ANNAIES 5/*i>4
izvirno znanstveno delo	UDK 726.5(497.12-15 Fijeroga)
CERKEV SV. ŠTEFANA V FtjEROGi PRI POMJANU V SLOVENSKI ISTRI
Timotej KN1FIC
dr., Narodni muzej, G i 000 Ljubljana, Prešernova 20, SLO dr., Museo nazionaie, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, SLO
Spominu dr. Branka Marusica (1926-1991), raziskovalca srednjeveške Istre
IZVLEČEK
V članku so opisane in opredeljene razvaline enoladijske cerkve z vpisano apsido in grob s pridanim ovalnim kresilom iz Fijeroge pri fomjanu v slovenski Istri. Najdišče so delno raziskali leta 1986. Cerkev je bila po ljudskem izročilu in pisnem viru posvečena sv. Štefanu, prvemu mučencu. Uvrščena je v "istrsko skupino" sakralne arhitekture in je bila zgrajena v skladnih razmerjih malih celih Stevi! in razmerjih na podlagi korenov števil 2 in 3. Okvirno sta postavitev cerkve in pokop datirana v čas od 12. do 14. stoletja. Zgodovinsko je bilo to obdobje mlajše slovenske kolonizacije, ki se je takrat širila med starejše gručasle vasi na višinah med Rižano in Dragonjo.
Po krajevnem izročilu je med Vasema Fijeroga in Pomjan, ob cesti, ki vodi i/ doline Dragonje na sleme Šavrinsfcih brd, nekdaj stala cerkev sv. Štefana. Pred dvesto leti naj b: bila opuščena in prezidana v skedenj Ta ie pred desetletji pogorel in ni bf! več obnovljen. Njegove razvaline leže približno dvesto metrov severno nad Fijerogo, ki se stiska na fiišnem pomolu nad dolino Rokave. Ledina Pri sv. Stepami (tudi Pri sv. Štefanu) je last domačinov Antona in Rudolfa PeroSe. Na njej zidana kapelica ohranja spomin na opuščeno cerkev (si. I in 2),
Ker so bili po pripovedovanju najdeni v bližini tudi skeletni grobovi (Boitin Tome 1981), je jeseni 1986 ekipa Arheološkega oddelka Filozofske fakultete v Ljubljani opravila na tem zemljišču manjše izkopavanje. Očistili smo notranjost porušene stavbe in izkopali poskusni jarek vzdolž njene vzhodne stene (si. 3). V razvalinah smo odkrili temelje enoladijske cerkve z vpisano pol-krožno apsido, v poskusnem jarku pa s kamnitimi ploščami obložen skeletni grob (si. 4; Knific 1987; Knific 1987 a).*
* Pivo verzijo članka o cc rkvi sv. Štefana v Fijerogi sem pripravil za revijo Hisnia Archaeologica", glasilo Arheološkega muzeja Istre v Ptilju, kfci so le (a I'>88 nameravali izdati zbor tik ob življenjskem jul ileju dr. Branka Maruiiča. Ker zbornik ni izjel, sedaj precej spremenjeni in razširjeni članek objavljam v koprskih Annafes.- Arheološko delu v Fijc-rogi je bilo opravljeno v okviru topografskih raziskav, ki jih je v Pomjaim in bližnji okolici pod vod s Ivo m arheologa Marka Slokina izvajal Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana (Stokin 1987; Pri izkopavanju v Fijerogi, ki ga je vodil T. Kni'i-_, so sodelovali siudenti arheologije Milan l.ovenjak, tomaz Nabergoj, Vesna Sveilicič, Andrej Senuov in Irena Šinkovec (Filozofska fakulteta, Ljubljana; ler Pomjanca Dominik Kbpčič in Jože Roje. Risba cerkve: ing. arh. Rado Prodan, Koper {pri!. 1 in 2, osnova za si. 10 in 16). Risbe zemljevidov in najdb: Dragica Knif» Lunder, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana (si. 2-4, 10, 16, 26-231: Foto: lože Hanc, Ljubljana <sl. 7-9, 12-14,
17, i 8) in T. Knitu (I, 5,6, II. IS, 19-25} Kovanec je določil dr. Peter Kos (Narodni muzej, Ljubljana). Osteološko gradivo sta opredelili mag. Tatjana Tomazo Ravnik in mr,g. Petra Leben-Sdj.ik (Biotehnična fakulteta v Ljubljani) Petrografska opredelitev brusa in kresilnikov: dr. Jernej PavSič (Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Ljubljana). Glede na uporabnost je kamnil« odbitke pomagal opr«de!i\i dipl arheolog Draiko Josipov«? (Filozofska fakulteta, Ljubljana). Odlomek sekirico je določila dipl. arheologi nja Milena Horvat (Filozofska fakulteta, Ljubljana). Vsem se 7? pomor in sodelovanje najlc-jiie zalivatiujem. Posebna zalivala velja kolegu Marku Srakrnu, ki n-c: je povabil v Fijerogo. - Dokumentacijo hrani .irani Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu, kjer je začasno tudi izkopano gradivo.
