu »Dela« najdalje do 31. julija t. L Članku mora priložiti svoj naslov.
III.	Vse članke pregleda komisija, ki jo sestavljajo tovariši Juvan Rudolf, Varšek Anton in dr. Alujevič Branko. Komisija izbere tri najboljše članke in odredi odgovarjajoče nagrade.
IV.	Nagrade so:
I.	dr. Stojan Bajič: Namešeensko pravo;
2.	dr. Avgust Reisman: Delovno pravo;
3.	Praktična navodila iz delavske zakonodaje (izdaja JSZ).
Vsi trije nagrajenci dobe obenem še spominski spis NSZ.
V.	Nagrade bodo razdeljene do konca avgusta t. 1., imena dobitnikov bedo objavljena v »Delu« in ravnotako tudi njihove razprave.
VI.	Uredništvo lista si pridržuje pravico, da objavi tudi tiste članke, ki ne bodo nagrajeni, z navedbo njih pisatelja.
V nujni sili smo združeni, močni in jekleni
Na prvi glas iz Trbovelj, da se bliža nova nevihta, so se zbrali v Ljubljani zastopniki vseh strokovnih organizacij na posebno zborovanje, ki se je vršilo na Vidov dan v Delavski zbornici. Tej konferenci so prisostvovali zastopniki II. rudarske skupine, Strokovne komisije, Zveze rudarjev Jugoslavije, Jugoslovenske strokovne zveze in Narodno strokovne zveze. Na konferenci so zastopniki rudarjev poročali o novem udarcu TPD, nakar se je soglasno sklenilo ustanoviti poseben koalicijski odbor strokovnih organizacij v zadevi mezdnega spora v Trbovljah. Ob koncu konference je bil podpisan naslednji zapisnik:
»Z ozirom na napovedane redukcije mezd in odpoved kolektivne pogodbe v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe ustanovijo vse rudarske strokovne organizacije skupen koalicijski odbor. V ta koalicijski odbor delegirajo: n. rudarska skupina načelnika Franca Pliberška, Zveza rudarjev Jugoslavije tajnika
Jurija Arha, Jugoslovanska strokovna zveza tajnika Alojzija Lešnika in Narodna strokovna zveza zborničnega delegata Jakoba štruca. Za predsednika koalicijskega odbora se je izvolilo Franca Pliberška.
Ljubljana, dne 28. junija 1934.
Dragotin Kosem, Jurij Arh, Alojzij Lešnik, Franc Pliberšek, Vladimir Kravos.«
Kakor smo sicer strokovne organizacije razdvojene in nimamo nič skupnega, tako se znajdemo v skrajni sili združene, močne in jeklene in znamo liki tigra čuvati svoje interese. Tudi proti TPD smo se združili in bomo povsod priredili skupne protestne shode.
Članstvo NSZ bo disciplinirano sledilo pozivom Akcijskega odbora koalira-nih strokovnih organizacij rudarjev.
Živela enotnost rudarjev! Živela njihova zmaga!
Druga skupščina
Delavske zbornice
Na praznik sv. Petra in Pavla se je zbrala v dvorani Delavske zbornice elita delavskega pokreta na n. skupščino te važne delavske institucije. Skupščina se je sestala, da sliši poročila uprave zbornice in izglasuje proračun za leto 1934 in 1935.
Delegati so se zbrali polnoštevilno. Od Narodnega kluba sta se opravičila le tov. dr. Joža Bohinjec radi bolezni in tov. Rudolf Juvan radi zaposlenosti v Beogradu.
Točno ob določeni uri je otvoril skupščino predsednik zbornice tov. Sedej, ki je pozdravil delegate in zastopnika kr. banske uprave, banskega svetnika g. dr. Karlina. Spomnil se je nato umrlega člana plenuma, našega tovariša Delfina Mrovljeta iz žirov in dolgoletnega predsednika Strokovne komisije tov. Jernejčiča. Spomnil se je tudi žrtev kakanjske rudniške nesreče in pozval delegate, da izkažejo umrlim čast, kar so delegati tudi storili.
Nato je sledilo krajše poročilo predsednika in daljše poročilo tajnika zbornice tov. Filipa Uratnika. Tajnik se je
da ojačimo lastne vrste, bomo koristili nacionalni ideji, ker jo bomo razširili med delavstvo in prepričali tudi naše nasprotnike, da sta poštenost in iskrenost najboljši odgovor na očitke.
v svojem poročilu dotaknil vseh perečih delavskih vprašanj in podal sliko o delu, ki ga je napravila zbornica. Prav posebej je tajnik obravnaval vprašanje rudarjev, tekstilnih delavcev, stavbinskih delavcev, kovinarjev in drugih važnih strok. Predaleč bi nas vedlo, če bi hoteli priobčiti kaj več o poročilu tajnika, katerega je skupščina soglasno in z odobravanjem sprejela na znanje.
Blagajnik tov. Celešnik je podal nato blagajniško poročilo, nakar je predsednik finančne kontrole tov. Petejan predlagal blagajniku in upravi absolutorij, ki je bil soglasno izglasovan.
Pri razpravi, katere se je udeležilo več delegatov, je vzbudilo posebno pažnjo izvajanje načelnika Narodnega kluba tov. Draga Kosma, ki je v daljšem govoru podčrtal program dela, kakršnega si je zamislil Narodni klub. V svojem govoru je tov. Kosem podčrtal zahtevo, naj se kontroli o izvajanju naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov posveti več pažnje, ker se ta naredba vsevprek krši in so trgovine, ne samo v Ljubljani, ampak še bolj po deželi preko določenega zakonitega časa odprte. To kontrolo je treba izvajati na deželi tudi radi nedeljskega počitka, ker trgovci malokedaj pomislijo, da velja nedeljski počitek tudi za trgovsko osobje na deželi. Dalje je treba zastaviti vse sile, da se razširi pokojninsko za varova-
Proračun
Delavske zbornice
za leto 1934/35 .
Z ozirom na razpis ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, je uvedla tudi ljubljanska delavska zbornica budžetiranje s koledarskim letom. Zato je zadnja skupščina odobrila dva proračuna, in sicer enega za dobo od 1. avgusta do 31. decembra 1934. in drugega od 1. januarja do 31. decembra leta 1935.
Proračun za dobo od 1. avgusta do 31. decembra 1934. predvideva 920.000 Din dohodkov in ravnotoliko izdatkov. Dohodki so predvideni iz postavke doklad v iznosu Din 706.000 in raznih drugih dohodkov Din 214.000. Izdatke tvorijo: osebni izdatki Din 248.780, mate- j rijalni izdatki poslopja in uradov v Ljubljani Din 113.500, materijalni izdatki Maribor Din 52.600, materijalni izdatki hiše v Celju Din 6050, zavarovanje in davki osobja Din 72.300, samoupravni organi Din 33.500, kulturne svrhe Din 33.500, socijalna politika Din 143.000, investicije, nabavke, naložbe Din 193.500 in razno Din 24.070.
Proračun za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1935. pa izkazuje 2,183.516 Din dohodkov in 2,183.516 Din izdatkov.
Dohodki so predvideni iz doklad v iznosu Din 1,680.000 in raznih drugih dohodkov Din 503.516.
Izdatki pa se delijo na sledeče postavke:
Osebni izdatki Din 540.080, materijalni izdatki poslopja in uradov v Ljubljani Din 270.000, materijalni izdatki za Maribor Din 125.000, materijalni izdatki hiše v Celju Din 14.400, zavarovanje in davki za osobje Din 177.200, samoupravni organi Din 103.400, kulturne svrhe Din 78.000, socijalna politika Din 286.000, investicije, nabavke, naložbe Din 548.986 in razno Din 39.986.
