Mladinika matica Da izpraznimo zalogo, oddajamo posamezne številke nekompletnih letnikov po 20 par. V zalogi so samo še 3., 5., 6. in 8. številka II. letnika in 5. številka III. letnika. Z 18. seje 15. februarja 1933. 1. Banska uprava odkupi nekaj knjig M. M. za obmejne kraje in za otroke naših izseljencev na Francoskem, v Belgiji, v Nemčiji in na Holandskem. 2. Glede nckaterih pritožb, da ima »Naš rod« premalo prispevkov nacionalne vsebine, odgovarja urcdništvo: S slabimi stvarmi bi se dosegel baš nasprotni efekt. Dobrih patriotskih pesmi in proze pa ni nikdar zavračalo, nasprotno celo narbčevalo jih je. Žal, da ni bilo vselej zaželenega uspeha. Kdor si hote ne zatiska oči, pa bo videl, da odscva vendarle skoro iz vseh stvari ljubczen do naše zemlje, do našega naroda, do naše domovinc. — Da priobčuje »Naš rod« tudi pesmi socialnc vsebine, je v teh hudih časih več kot razumljivo. Ali je to slabo, čc se pri mladini vzbudi sočutjc za bednc in trpeče? 3. Glasbcno prilogo je letos »Naš rod« opustil, ker je v načrtu pevskega zbora JUU, da izda obširno pesmarico. Ker pa jo čitatclji žclijo, jo bomo prinašali s pvihodnjim lctom zopet rcdno. 14. V literami odsek se kooptira še tov. Anka Levčeva. Še vedno se dobijo lahko s 25% popustom naslednje knjige M. M.: Kresnice I. Kresnice VI. Kresnice III. Kresnice IV. Krcsnice V. (Samo vez.) Sadjarčki. Rudi. K.ako smo delali radio. Začarani krogi. Vijolica Vera. Pod (»rajskim jarmom. Mizica, pogrni sc. Miškolin. Vrtnaričice. .Luk.ec in njegov škorec. Zivljenje hudobnc kavke Katke. Lukec iščc očeta. (Vez.) Botra z griča. (Vez.) Tiho življenjc. Srednje in meščan&ke šole so dobile te dni od banske uprave okrožnico, kjer se priporoča vsem učiteljem fizike, naj poudarjajo pri elektrotehniki velike zaslugc Nikole 1 esle. Za razvoj elektrotehnike so jugoslovenski učenjaki daprinesli največ, v prvi vrsti pa seveda Nikola Tesla. Ta veliki naš učenjak in izumitelj jc žal pri nas jako malo znan. Da odpomorc temu nedostatku, izda prav te dni Mladinsko knjigo »Tesla in razvoj elektrotehnike«, ki jo jc spisal znani strokovnjak na tem polju, dr. Lavo Cermelj. Knjiga izide na šestih tisk. polah velikega formata izrednih publikacij M. M. in bo imela okrog 60 slik. Cena kartonirani knjigi jc 26 Din, trdovezani pa 32 Din. Naročila sprcjema šc vedno Mladinska rnatica, Ljubljana, Frančiškanska ul. 6/1. Tudi II. štev. »Našega roda« je pošla. Mnogim. ki to številko še naknadno naročajo, ne moremo žal več ustrcči. Ponatis bi se izplačal samo pri večjem številu novih naročnikov. Univerzitetni prof. M. Vidmar piše o Nikoli Tesli: ... Mihajlo Pupin je s svojim izumom sploh omogočil telefoniranje na velike daljave. Mihajlo Pupin je Jugoslovan. Iztrgal se je iz okovov tlačene zemlje, postal jc profcsor na njujorški univerzi, ostal pa je naš. Prof. Franjo Hanaman je dal elcktrotehniki wolframno nitko za žarnice. Jugoslavija mu je omogočila življenje doma. Ostal je na univerzi v Zagrebu. Kje bi bila tchnika električnih žarnic brez njega? Leta 1856. se je v selu Smiljanu pri Gospiču rodil N i k o 1 a T e s 1 a. Kakor Pupin je tudi on odšel v Ameriko. Posvetil se je elektrotehniki, položil glavne temelje tej novi tehnični stroki, sipal dolgo let kolosalne ideje in postal najmodernejši tehniški pionir kot jih je bilo malo, zelo malo. Po prvem desetletju lahko polagamo račune pred Evropo, ki nas še vedno gleda s kritičnimi očmi. Dolžnost nam je, da ji pokažemo, kaj smo dali, ko so nam bile zvezane roke in s ponosom lahko vprašamo: Kdo je dal več? Tesle ne moremo spraviti v normalen okvir uspešnega velikega elektroinženjerj.i. Tesla je pesnik clektrotehnike, umetnik, če hočete. Tesla je bil prepoln idej, da bi mogel opravljati normalno delo inženjerja. Njegova intuicija je kolosalna, njcgov pogled v naravne skrivnosti strašen. Ta glava — svet ji je bil preozek, ta fantazija — podjetnost Amerikancev ji je bila preslabotna. Tesla je oplodil mlado elektrotehniko tako intenzivno, da šele v tem dejstvu najdemo razumevanje za neverjetni razvoj zadnjih desetlctij. O Seliškarjevem »Rudiju« je objavj \andot prcd leti prucej neugodno oceno. \ zadnjih »Odmevih« pa piše o »Rudiju« pre cej drugače. Tu pravi, da je Seliškarjevi »avanturistična povest« Rudi najboljša, ka jih imamo te vrste. O Seliškarju piše, da s« mnogo bavi s socialnimi krivicami, ki jilj brezobzirna človeška družba dcla dandaniji otroku, toda te socialne krivice so mu sam povod in bodrilo, da pokaže, da se zna otro tudi maščcvati zaradi teh krivic, maščevai se nad družbo na ta način, kbt se zna in a more maščevati otrok: s svojo vztrajnostja fantazijo in s svojimi naravnimi zmožnostrr se dvigne visoko nad surovo družbo in plemenitostjo vrača krivice. Seliškar poznii otroško dušo, njene misli in njeno prav< stremljenje, itd. Malokatera knjiga jc princsla otrokon toliko vcselja kot Ribičičeva »Miklavževn noč«, ki je izšla s 4 barvnimi ilustracijami M Bambiča. Od velike naklade nam jc ostalc le še malo knjig. Kdor šc nima tega zanimi vega dcla in hoče napraviti otroku veliko vc seljc, ta ga naroči pri Mladinski matici, Ljub Ijana, Frančiškanska ulica 6/1.