47
ANNALES 5/ 94
Timotej KNIFIC:CERKEV SV. ŠTEfANA V FlIEROCt PRI POMIANO V SLOVENSKI ISTRI, i7 64
SI. 1. Fijeroga, pogled na razvaline cerkve sv. Štefana v Fijerogi in kapelico ob cesti v Pomjan (od juga).
SI. 6. Fijeroga, cerkev sv. Štefana, odstranjevanje ruševin v apsidi.
cerkev
Zemljišče z razvalinami (pare. št. 85/4 k. o. Pomjan, nm 325 m) leži ob križišču pomjanske ceste in dveh poti, ki peljeta med njive (si. 3), razložene po terasah Korone, Vrtače in Kotc-šče, na položnem in sončnem pobočju pod prazgodovinsko Stražo (Boltjn Tome, Truhiar 1975; Pavlin 1987). Poti sta danes precej zarasli, vendar se iz podrasti še vidijo škarpe in useki iz njunih lepših dni, ko sta bili skrbno urejeni. Pri topografskem ogledu smo na veliki groblji, ki je bila nasuta severno od cerkvenih razvalin, našli delno zakopano in nepopolno ohranjeno kamnito kolo stiskalnice za olje, v vinogradu pod cerkvijo in na njivah čez cesto pa odlomke rimskih opek in lončenine, ki so v teh krajih nasploh pogosti (Boitin Tome, Truhiar 1975; Boltjn Tome 1981; Stokin 1987).
SI. 5. Fijeroga, začetek arheološkega dela v notranjosti cerkve sv. Štefana.
SI, 7. Razvaline cerkve sv, Štefana v Fijerogi pri Pom-janu, pogled od zahoda.
Notranjost porušene stavbe, od katere stojita še južna in vzhodna stena, je bila do višine 1,5 m zasuta s kamenjem in gosto zaraščena (si. 5). Pri odstranjevanju zasutja se je ob vzhodnem zidu najprej pokazala pol-krožna apsida s pravokotnim okencem (si, 6), nato - pri spodnjih vrstah v zidovih - prvotna, enakomerna in vešča zidava s kamnitimi klesanci (na grobo obdelanimi lomijenci iz fiišnih skladov), ki so vezani z dobro malto, na koncu pa Še po vsem prostoru položen kamnit tlak (si. 7, 8). To so bistveni, še ohranjeni deli pravilno orientirane cerkve, ki je v tlorisu merila 13,32 x 4,70 m (prit. 1).
Apsida je skrita v 1,8 m debelem zidu; visoka je 2,10 m, široka 2,26 m in globoka 1,32 m (si. 9, pril. 1). Okence je 1,55 m od tal, na zunanji strani je veliko 0,39 x 0,19 m, znotraj pa večje: 0,74 x 0,44 m (si. 10). Temelj zidu je bii vkopan v fiišno skalnata tla in pri vz-
48
ANNALES 5/'9 4
Timotej KNIFIC: CFKKFV SV. STFFANA V P((EROG! PKI POMJANU V SLOVENSKI ISTRI, 47-64
Pni. 1. Fijeroga, tloris cerkve sv. Štefana in pogledi na zidove v raznih smereh.