Delavske mezde v Jugoslaviji
V zadnji Številki »Radnickega Jedin-istva« je izšel članek ipcd zgornjim naslovom. Ta članek prinašamo zaradi njegove važnosti v prevodu.
Po istaitilstičnih podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo v naši državi koncem 1933. leta zavarovanih 486.176 delavcev in nameščencev, in to pri vseh organih socialnega zavarovanja sploh. Če predpostavljamo, da imamo v Jugoslaviji najmanj 1,500.000 delavcev in nameščencev, vidimo, da ni zavarovana niti dobra tretjina delavcev in nameščencev.
Mezde vseh teh zavarovanih in registriranih delavcev in nameščencev (o plačah nezavarovanih in neregistriranih delavcev, ki tvorijo ogromno večino, sploh ni ndbenih podatikcv), so ;se gibale tako-le:
65.583 delavcev in nameščencev je imelo po 8 dinarjev dnevne mezde ali po 1 dinar na uro, 76.339 delavcev in nameščencev je imelo dnevne mezde po 8 do 14 dinarjev, 99.325 delavcev in nameščencev je imelo po 14 do 20 dinarjev dnevne mezde, 77.981 delavcev in nameščencev je imelo po 20 do 24 dinarjev dnevne mezde, 39.976 delavcev in nameščencev je imelo po 24 do 34 dinarjev dnevne mezde, 34.780 delavcev in nameščencev je imelo po 34 do 40 dinarjev, 21.902 delavcev in nameščencev je imelo 40 do 48 dinarjev dnevne mezde in 70 tisoč 286 delavcev in nameščencev je imelo nad 48 dinarjev dnevne mezde.
Iz tega isledi, da je imelo od vseh teh 486.176 delavcev in nameščencev le 70 tisoč 286 dnevni zaslužek nad 48 dinarjev. To se pravi, da je 415.290 delavcev in nameščencev prejemalo kot dnevni zaslužek veliko izpod 40 dinarjev. Večina delavk je plačana z dnevno mezdo izpod 20 dinarjev. Ali je pri tem sploh treba poudariti, da teh 70.276 oseb, ki -so prejemale plače nad 48 dinarjev dnevno, sploh ne smemo prištevati med delavce in nameščence, ker so to direktorji, poslovodje, šefi, specijalisti itd.
Povprečna zavarovana mezda vseh teh zavarovancev je znašala leta 1931. 26.19 dinarjev, leta 1932. 24.58 dinarjev in leta 1933. 23.22 dinarjev. To pomeni, da je ta povprečna zavarovana mezda padla napram letu 1932. za 1.36 dinarjev in napram 1931. za 2.81 dinarjev.
Če tako žalostno izgleda stvar z mezdami zavarovanih delavcev, kako mora izgledati šele pri nezavarovanih delavcih?
Kar je pri celi stvari še najžalostnej-še, je to, da se mezde delavcev in nameščencev stalno znižujejo. Mnogi poslo-
davci ae poslužujejo v zadnjem času tudi nove metode in jemljejo delavce »na poskušajo« in jih za čas »poskušnje« nič ne plačajo. Izkoriščajoč brezposelnost, jemljejo ti poslodavci delavce za en ali dva tedna »na poskušajo« in jih potem odpustijo brez vsakega plačila, češ, da ne odgovarjajo zahtevam. Takih delavcev »na poškušnijo« se sploh ne plača. (Tudi pri nas so že uvedene te nove metode poslodavčev in morsikdo mora delati zastonj. Op. prev.)
V javnosti se je govorilo (to je bilo celo predmet interpelacije v narodni skupščini), da se v predilnicah v Čakovcu plačuje delavce in delavke dnevno po 5 do 8 dinarjev. Tak delavec ne zasluži več kot 300 do 500 dinarjev na mesec, tekstilna delavka pa ne več kot 130 do 208 'dinarjev. (To ni slučaj samo v Čakovcu, tudi pri nas v dravski banovini imajo tekstilci take plače. Op. prev.)
članek dalje poziva delavstvo, naj se oklene strokovnih organizacij in si tako zboljša težak položaj.
Dodatno k temu članku pripominjamo, da smo že v zadnji številki našega lista pisali o delavskih plačah in stavili nujno zahtevo po zakonu o minimalnih mezdah. Danes to ponavljamo z vsem poudarkom.
Naša mesta in njih uslužbenci
Ker bo v kratkem izglasovan v narodnem predstavništvu zakon o mestnih občinah, je 'potrebno ugotoviti nekaj podatkov, iz katerih je razvidna kulturna in gospodarska moč mestnega prebivalstva, ki 'upravičuje zahteve mestnega uslužbenistva.
Gospodarski viri v mestih premorejo 507,207.339 Din davčne obremenitve, čeprav je le 2 milijona prebivalcev, ki stanujejo v mestih z lastnim statutom. 4280 podeželskih občin z 11 milijoni prebivalcev plača 557,338.844 Din na račun javnih dajatev. Davčna moč mestnega prebivalstva je ogromna. Zato premorejo mesta nekoliko višje izdatke za svoje uslužbence ter jim ustvarjajo boljše pogoje za življenje.
Prebivalstvo v mestih prinaša v vse poklice, stanove in ustanove svoje umske napore ter s svojo duhovno in materijalno kulturo ustvarja kulturna in. gospodarska 'središča. Mesta so obenem glavni konsumenti vseh kmečkih produktov. Od blagostanja mestnega prebivalstva je odvisna rentabilnost kmetske proizvodnje. Zato je tudi potrebno, da se zasigura oni kategoriji prebivalstva, M izvršuje posamezna službena opravila v teh mestih boljšo eksistenco, da bodo mogli vrniti narodu vsaj del denarja, ki ga je le ta plačal potom občinskih doklad.
Predlogi in resolucije mestnih občin-sltih organizacij glede prejemkov in službenega razmerja občinskih uslužbencev so upoštevanja vredni ter želimo, da novi zakon ne M kršil doseženih pravic in ustvaril nepotrebno nerazpoložen]e med mestno občino in uslužbend. želimo, da avtonomna mesta vodijo svoje finance samostojno kot doslej, ker se drugače bojimo, da bi uslužbend trpeli in da bi trpele tudi vse plemenite akcije, ki hočejo izpopolniti socialno preskrbo državljanov.
Ne uničujmo že tako skromne socialne zaščite brezposelnih delavcev in osirotelih mestnih prebivalcev! Omogočimo mestnemu uslužbenstvu dostojno življenje!
Galjot:
Nekaj o stavbincih
Ko se je 1. 1931. ustanovila organizacija stavlbinskega delavstva v Ljubljani, smo tako j začeli razmišljevati, kake priti do boljšega 'položaja. Mislili pa nismo na delo in itežkoče, !ki so nas čakale. Razmere stavbinskega delavstva db ustanovitvi organizacije so bile veliko boljše, tako da nas je poslabšanje gospodarskih prilik presenetilo 'ter nam naložilo veliko novih skrbi.
Takoj po ustanovitvi smo zahtevali pogajanja z delodajalci, da bi preprečili redukdjo mezd. Uspeh je bil minimalen. Delodajalci so spreminjali delovale pogoje kar čez noč. Zahtevali smo ponovna pogajanja, pa so se jih branili. Eden izmed mariborskih delodajalcev nas je ■smatral cello za hujše Ikot komuniste. S tem so nas odpravili, mezde so nam znižali, dočim iso cene hranil raistie.
Stanje se je vedno slabšalo. Pojavljalo se je stremljenje, češ da naj pride do zvišanja cen potrebščin, dočim so naši delodajalci zniževali delavske mezde in
tako onemogočali vsako izboljšanje splošnega gospodarskega stanja, ki je brez našega sodelovanja kot odjemalcev bilo nemogoče. To nas je prisililo, da smo poklicali na pomoč zastopnike oblasti in delavskih ustanov, da nam pomagajo. Naš nacionalizem nam je narekoval, da je bilo treba ustvarjati in braniti našo državo, zato smo želeli, da se nam da zdravje in moč, da jo bomo lažje branili.
H koncu pa prosim vse stavbinske delavce, da se pridružijo naši zvezi, da bo še močnejša in da bo lažje dosegla svoje cilje. S tem 'bomo pokazali, da razumemo resnost strokovnih vprašanj in važnost strokovne organizacije.
Vsi na plan! Pokažimo, da smo nacionalni! Obenem pa zahtevajmo tudi polno priznanje pravice do obstoja!
Anketa interesentov gradbene stroke
Na pobudo Zveze zidarjev, tesarjev in gradbenih delavcev, ki je včlanjena v NSZ, je sklicala Delavska zbornica v sredo 27. junija t. 1. v sejno dvorano DZ anketo, M naj obravnava vsa pereča vprašanja stavbinskega delavstva, ki je v zadnjih letih hudo prizadeto in se mu delovni pogoji še poslabšujejo.
Ankete so se udeležili zastopniki Delavske zbornice, Inšpekcije dela, Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Borze 'dela, 'Združenja pooblaščenih graditeljev, Združenja zidarskih mojstrov, Narodne etrdkovne zveze, Zveze zidarjev, Jugoslovanske strokovne zveze in Strokovne 'komisije.
Tajnik Delavske zbornice tov. Uratnik je podal uvodni referat o stanju delavstva gradbene stroke, nakar se je vršila debata, M je pokazala mizerno stanje stavbinskega delavstva.-Na anketi se je sklenilo zainteresirati vse merodajne kroge za to pereče vprašanje in to nalogo je prevzela Delavska zbornica.
Upajmo, da ne ostane samo pri anketi.
Zahteve stavbinskega
delavstva
Naše zahteve so označene z naslednjimi točkami:
1.	Zakon o določitvi najnižje mezde.
2.	Socialno zavarovanje stavbinskega delavstva.
3.	Podeljevanje podpor stavbinskemu delavstvu pri Borzi dela.
4.	Kolektivna pogodba,
K prvi točki želimo, da M novi predvideni zakon o minimalnih mezdah določil delavski zaslužek z 'ozirom na splošne cene. Zato naj bo leto 1927. normalno, zaslužek naj se zniža oziroma zviša v sorazmerju z izprememibo splošnega indeksa cen. Tako določene mezde morajo upoštevati izjemen položaj stavbinskega delavstva, posebno tistega, ki živi izključno od tega dela. Minimalna mezda bi morala vsebovati 'tudi eventu-elne zvišane prispevke za socialno zavarovanje, razen če delodajalec sam prevzame od mas predlagana višja bremena. Minimalna mazda bi morala biti uma, tako da bi se drugačna mezda izpreme-nila na urno in šele na tej podlagi določila nje zakonitost. Pri tej presoji zakonitosti bi se morala upoštevati zakonita določba glede nadurnega dela brez ozira na to, ali je bilo nadurno delo v resnici višje plačano. Kršitve zakona bi se kaznovale z denarnimi kaznimi, ki bi šle v korist fonda za podpiranje brezposelnih delavcev. Zakon bi bil obvezen tudi za vsa javna dela in bi moral izrecno izključiti vsako izjemo. Zakon naj bi izvajala sodišča na predlog prizadetih ter gospodarskih 'im delavskih ustanov.
Socialno zavarovanje stavbinskega delavstva je vprašanje, ki potrebuje posebno obravnavo. Dosedanje zahteve glede članstva in določbe glede podeljevanja podpor zavarovancem, upoštevajoč dejansko izaposlitev 'ter se ne ozirajo na prisilno prekinitev dela v mrtvi sezoni. Zato naj bi se istaVbimcem priznala pravica do brezplačnega zdravljenja v mrtvi sezoni, tudi brez ozira na faktično zaposlitev. Priznale naj bi se tudi gotove denarne podpore, ki bi omogočile potrebno nego in ki ne bi bile ekvivalent odišlega zaslužka. Ravno talko bi tudi svojci luživali gotove pravice. Predpogoj ipa bi bil, da je bil dotični delavec običajni član urada za zavarovanje delavcev v času sezone. Na 'ta način bi bilo pomagano staVbinlskemu delavstvu in bi bil dosežen tisti učinek, iM mi sledil 'sedanji ministrski naredbi o prostovoljnem članstvu sezonskega delavstva.
Isti momenti bi bili odločilni pri podeljevanju podpor s strani Borze dela.
Borza dela mora ponovno poudariti svojo posredovalno vlogo pri zaposlitvah ter dati možnost stavbmgkemu delavstvu, da najde zaposlitev tudi v drugih krajih, toda pod pogojem, 'da prepreči tako usodno konkurenco med delavci.
Kolektivna pogodba bi morala predvideti za težake najnižjo mezdo, ki bo določena že v omenjenem zakonu, kvalificiranim delavcem pa bi priznala 3 do 4 dinarje na uro več kot itežakom. Ona bi določila natančno razmejitev med težaki in kvalificiranimi delavci. Delalo naj bi se po osem ur dnevno, le v 'nujnih slučajih bi ise smelo delati največ 10 ur, pri 48-urnem delavnem tednu. Nadurno delo se plačuje s 50% za vsako uro poleg redne ume mezde. Akordno delo bi bilo nedopustno. Zaposleni bi bili prvenstveno delavci registrirani pri svojih strokovnih organizacijah, samo preostala mesta bi izpopolnili ostali delavci. Za nedeljsko delo, -delo v jamah, vodi, visokih zgradbah itd. bi veljale še naprej sedanje zakonite določbe. Kolektivna pogodba naj bi se 'Sklenila za dobo dveh let pod pogojem, da se pri vsakem 5% izpreminjanju splošnega indeksa cen iz-premenijo tudi mezde.
O obrtnih sodiščih
Po novem obrtnem zakonu bi se imela ustanoviti posebna razsodišča za razsojo sporov, ki nastanejo med podjetniiti in obrtniki kot deJodajaJM na eni in delavci 'ter nižjim pomožnim osobjem kot delojemalci na drugi strani. Dokler pa se taka 'razsodišča ne ustanove, so pristojna za razsojo omenjenih sporov redna, in sicer sreska sodišča, v katerih Območju ima delodajalec svoje podjetje ali Obrt.
Za območje ljubljanskega sreskega sodišča, in samo za to območje, posluje posebno »obrtno sodišče« v Ljubljani. Prednost za stranke obstoja v tem, da to sodišče hitro posluje in da Ikot pravni zastopniki niso pripuščeni advokati, kar počenjuje pravdanje, tako da tudi rev-' nejše stranke Lahko iščejo pomoči sodišča, ne da bi se imele bati prevelikih stroškov.
Obrtno sodišče ob uradnih dnevih, ki so ob sredah in. sobotah, v nujnih slučajih pa tudi drage dneve, sprejema Stranke ter daje pravne nasvete in sprejema na zapisnik tožbe. Prodno pa pride do tožbe, isikuša sodišče stranke popreje med seboj poravnati in jih v ta namen vedno posebej povabi na sodišče; šele, če se ta poskus poravnave ne posreči, se pusti domnevano pravico .uveljaviti s tožbo.