OOHZA -^s
¡SŠij
-4— --ffM------
smer ZAHOD
49
ANNALES 5/ 94
Timolcj KNIFJC: CERKEV SV. JrtFANA V FIJEROCI PRI POMJANU V SLOVENSKI ISTRI, 47-64
SI. 3. Fijeroga, geodetski posnetek ledine Pri svetem Stepami z razvalinami cerkve in vrisanim poskusnim izkopom (ekvidistanca plastnic 0,5 m).
hodnem zidu na zunanji strani stopničasto razširjen (si. 11, 12). Stopnico so zasuli z grušč nato zemljo, s katero so zravnali tudi hodno površino okrog cerkve. V tej zemlji so ležali raztreseni kosi rimskih opek in drobci lončenine. Apsida je bila tlakovana s kamenjem nepravilnih oblik (si. 13). Nad 2.74 m visoko gmoto zidu z apsido se do višine 4,80 m dviga trikotni nadzidek. Njegova zidava, ki se začenja v osmi vrsti kamnov nad okencem, se loči od zidave spodnjih vrst po uporabi v povprečju večjih klesancev in po podlaganju klesancev s tankimi ploščicami, s katerimi so izravnavali vrste; robovi kamnov so v zgornjih vrstah ostrejši kot pri spodnjih, kjer so že zelo zlizani (si. 11).
še više je ohranjen južni zid, ki od tlaka meri 6 m (si. 8, pri!. 1). V spodnjem delu je - približno do višine 2,50 m - zidava prvotna, le jugozahodni vogal je zidan tako kot trikotni nadzidek pri vzhodnem zidu. Z ostalim zidom je vogal slabo spojen, na kar kaže velika razpoka, ki ločuje različno zidana dela (si. 14), pa tudi v liniji zidu je na tem mestu videti rahel prelom (prll. 1: tloris). V prvotnem delu je 1,85 m od tal vzidano okence (si, 15; pril. 1)). Njegova lina je pravokotna, zunaj ožja (0,13 x 0,39) kot znotraj (0,37 x 0,39 m, pred poškodbo verjetno 0,53 x 0,39 m), kjer sta stranski plošči poševno razmaknjeni (si. 16) . Na notranji strani južnega zidu je v višini 2,55 m razporejena vrsta ležišč za stropne tramove, z njimi pa se začenja mlajša nadzidava v že znani tehniki (si, 8). V tem delu sta vidni dve veliki pravokotni okenski odprtini (pri zahodni je deloma še ohranjen kamnit okvir), tretja pa je zazidana v prvotnem delu južnega zidu (pril. 1).
Od zahodnega in severnega zidu je ostalo pokonci le nekaj spodnjih vrst. Zidova sta bila očiščena z notranje strani, zunaj pa sta ostala zasuta z ruševinami. Severni zid je v vzhodni polovici bolje ohranjen in višji (do 1,26 m) in ima na prehodu v vzhodni zid 1,15 m široko odprtino za vrata (si. 8; pril. 2). Od njih sta na prvotnem mestu še kamnit prag in spodnji del podboja (si. 16). Ta okvir je ožji od zidu in je postavljen podobno kot okence v apsidi (si. 9). Nekaj gradbenih posebnosti pa na prvi pogled jasno podobo prav v predelu vrat nekoliko zamegljuje. Temeljni kamni so bili namreč pri severnem zidu postavljeni tekoče po vsej dolžini, pri vzhodnem zidu pa na obeh straneh apside simetrično, kot da bo nanje povsod postavljen zid. Sedaj so nekateri temeljni kamni nezazidani, iz tistih pri vratih je zaradi ozkega praga nastala nizka stopnica, medlem ko severni zaključek masivnega dela zidu, ki je zaradi vrat nekoliko odmaknjen in temeljni kamen precej gleda izpod njega, nt v navpični ravnini s tistim na južni strani (si. 17; pril. 1, tloris) niti ni zidan tako umetelno kot apsidna stena. Zato lahko domnevamo dvoje: da so vrata vzidali že pri gradnji cerkve, vendar nespretno in prisiljeno, kot da bi med zidanjem deloma spremenili prvotno zasnovo, ali pa, kar je verjetneje, šele pozneje,
VRTAČE
KONČA DOL
SAMEDI
JUTRANJI
VF-OtrHFHBOkf/ /
\ i.RMO&NJCA
SI. 2. Položaj vasi Fijeroga in cerkve sv. Štefana.