Razen jasnih slučajev tožb na plačilo mezde se tičejo spori, ki naj jih reši sodišče, največ odpovednih rokov, nadurnega dela in odplačil za slučaj bolezni ali mezd.
Zato navajamo nekaj tozadevnih določil obrtnega zakona:
Glede odpovednega reka določa zakon, da velja 'tisti odpovedni rok, ki sta si ga stranki dogovorili in mora biti za obe istranlki enak, v slučaju drugačnega dogovora velja za dbe stranki dogovorjeni daljši odjpovedni rok, ki pa ne sme presegati 6 mesecev. Le, če ni posebnega dogovora, kar pa je običajno, velja za delavce in nižje pomožno osobje 14-dnevni zakoniti odpovedni rek. Dogovor, Iki bi določal krajši odpovedni rok, bi bil neveljaven. Delojemalec dobi pravico do rednega odpovednega roka takoj ob vstopu v islužbo, torej tudi, če je šele en dan v službi, ako ni bilo izrecno dogovorjeno, da se sprejme samo za opravo gobovega dela, določenega dela ali na poskušnjo, ki sme trajati največ 1 mesec; ako poiskušnja traja preko enega meseca, stopi v veljavo določba o zako-'nitem odpovednem roku.
Ako torej delodajalec brez tehtnega vzroka, ne da bi se držal odpovednega roka, odpusti delojemalca, mu mora poleg mezde za čas zakonitega ali dogovorjenega odpovednega rdka, povrniti še škodo, ki 'jo je dragi zaradi tega imel, katero ibo pa seveda delojemalec moral dokazati. Istotako pa je tudi delavec, ki brez vzroika 'izstopi iz službe brez odpovedi, odgovoren za škodo, Iti zaradi tega nastane gospodarju.
Glede pravice do mežde v slučaju bolezni in nezgod in dragih utemeljenih razlogov zadržanosti od opravljanja dela, ima zakon sledeča določila:
Ako je službo jemalec po 14-dnevnem službovanju, kot je navedeno, zadržan opravljati delo, ima pravico do plačila mezde za en teden. V slučaju, da je bil sprejet samo za prehodno potrebo, dobi isto pravico šele po 1 mesečnem službovanju. V onih 'primerih, ko ima službo-jemalec v hiši svojega gospodarja stanovanje in hrano, pa dobi v navedenem položaju po 14-dnevnem službovanju
| f Jernejčič Franc |
Strokovno komisijo in njej priključene organizacije je zadel hud udarec. Umrl je njen dolgoletni predsednik Franc Jernejčič, ki se je vse do zadnjega zdihljaja živo zanimal za vsa delavska vprašanja in gibanja. Pokojnik je bil star 62 let in doma z Dolenjske. Že v mladih letih se je posvetil delavskemu gibanju in ostal v njem vse do smrti. Pokojnika ohrani delavstvo v najlepšem spominu, prizadetim sorodnikom in organizacijam pa iskreno tovariško sožalje.
Razmere v tovarni Remec še niso urejene
Po dolgotrajnem sporu v tovarni Remec & Go. na Duplici, smo bili mnenja, da ise bodo prilike iv tej tovarni uredile in izboljšale in da ne ibo pritožb. Pa ismo se motili. Vodstvo tovarne še vedno dela tako, da se nejevolja delavstva z vsaMm dnem veča. Mi smo večkrat opozorili vodstvo tovarne, da želimo mir in red v tovarni. Na zadnji razpravi je zastopnik podjetja g. ing. Remec to tudi obljubil. Vzlic tej obljubi pa dobivamo pritožbe, da ni vse tako kot bi. moralo biti.
Masiram tovarne je vodstvo odtegnilo 14^dnevni zaslužek, češ, da za časa spora, ko je tovarna stala, niso opravljali službe. Mi se takemu naziranju čudimo. Mojstri vendar niso krivi zato, če je tovarna stala in če niso mogli opravljati službe. Menda bo res treba postaviti tovarno pred 'Sodišče in zahtevati, da spoštuje zakone in izplača mojstrom to, kar jim potiče.
Mi svarimo vodstvo tovarne pred novim splošnim razburjenjem delavstva, M zna nastati, če se bo ž njim postopalo tako kot doslej. Odgovornost za nove posledice ne bodo potem nosile organizacije, ampak oni, M umetno ustvarja nerazpoloženje med delavstvom.
Trije veliki in impozantni shodi v revirjih
Akcijski adboir rudarskih strokovnih organizacij je sklical za nedeljo 1. julija v Hrastniku protestni shod, v ponedeljek 2. julija pa v Zagorju in Trbovljah.
Vsi trije shodi so bili tako dobro obiskani, kot še nobeden doslej. Na tisoče in tisoče je bilo onih, ki so prihiteli na te protestne shode, da protestirajo proti novi ataki TPD na življenje rudarjev.
Na shodih so govorili predstavniki vseh treh rudarskih istrdkcvniih organi-zacij, in sicer za Narodno strokovno
pravico do 14-idnevne oslkrbe in mezde, _po odbitku izdatkov za zdravnika in zdravila, v kolikor jih je trpel gospodar. Po polletnem službovanju se ista pravica službojemalca v hišni skupnosti raztegne na 4 tedne.
Tudi za čas, za katerega je delojemalec po krivdi gospodarja zadržan ali oviran opravljati delo, ima delojemalec pravico do plačila po odbitku onega, kar je delojemalec v istem času drugje zaslužil.
Delavec, ki je bil že eno leto v službi, ima, a)ko odide na orožne vaje, pravico do plačila mezde za 4 tedne.
Mezda se plačuje v višini, kot je bila dogovorjena. Ako delodajalec samovolj-110 ttiezdo zniža in se delojemalec s tem ne zadovolji, more službo proti rednemu odpovednemu roku odpovedati in za ta čas Iše zahtevati neznižano mezdo.
Za opravljeno nadurno delo ima delo-fetnalec pravico zahtevati plačilo s 50% Poviškom iše tri leta po opravljenem tie-
tudi če ni 'plačila za nadure do tega časa še terjal.
To so torej najvažnejše določbe obrtnega zakona, iza katerih pojasnilo se stranke najbolj obračajo na sodišče. Dodamo se, da mezdne terjatve zastarajo v treh letih; odškodninske terjatve zaradi predčasnega neosnovanoga odpusta ali izstopa pa v 6 mesecih, v primerih ikcukurza delodajalca imajo delojemalci prednostno pravico do plačila mezde pred drugimi.upniki za eno leto od otvoritve konlkurza ali gospodarjeve smrti nazaj tib zneska 20.000. — Te svoje terjatve morejo službojemoiki samo prijaviti 'kcnkurznemu sodišču.
Za zaključek še svetujemo vsem, da se v slučajih, ko rabijo pravne nasvete, obračajo na obrtno, odnosno na svoja sreska sodišča, IM morajo brezplačno pomagati strankam v njihovem delokrogu.
zvezo tov. štruc, za Zvezo rudarjev Jugoslavije Arh in za JSZ Lešnik. Shodom je predsedoval predsednik H. rudarske skupine Pliberšek.
Vsa javnost in še posebej rudarji so pozdravili enoten in discipliniran nastop vseh strokovnih organizacij, ker vidijo le v tem jamstvo za uspeh pri akcijah.
Podrobnosti o shodih ne bomo navajali, ker so o tem obširno pisali dnevniki, povdariti moramo lle, da je prišlo na shodih do pretresljivih scen, ko so matere z otroci v naročju jokale in jokajoč preklinjale one, ki jim hočejo vzeti še zadnjo skorjico kruha in zadnjo kap mleka.
Prav je, da se protestni shodi ne ustavijo samo v revirjih, ampak, da jih delavstvo sklicuje tudi po vseh ostalih krajih in izreče na njih simpatije do rudarjev ter se ožigosa postopanje velekapitala pri naši	Naše
podružnice, vsaj večje, naj takoj povsod skličejo take protestne shode in s tem opozorijo javnost in kr. vlado, da je delavstvo v obrambi svojih pravic enotno.
Rudarje v njihovi borbi čskreno pozdravljamo! Do skrajnosti gremo z njimi v borbo! Naj živi solidarnost vsega delavstva!
Novi davek
Delavska zbornica je vložila pritožbo na finančno direkcijo, M izterjava nov davek od delavcev, dasi finančni zakon tega ne določa. Pritožba se glasi:
V § 16. pod 4. finančnega zakona za leto 1934.—35. je predpisano, da morajo plačati 1% izrednega prispevka od kosmatih prejemkov vsi zavezanci usluž-benskega davka. Izrecno pa je obenem predpisano, da eo od tega prispevka izvzeti medi drugimi hišni posli, delavci in dninarji.
Delavska Zbornica je bila opozorjena, da nekatera podjdtja odtegujejo svojim delavcem poleg uslužbemskaga davka tudi s finančnim zakonom predpisani 1% izredni prispevek. Podjetja utemeljujejo odtegljaje s tem, da je na podlagi ustmenih inistriikcij davčnih uradov oproščen 1% prispevka le delavec-težak, do-čim ga mora vsak kvalificiran delavec plačati. Pri tem štejejo med kvalificirane delavce podjetja ne samo trgovske, obrtniške in. imidustrijtike delavce, ki imajo učna spričevala, ampak tudi tovarniško priučeno delavstvo.
Finančni zakon izrecno predpisuje, da so delavci oproščeni 1% prispevka. Finančni zakon ne loči 'kvalificiranih ter priučenih delavcev. Finančni zakon generalizira oprostitev na vse delavce. Zakonodajalec tudi pod označbo delavec gotovo ni mislil samo težake, ali pa sploh nekvalificirane delavce, ker bi potem to posebno. skupino delavcev tako označil in kar je važno, tudi opisal.
Ker so določila finančnega zakona jasna, prosimo, da finančna direkcija naroči davčnim uradom, da ne zahtevajo plačilo 1% izrednega prispevka od delavstva.
Finančna direkcija naj nas blagovoli tudi o svojih ukrepih obvestiti.
da na centralnih mestih tudi pri podjetnikih dobro vedo, da škodujejo popusti pri varnostnih napravah in ukrepih .podjetjem. Ce se greši proti varnostnim predpisom v stremljenju, da se da čim-največja storitev, se dogaja to v prvi vrsti po krivdi organov, ki so na terenu, katere bi bilo treba kontrolirati tudi v interesu podjetja samega.
Upajmo, da bodo merodajni krogi upoštevali iznešene predloge in pod vzeli vse potrebne korake, da se v bodoče preprečijo vsake večje nesreče v rudnikih.
Naši protestni shodi
Na poziv Izvrševalnega odbora NSZ so vse večje podružnice NSZ priredile v zadnjem tednu protestna zborovanja radi namere poslodavčev, da se poslabšajo določbe obrtnega zakona.
Shodi so se vršili v Ljubljani, Jesenicah, Hrastniku, Javorniki!, Velenju, Medvodah, Hudijami, Črni, Tržiču, Lokah, Ptuju, Celju, Trbovljah, Konjicah itd. Vsi shodi so bili prav dobro obiskani in delavstvo je povsod z ogorčenjem vzelo na znanje grdo namero poslodavčev, ki streme za tem, da se soci jalno-zaščitni zakoni poslabšajo.
Na vseh shodih je bila sprejeta naslednja resolucija:
Delavstvo in nameščenstvo zbrano na protestnih shodih Narodno strokovne zveze
1.	najodločneje protestira proti vsakemu poskusu noveliziranja obrtnega zakona, ki naj bi po predlogu poslodavčev poslabšalo socijalno zaščito delavcev in nameščencev.
Anketa o prepreeenju rudniških nesreč
V sredo dne 27. junija 1934 se je vršila v Delavski Zbornici anketa za prepre-čenje rudniških nesreč. Ankete so se udeležili zastopniki rudarske oblasti, za-stopniM Glavne bratovske štolaJdnice, ki je bila zastopana po svoji upravi in po članih samouprave iz delodajlske in de-lojemalske skupine, zastopniki H. skupine rudarske zadruge ter predstavniki vseh rudarskih strokovnih organizacij.
Anketo je sklicala Delavska Zbornica. Na anlketi je podala Glavna bratovska skladbica naslednji pregled nesreč v rudnikih Slovenije:
ttih stvareh. Na teh tečajih naj bi predavali strokovnjaki, katere naj bi dala na razpolago rudarska oblast in rudarska podjetja.
Drug ukrep, ki je potreben za varstvo rudarjev, je učinkovitejše nadzorstvo varnostnih naprav v rudnikih. Inšpektorati rudarske oblasti ne bi mogli pri dbsežnosti rudniških naprav vsega pregledati, tudi če bi imeli na razpolago velike kredite, IM pa jih danes nimajo. V drugih krajih prebijejo inšpektorji rudarske nadzorne Oblasti večji del svojega delavnega časa na terenu v rudni-
						Izdatki za	> rH C3 O	U
Leto	Število zavaro-	Š t	e v i 1	one	zgod	lečenje in podpiranje poškodo-	cd fl ^ P 03 >§ © 0.9 •Hi
	vancev	smrtnih	težkih	lažjih	Skupaj	vancev in svojcev	_ o, > •a t3 ta O O N
1925	17.537	19	284	2216	2519	1,230.071	70.14
1926	15.855	14	201	1966	2181	1,354.432	85.32
1927	15.537	22	181	1964	2167	1,901.614	122.39
1928	16.003	16	233	2001	2250	2,036.399	127.25
1929	17.343	15	243	2267	2525	2,233.158	128.76
1930	13.463	12	210	1545	1769	2,539.726	188.64
1931	12.283	9	202	1679	1890	2,835.660	230.86
1932	10.862	15	184	1636	1835	3,076.649	283.25
1933	10.564	9	142	1668	1819	2,785.725	263.70
Iz tega pregleda je razvidno, da so rudarske nesreče tudi v Sloveniji, kjer so tako zvane razmere gotovo najboljše, zelo znatne. Vsako leto povzročijo v naših rudnikih nesreče povprečno nad 20 smrtnih slučajev. V 9 letih je bilo smrtnih slučajev v naših rudnikih več, kakor jih je bilo pri zadnji veliki rudniški nesreči v Kaknju, ki je povzročila upravičeno pozornost vse javnosti v državi. Predstavnik Zveze rudarjev je v svojem referatu poudaril, da bi ise dalo to število s sodelovanjem delavcev in delodajalcev zelo zmanjšati, kar ne ibi bila samo dolžnost napram delavstvu, temveč tudi v velilkem interesu rudarskih podjetij, ki nosijo vse stroške za nezgodno blagajno, katere letni izdatki so letos že presegli znesek 3 milijone dinarjev.