50
ANNALES 5/ 94
Timotej KNiFIC: CERKEV SV. ŠTEFANA V fIJEROCi PRI POMIAKLI V SLOVENSKI iS fRI, 47-54

-I-----
0
3R0B 1
Si. 4. Fijerogatloris cerkve sv. Štefana in poskusni izkop z odkritim suhim zidom, grobom in kamnitima ploščama s strehe.

i.-: v-

SI. It). Fijeroga, tloris (a) in prerez (h) okenca v aps/di Si. 8. Fijeroga, pogled v notranjost cerkve sv. Štefana cerkve sv. Štefana.	od severa.
vendar so to storili zelo skrbno, tako da so komaj
Drugače pa je z vrati v zahodnem zidu (si. 18). S
opazno skrajšali severni krak vzhodnega zidu, ker so Širokim in dolgim pragom (1,67 x 0,60 m) so vgrajena v
takrat cerkev še uporabljali za bogoslužje.
zid, za katerega je značilna drugotna zidava. Ugotovili smo jo pri nadzidkih in jugozahodnem vogalu (višina 4,18 m), od katerega se nadaljuje v zahodni zid, ki se
51
ANNALES 5/ 94
Timotej KMir-C; CERKEV Sv, šltfANA V Hll.KOCl PRI COMIANU v aovENJKI JSIRI, 47-64
SI. 9, Fijeroga, cerkev sv. Štefana, vzhodni zid z vpisano apsido (od zahoda).
b
SI. 16. Fijeroga, tloris (a) in prerez (b) okenca v južni steni cerkve sv. Štefana.
SI. 12. Fijeroga, stopnica cerkvenega temelja, vkopanega v fliino podlago, na zunanji strani vzhodne stene cerkve sv. Štefana.
porušen strmo spusti do ostankov kamnitega podboja (višina 1,40 m), posebno neurejena pa je zidava na drugi strani vrat, v nizkem delu zidu (do 0,90 m). Zdi se, da tem vratom pripada tudi vrhnji, po!kro?ni del kamnitega podboja, ki smo ga našli med ruševinami v cerkvi.
Tlak je iz kamnitih kvadrov, večidel pravilnih oblik. Položeni so tesno skupaj, na vzhodnem in zahodnem robu v pravilnih vrstah (si. 7, 13, 17). Pred apsido štrli iz tlaka 0,45 m visok kamen, ki sicer ne leži na vzdolžni cerkveni osi, vendar bi lahko bi! ostanek podstavka oltarne mize (si. 7, 9, prii. 2). V špranji med kamnitimi tlakovci v apsidi smo našli italijanski kovanec za dvajset, centezimov, kovan leta 1918, za vlade Vittoria Erria-nnuela I!!.
K cerkveni stavbi spadata tudi kamniti, še vedno prekrivajoči se pravokotni plošči (veliki 0,59 x 0,36 x 0,04 m in 0,57 x 0,27 x 0,09 m), izkopani v sondi zunaj cerkve, ki sta padli, povezani z malto, s strehe, kjer naj bi služili za kritino, (si. 19)
52
ANNALES 5/ 94
Timotoi KNIFIC: CtRKEV SV. ŠTEFANA V FJjEROCt PRI POMIANU V SLOVENSKI ISTRI, 47-64
Si 11. Fijeroga, cerkev sv. Štefana, vzhodni zid od vzhoda.
GROB
Poskusni izkop smo zakoličili vzdolž vzhodne cerkvene stene (si, 20); na severni strani ga je omejevala nizka suhozidna ograda, ki se vleče ob zarasli poti proti vzhodu, proti jugu pa smo izkop podaljšali z ozkim jarkom, ki smo ga, ko smo našli grob, nekoliko razširili. Sonda je na koncu merila 3 m v širino in 7,70 v dolžino (si. 4), Zemljišče je bilo ob steni poraslo z grmičevjem, drugače pa travnato. Kopali smo plitvo, ker so v globini od 0,30 do 0,40 m flišna skalnata tla. Pod rušo leži do 0,30 m debela plast nasutja, v kateri so bili raztreseni, kot je bilo 2e rečeno, odlomki rimskih opek in Ion-čenine. Okolica cerkve je bila z nasutjem v tem delu zravnana do nivoja stopničastega temelja. V izkopu smo našli dve strešni plošči, spodnjo vrsto kamnov suhega zidu, ki teče vzporedno z vzhodno cerkveno steno, in grob (si. 21).