Sredštev za preprečen j e rudarskih nezgod bi bilo dvoje:
Prvo sredstvo bi Mio to, da bi se teoretična strokovna izobrazba rudarskega delavstva, Iki je pri nas zlasti po vojni zalo padla, dvignila. Danes ne posveča tej izdbražbi nihče nobene pažrije. Večina kopačev ne zna meriti strupenih plinov v zraku in tudi nima pojma o legi zemeljske plasti, o pritisku in o tem, kako maj se proti vsemu temu uspešno zavaruje. Popolnoma nerazumljivo je, da se zahteva danes strokovna usposobljenost od čevljarja, ki napravi malo škode, ako napravi pokvarjene čevlje, ne zahteva se pa, da ima tako strokovno Usposobljenost kopač v rudniku, M z neznanjem ogroža svoje in tuje življenje. Predavatelj predlaga, naj bi se s sodelovanjem H. rudarske skupine in podjetij vršili v vseh rudnikih tečaji o
licih. Pri nas morajo sedeti v pisarnah, iker za inšpekcijo nimajo 'kreditov. Tre- i ba je ukreniti, da se to temeljito spremeni, da se rudarski inspektorati izgrade in se jim dajo na razpdlago potrebni krediti. V državnih rudnikih se mora obratno vodstvo od inspekcije v personalnem oziru najstrožje ločiti! Vsa ta kontrola pa še ni zadostna.
Treba M Mio vpeljati pri nas kontrolorje iz delavskih vrst, kateri M pregledovali rudnike in javljali nedostatke. S temi ismernicami so se strinjali v glavnem tudi ostali, na anlketi navzoči predstavniki. Delodajalski delegat Bratovske skladni ce je poudaril posebej, da je ipo njegovem mnenju pomoč rudniških podjetij pri izobraževanju rudarjev sigurna. V Trbovljah so se s sodelovanjem tamkajšnjega rudniškega ravnateljstva in lokalnega načelstva II. skup. rud. zadruge taM tečaji že preteklo leto vršili. Priporočati je, da se prihodnje leto razširijo na vse rudnike. Kar se izgraditve inspekcije rudnikov tiče, je to 'stvar, M jo je treba urediti z novimi po-ilieijslkimi predpisi, M morajo temeljiti zopet na novem rudarskem zakonu. On poudarja že naprej', da posel kontrolorjev iz delavskih vrst ne bo lahek, ker bodo izpostavljeni dvojnemu pritisku, na eni strani s strani delavstva, na drugi strani s strani podjetja, tako, da se za to gotovo ne bo nihče potegoval. Izražena je bila misefl, da bi imela nezgodna blagajna ves interes na tem, da postavi sama take kontrolorje iz delavskih vrst in za nje tudi nekaj žrtvuje. V nezgodni blagajni ima sicer prevladujoč vpliv podjetniška strani, vendar je računati s tem, ,
2.	Sedanja socijalna zaščita obrtnega zakona je že itak minimalna in ne ustreza povsem duhu časa, nje poslabšanje pa bi pomenilo naravnost zločin, ker bi se s tem okrnile najosnovnejše človeške socijalne pravice.
3.	Na protestnem shodu zbrani delavci in nameščenci z vso odločnostjo odklanjajo vsako poslabšanje zakonskih določil obrtnega zakona, tičočih se socijal-no-pravne zaščite delavcev in nameščencev in obsojajo ob tej priliki tudi način, kako se je hotelo tako poslabšanje vtihotapiti v obrtni zakon.
4.	Delavci in nameščenci izjavljajo, da bodo znali odločno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi ter ob vsakem času braniti svoje interese in preprečiti vsak atentat na obstoječo socijalno-pravno zaščito delovnih slojev.
5.	Ko protestiramo proti poskusu poslabšanja obstoječe socijalne zaščite, pa z vsem poudarkom zahtevamo zakon o minimalnih mezdah, ki naj zajezi naravnost katastrofalno naraščajoče izkoriščanje delavcev in nameščencev.
Protestno zborovanje rudarjev v črni
Tudi pri nas smo imeli protestno zborovanje. Na shod je prišlo izredno lepo število rudarjev, ki so z zanimanjem sledili govornikom. Shod je otvoril tov. Pavel Cesar, ki je v kratkem, a jedrnatem govoru povedal namen shoda. Tovariš Anton Varšek iz Ljubljane je potem obrazložil namero poslodavčev, M gre za tem, da se sedanje socijalne zaščitne odredbe obrtnega zakona poslabšajo. Za njim govoril še tov. Vojska iz Maribora, nakar je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo prinašamo na drugem mestu. Ta shod v Črni je pokazal, da naša- misel povsod napreduje in gre zmagovito svojo pot naprej. In tako je tudi prav.
Protestni shod v Ljubljani
Vrhovni strokovni svet je sklical tudi v Ljubljani protestni shod, ki se je vršil 26. junija v dvorani Delavske zbornice. Dvorana je bila do zadnjega kotička polna zborovalcev. Na shodu so govorili tov. Zemljič, ki je shodu predsedoval, dr. Kosti, Kravos in dr. Alujevič. Vsi govorniki so se pečali z namero poslodavčev, poslabšati obrtni zakon. Mi o tem shodu ne bi poročali, ker bi bilo odveč, če bi o vsakem shodu napisali celo poročilo. Morali smo pa o njem napisati te besede, da ožigosamo one, ki so prišli na shod z namero, da ga razbijejo.
ežafttcvajte .vedno in povsod tfdbeCo**!
Podružnice nam pišejo
Celje
(Dne 16. junija t. 1. se je vršil zelo dobro obiisikan sestanek naše podružnice v Celju. Sestanka so se udeležili vsi člani. V odsotnosti predsednika je vodil sestanek tov. tajnik Wltavski, ki je obsodil namero nekaterih delodajalskih krogov, da poslabšajo dbrtni zakon. Obravnaval je tudi nekatere lokalne zadeve, nakar je podal besedo tov. dr. Alujeviču, zastopniku centrale.
Tov. dr. Alujevič je uvodoma tolmači zadnjo resohicijo upravnega odbora glede razmerja med NSZ in dragimi nacionalnimi pokreti. Po mnenju predavatelja nam je nujno potrebna enotnost v nacionalnih vrstah. Zato je treba odpraviti vse one momente, ki izzivajo razčlenjenost. Pri tem grešijo tisti, M izkoriščajo naciolnalne momente v osebne koristi, kakor tudi tisti, ki s svojo demagoške kampanjo uničujejo težko dosežene sadove narodne solidarnosti. Odprava teh stremljenj mora biti v programu vsakega poštenega nacionalista. — NSZ je strogo strokovna organizacija ter ne more biti del te ali one politične stranke, je pa nacionalna in ta nacionalnost ji diktira sodelovanje s činitelji, ki morejo koristiti delavstvu. Gotovo pa je, da mora tudi ostala javnost upoštevati delavske zahteve in s tem poudariti resničnost svojega nacionalizma. — Za tem je predavatelj obravnaval še predloge nekaterih delodajalcev za izpremembo obrtnega zakona in ob splošnem pritrjevanju ugotovil, da taki predlogi ne prinašajo nujno potrebne solidarnosti in socialne pravičnosti in da se bo delavstvo borilo zoper vsak poizkus, ki bi skušal poslabšati njegov položaj.
Konjice
Podružnica NSZ v Konjicah je dokazala 17. junija t. 1, da je zelo močna in da pravilno pojtmuje svojo nalogo. Ta
dan se je vršilo protestno zborovanje, na katerem je celokuno članstvo obsodilo vse one gospodarske kroge, ki smatrajo, da sta borni zaslužek in zaščita delavstva, vzroka današnji krizi. Stroga je bila obsodba nekaterih delodajalcev iz Konjic, M so prepovedali svojemu delavstvu, da bi se udeležilo tega shoda in s tem poudarilo, da je tudi ono nezadovoljno.
Na zborovanju so govorili župan g. Jereb, narodni poslanec g. Gajšek, zastopnik Sokola dr. Mejak ter tovariši Žagar Janez in Ciril ter dr. Alujevič. Vsi
so ždi lepo priznanje za svoje resnične besede, delavstvo pa je sprejelo 'kratko in ostro resolucijo ter se solidariziralo z ostalimi sotrpini v državi.
Kranj
Naša podružnica v Kranju je v sporazumu z JSZ sklicala protestno zborovanje zoper nameravano poslabšanje socialno - zaščitnih določb obrtnega zakona. Zborovanje je vodil predsednik podružnice JSZ, za NSZ pa je govoril zastopnik centrale dr. Alujevič.
Posamezni govorniki so obžalovali, da mi prišlo do enotnega nastopa delavskih organizacij, obenem pa so iznesli številnemu delavstvu najvažnejše točke spre-minjevailnega predloga k obrtnemu zakonu. Soglasno je Ml odklonjen vsak tozadevni poizkus in končno je po besedah tov. Krča zavladalo splošno razpoloženje, češ, da naj pride do tovariškega sodelovanja med strokovnimi organizacijami.
Po dobro uspelem shodu se je vršil informativni razgovor med člani posameznih strokovnih organizacij in sklenjeno je bilo, da bodo vse tri delavske organizacije poslale enoten predlog svo-jim centralnim zvezam v Ljubljani za skupen nastop v borbi za zaščito tekstilnega delavstva.
6 tem shodom so naši tovariši v Kranju pokazali hvalevredno delavnost, ki Ibo v bodočnosti gotovo še večja.
Jesenice
Naši tovariši na Jesenicah so ponovno dokazali, da se znajo 'boriti za svoj obstoj in da me poznajo V težkih časih razlike med delavci te ali one struje.
Z ozirom na najnovejši poižkus delodajalcev, da poslabšajo določbe obrtnega zakona, so delavci na Jesemcah odločno protestirali, ker so prepričani, da je to le začetek več takih iizprememb zakonov, ki ščitijo delavca.
Istočasno so skupno z ostalimi delavskimi organizacijami intervenirali zoper preosnovo nekaterih državnih podjetij, ki bi uplivala na kapaciteto našega trga ih izločila gotove kraje v državi iz interesne sfere KED. Brez energičnega nastopa našega delavstva M bili sprejeti
dalekosežni sklepi, ki bi po dosedanji praksi uplivali na položaj delavstva in poslabšali pogoje, pod katerimi je Mia sklenjena zadnja kolektivna pogodba.
V to svrho so intervenirali tudi na banski upravi ter upamo, da ne bo potrebna pot v Beograd in da bo kmalu odpravljena še zadnja bojazen.
Tržič
V nedeljo, dne 10. julija je doživelo delavstvo in nameščenstvo pri nas veliko zborovanje celokupnega proletarijata. Prostori obširnega salona, dvorišča in hodniki ge. Globočnikove so bili polni tr-žiških delavcev in nameščencev, ki so se zbrali na, ta dan, da skupno protestirajo proti predlogu poslodavčev za poslabšanje obrtnega zakona. Zborovanja se je udeležilo nad tisoč zborovalcev obojega spola. Ker so bili vsi lokali napolnjeni do zadnjega kotička, je moralo čez 500 zborovalcev oditi in se vsled tega zborovanja niso mogli udeležiti.
Tako velikega in dostojno manifestu-jočega shoda še ne pomnijo v Tržiču. Z vso dostojnostjo, a vendar z ostro besedo so zastopniki vseh treh združenih strokovnih organizacij ožigosali način in postopek nekaterih delodajalcev, ki hočejo vtihotapiti v obrtni zakon protiso-cijalne odredbe. Pričakovali bi od merodajnih oblasti, da socijalno zaščito delavcev in nameščencev zboljšajo, ne poslabšajo; saj si je delavstvo in nameščenstvo priborilo svoje pravice v dolgoletnih bojih s sovražniki in nasprotniki delovnega ljudstva. Početje nekaterih služ-bodavcev je vsega obžalovanja vredno. Narodno strokovno zvezo je zastopal na tem shodu tov. Josip Ambrožič iz Ljubljane. Na to je bila sprejeta soglasna resolucija, ki bo poslana na merodajna mesta.
Babje čenče „ta belih"
,»Ta beli«, ki pa so prav za prav »ta črni«, s-o v zadnji »Delavski pravici« razpisali ali napisali celo kopo babjih čenč. Pod naslovom »Ob zasedanju skupščine Delavske zbornice« iznašajo stvari, ki ne odgovarjajo resnici in v eni sapi kažejo še vedno njih odprto bolečino, da so pri zadtijih volitvah v to važno delavsko institucijo tako sijajno pogoreli in prišli na zadnje mesto v zbornici. Mi bi šli preko tega otročjega tarnanja, če ne bi v tem njihovem jadikujočem članku napisali tudi nekaj vidnih neresnic. In zaradi teh neresnic se danes oglašamo.
Predvsem je prav »debela« in iz trte izvita ona, da je bila JSZ neoticijelno vabljena od »ta plavih« k sodelovanju proti marksistom. Nam ni o takih ne-oficijelnih razgovorih nič znanega bi bi bili baš ta beli zadnji, ki bi prišli v kombinacijo za kak skupen nastop. Druga še bolj debela pa je ona o kompromisu med plavim! in rdečimi. Tretja, tudi debela, je ona o zahtevi plavih, da se reducirajo krščansko misleči uradniki zbornice.
Ko smo brali te besede ®ta belih«, smo se vprašali, kako je mogoče, da krščansko misleči ljudje brez sramu pišejo neresnico in jo servirajo svojim krščanskim bralcem. Mi bi kaj takega ne mogli, četudi nismo v vrstah pateir-tiranih kršćanskih ljudi.
»Ta beli« so bili doslej vajeni, uživati v Delavski zbornici kot druga najmočnejša skupina posebne privilegije. Tako so Si n. pr. v Mariboru in Ljubljani zasigurati večje društvene prostore, četudi zijajo v Maribora ti prostori celo leto prazni, ker ni članstva, da bi se jih posluževalo in v Ljubljani Motako ne, zato so morali del pisarne pretvoriti v stanovanje tajnika. Tudi so si za-sigurali več uradniških moči v zbornici in to zagovarjali vselej s tem, da so druga najmočnejša skupina. In sedaj je te slave konec! Iz druge najmočnejše skupine so postali zadnja in manjšinska skupina, a vziic temu bi si radi ohranili prejšnjo pozicijo. Ta plavi pa tudi niso šli v volilno borbo, da bodo osltali zadnji, ampak zato, da se pomaknejo naprej. To jim je uspelo in zato hočejo imeti v zbornici vsaj iste pravice, kakor jih imajo »ta- beli«, ki so na zadnjem mestu. Krščanski socialei pa tega niso hoteli koncedirati in bi vziic volilnemu rezultatu, ki jih je vrgel na zadnje mesto, radi ostali v ospredju. Pa ni šlo. Zato je pri »ta betih« prodrl sklep, da bodo šli v opozicijo. Da bo stvar lepše izgledala in da bodo imeli vsaj kak vzrok za to njihovo otročje početje, so že predhodno napisali nekaj neresnic v svojem glasilu tor se na mile viže opravičili pri volilcih.