Grob je bil pokrit s ploščami; med njimi je največja merila 1,20 x 0,62 m (si. 22). Ležale so od 0,25 m do 0,40 m pod površino, deloma na grušču, v katerega je bila do 0,30 m globoko vkopana ovalna grobna jama, deloma pa na lomljencih, ki so jih postavili na rob ali ob stene 2,05 m dolge in 0,75 m široke jame (si. 25). V
Si 27. Razširjenost enoiadijskih cerkev z vpisano polkrofno apsido v Istri (po B. Marušiču in M. Zadnikarju): 1. Fijeroga pri Pomjanu, sv. Štefan; 2. Mohoreče pri Kubedu, sv. Mohor; 3. Dvori nad ¡zob, sv. Nedelja; 4. Sorbar; sv. Peter; 5. Istarske Toplice, sv. Štefan; 6. Čiritet; 7. (toč, sv. Rok; 8. Paviči, sv. Lovrenc; 9. Oprtalj, sv. Helena; 10. Sovinjsko Brdo, sv. Martin; 11. Marčenigla, sv. Peter; 12. Hum, sv. Hieronint; 13. Draguč, sv. Elizej; 14. Kaštelir, sv. Trojica; 15. Vitinada, sv. fanez; 16. Rakotole, sv. Nikolaj; 17. Ščulci, sv. Marija Magdalena; 18. Poreč; sv. Mihael; 19. Bačva, sv. Jakob; 20. Radovani, sv. furij; 21. Bazgalji, sv. Marija Magdalena; 22. Goiogorica, sv. Marija; 23. Boljun, sv. Kozma in Damijan; 24. Lukšiči, sv. Ciriak; 25. Vrsar, sv. furij; 26. Dvograd, sv. Marija "od Lokviča"; 27. Kočur, sv. Križ; 28. Martinsko, sv. Pavel; 29. Prnjani, sv. Margareta; 30. funač, sv. Fabijan; 31. Dobrova, sv. Nikolaj; 32. Štokovci, sv. Marko; 33. Ptintera, sv. Trojica; 34. Kranjci, sv. Flor; 35. 5V. GaI pri Labinu; 36. Sv. Bartul; 37. Sv. Marina; 38. Koromačtio, sv. janež "Glavosid".
grobu so bili pokopani trije pokojniki. Okostji prvih dveh sta bili pri naslednjem pokopu prekopani: predvsem dolge kosti so bile naložene prek nog, lobanji pa med noge zadnjega umrlega (si. 23, 24), medtem ko so pod njegovimi nogami ostale na prvotnem mestu kosti spodnjega dela nog enega od prekopanih skeletov (si.
53
ANNALES 5/ 94
Tiniolci KNIf IC: CERKEV SV. ŠTEFANA V flJEROGI PRI POMJANU V SLOVENSKI ISTRI, 47-64
26, tloris groba). Prekopane kosti so pripadale dvema moškima. Eden je umrl v starosti med 23. in 39. letom {glede na zobovje bliže 23. letu), drugi pa med 53. in 66. letom. Pri enem od prekopanib okostij (lobanji, po katerih je bila določena starost, in postkranialnega skeleta ni mogoče povezati brez posebnih analiz) so bila vratna, prsna in ledvena vretenca bolezensko zraščena.