Kar so klerikalci obljubili, so tudi' storili. Kot poročamo na drugem me-
stu, so glasovali proti proračunu v Delavski zbornici in s tem šli v opozicijo. Nas ta opozicija nič ne moti. Mi bomo svoje delo v zbornici nadaljevali tako kot se nam. zdi, da je pravilno in koristno za delavstvo, ki živi danes v težkih prilikah. Krščanski socialei pa itak niso nikoli pokazali preveč razumevanja za delavska vprašanja in jim je bila tudi .strokovna organizacija vselej le po-litikum. Sedaj so se od pozitivnega dela v zbornici abstinirali in zato bodo ob svojem času dajali gotovo odgovor
Na predlog našega zastopnika, je občinski odbor občine Koroška Bela na svoji seji z dne 19. junija t. 1. soglasno sprejel naslednjo resolucijo:
»Občinski odbor občine Koroška Bela zbran na svoji seji z dne 19. junija 1934 najodločneje protestira proti vsakemu poizkusu noveliziranja obrtnega zakona, ki naj bi po predlogu poslodavčev poslabšalo zaščito delavcev in nameščencev. Sedanja socialna zaščita obrtnega zakona je že itak minimalna in ne ustreza povsem duhu časa, nje poslabšanje pa bi pomenilo naravnost zločin, ker bi se s tem okrnile najosnovnejše socijalne pravice. Občinski odbor odManja z vso odločnostjo vsako poslabšanje zakonskih določil Obrtnega zakona glede so-cialno-pravne zaščite delavcev in nameščencev ter obsoja pri tej priliki tudi način, kako se je hotelo to poslabšanje
Že na kongresu Narodne strokovne zveze v Ljubljani z dne 9. septembra 1928. leta smo zahtevali, da je treba strokovno šolstvo na novo urediti, da dobimo za našo industrijo in obrt visoko kvalificirano delavstvo. Še posebej pa smo zahtevali, da bi se vršil strokovni pouk ob delavnikih in ob delavnem času ter da bi se posvečala največja pažnja obrtniškemu naraščaju.
Novi obrtni zakon, ki je stopil v veljavo 1932. leta, je predvidel, da se ima šolski pouk za vajence vršiti ob delavnikih in ob delovnem času. Toda pred par tedni smo dobili načrt, po katerem naj bi se ponovno uvedel nedeljski dopoldanski in splošni večerali pouk po 19. uri.
Letos je ravno 25 let, odkar je šolski odbor obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani odpravil večerni pouk in upe-lj,al dopoldanski pouk ob četrtkih od 8.—12. ure. Toda podjetniki so se upirali dnevnemu pouku, sedaj pa. hoče tudi samo ministrstvo za trgovino in obrt z novo naredbo odpraviti zakonito pridobljene pravice po novem obrtnem zakonu.
§ 267 obrtnega zakona predvideva, da pripade vajencu po dovršenem prvem letu učenja odškodnina za delo. Minister trgovine in industrije bi moral določiti z uredbo najmanjši znesek te odškodnine. Vse Delavske zbornice v državi so izdelale tozadevni predlog, ki je bil že 1. 1932 predložen ministrstvu za trgovino in industrijo. Predlog te naredbe se glasi:
§ 1. Delodajalec, ki daje učencu za časa učenja stanovanje in hrano, ni dolžan dati v drugem in tretjem letu nikake nagrade. V četrtem letu pa je dolžan dati 20% plače, določene v smislu § 5 te uredbe.
§ 2. Delodajalec, ki ne daje učencu za časa učenja stanovanja Ln hrane, je dolžan dati v drugem letu 40%, v tretjem letu 60%. v četrtem pa 80% plače, katera je ugotovljena na način, predpisan po § 5. te uredbe.
§ 3. Delodajalec, ki daje učencu hrano brez stanovanja, mora dati učencu minimalno ptlačo v višini ene tretjine, a delodajalec, ki daje učencu stanovanje brez hrane, mora dati učencu odškodnino v višini dveh tretjin iznosa navedenega v § 2. te uredbe.
§ 4. Ako da delodajalec vajencu obleko in jo je vajenec sprejel, tedaj se zniža učencu pravica na odškodnino za vrednost obleke.
svojim votilcem in delavstvu.
Za nas so končali. Mi smo biG dolga leta v manjšini, gledati »krvno sorodstvo« belih in rdečih, pa nismo radi tega šli nikoli v opozicijo. Njim se je zahotelo v opozicijo. Niso se mogli vživeti v vlogo manjšine in tretjega v Zbornici, odtod izvira njih opozicija. Morda pa se krije za tem korakom tudi še kaj drugega, morda pravimo, bodočnost bo pokazala, če smo se varali.
Na babje čenče »ta belih« nai bo to dovolj.
utihotapiti v obrtni zakon. Občinski odbor izjavlja, da bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi branil napad na socijalno-pravno zaščito delovnih slojev. Ko protestiramo proti poskusu poslabšanja obstoječe socijalne zaščite pa z vsem po-vdarkom zahtevamo zakon o minimalnih mezdah, ki naj zajezi naravnost katastrofalno naraščajoče izkoriščanje delavcev in nameščencev.«
Resolucijo je občinski odbor poslal kr. banlski upravi, ministra za socijalno politiko in narodno zdravje in Delavski zbornici.
Mi iskreno pozdravljamo ta nastop občinskega odbora, M se je v pravem času postavil v obrambo delavstva in nameščenstva. Prav bi Mio, da izrečejo svoje besede tudi drugi občinski odbori vsaj tam, kjer je delavstvo doma.
§ 5. Plača, ki služi za osnovo /a odmerjanje odškodnine v smislu § 1. do 3. te uredbe, je najnižja povprečna zavarovana dnevnica OUZD. Banska
uprava bo objavila vsako leito najmiSjo
povprečne zavarovane dnevnice delavskega zavarovanja.
§ 6. Ta uredba dobi veljavnost z dnem objave v »Službenih Novinah«.
Sedaj pa moram omeniti še paragraf novega obrtnega zakona, ki je tudi važen za vse obrtne in trgovske vajence ter vajenke, t. j. § 294, po katerem je vsak mojister in podjetnik zavezan zaposliti vajenca oz. vajenko najmanj 3 mesece po dovršeni učni dobi.
Vsa ta zaščita je sicer mimdlmalna, toda ona predstavlja vseeno gotov napredek ter smo prepričani, da ne bodo uspeli poizkusi, ki jo hočejo poslabšati.
Iz uprave
Pozivamo vse podružnice, da skrbijo za redno odračunavanje članarine, ker je drugače nemogoče nadaljnje redno izdajanje lista. Naj se vsak zaveda, da s svojo malomarnostjo škoduje pokretu in tovarišem, ki redno plačujejo članarino in ki bi radi prejemali naše glasilo. Obenem vas pozivamo, da razširite krog naročnikov izven članstva in da zahtevate od lastnikov javnih lokalov, da se naročijo na naš list.
Iz uredništva
Prosimo vse sotradnike, da nam pošljejo svoja poročila in članke najdalje do konca vsakega meseca. Poročila morajo biti stvarna in kratka. Posamezne podružnice naj določijo stalnega našega dopisnika, ki bo potem izbral krog šotnidnikov iz vrst svojih tovarišev. Posebno želimo, da nam pošiljajo članke o posameznih važnih vprašanjih, da bo tudi delavstvo z dežele izrazilo svoje mnenje o njih.
Delavci stopite
v vrste NSZ
Izdajatelj: Dr. Joža Bohinjec. — Urejuje: Vladimir Kravos. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani. Predstavnik Fran Jezeršek.
Tako sc dela v občinskih
odborih
J. B.:
Zahtevamo več zaščite za va|ence in vajenke