Tretje je okostje mladeniča, starega približno 20 let. Ležalo je na hrbtu, lobanja na temenu, z desnico ob telesu in levico na medenici; leva noga je upognjena in
odmaknjena od desne (si. 26). Okostje je dobro ohranjeno, dolgo 1,59 m. Smer pokopa: S - j, 203a. Pridatki (si. 26: 1-18): pri desni kolčnici in križnici velika spona (2), ob petnih kosteh leve noge mala spona (3), drugo (4) smo našli v predelu stopal, vendar njenega prvotnega ležišča potem, ko je bila pri čiščenju okostja premaknjena, nismo mogli več ugotoviti; pod levo podlahtnico in koželjnico so ležali skupaj odlomek žice (1), šilo (5), k rešilo (6), brus (7) in 10 kresilnikov (8-17); pri levem stopalu spodnjega okostja je ležal čebeli (18).
54
ANNALES 5/ 94
Timotej KNIFIC: CERKEV SV. ŠTEFAN A v FiltROCl PRI POMJANU V SlOVtNSK! ISTR!, 47-C4
1.	Odlomek bronaste žice. Dol. 1,8 cm. SI. 26:1.
2.	Železna pašna spona pravokotne oblike. Prečka pri konici trna je ovita s pločevinastim trakom. Vel. 5,4 x 4,3 cm. SI. 26: 2.
3.	Okrogla Železna sponka. Premer 1,5 cm. SI. 26: 3.
4.	Okrogla železna sponka. Trn je odlomljen. Premer 1,6 cm. Sf. 26:4.
5.	Železno šilo. Konica je odlomljena. Na nasaditve-nem delu so z rjo prepojeni ostanki lesenega ročaja. Dol. 4,3 cm. SI.26: 5.
6.	Železno ovalno kresilo. Dol. 11,4 cm. Si. 26: 6.
7.	Brus iz peščenjaka. Odlomljen. Na površini sledovi rje, ker je brus v zemlji ležal pod kresilom. Dol. 0,7 cm. SI. 26: 7.
Odbitek iz zelenega tufa, del sekirice z zglajeno površino. Sledovi rje. Vel. 1,6 x 1,0 cm. SI. 26: 8. KresiInik iz sivega roženca. Na robovih sledovi rje. Vel. 2,0x1,9 cm. SI. 26: 9.
10.	Kresi Inik iz svetlo sivega roženca. Verjetno predelan i t starejšega odbitka. Na površini je deloma ohranjena patina. Na robovih in površini sledovi rje. Vel. 1,6x1,1 cm. SI. 26:10.
11.Kresilnik	iz svetlo rjavega roženca. Verjetno predelan iz starejšega odbitka. Na površini je deloma ohranjena patina. Na eni strani sledovi rje. Vel. 1,3 x 1,3 cm. SI. 26:11.
12.Kresi!nik	iz temno sivega steklastega tufa. Sledovi rje na robovih. Vel. 1,7 x 1,5 cm, SI. 26:1 2.
8.
9.
13.	Kresiinfk iz sivega silificiranega apnenca. Na robu sled rje. Vel. 2,0 x 1,6 cm. SI. 26:1 3.
14.Kresilnik	iz žilnega kremena. Na površini in robovih sledovi rje. Vel. 2,0 x 0,7 cm. SI. 26: 14.
15.	Kresi Inik iz temno sivega roženca. Na robu sledovi rje. Vel. 1,4 x 1,3 cm. SI 26: 15,
16.Kresilnik	iz sivega roženca. Na robovih sledovi rie. Vel. 1,6x0,9 cm. SI. 26: 16.
17.Rezilce	iz roženca. Staro, s svetlo patino. Na površini sledovi rje. Vel. 2,0 x 0,7 cm. SI. 26: 1 7.
18.Železen	žebelj. Kovan, odlomljen. Dol. 2,3 cm. SI. 26: 18.
ugotovitve in domneve
Cerkev, ki smo jo očistili ruševin, omenja leta 1700 koprski škof Paolo Naldini v popisu cerkva na ozemlju svoje škofije. Potem ko opiše cerkev v Pomjanu, nadaljuje: "Druga cerkev se nahaja na poti z gore [in je posvečena] sv. Štefanu, prvemu mučencu. Ima samo en oltar, na katerem je upodobljena deviška mati med sv. Štefanom in sv. Antonom PušČavnikom. Za to cerkev skrbijo farani, vključeni v več bratovščin, ki, čeprav maloštevilni, niso nič manj vneti v pobožnosti" {Naldini 1700). S tem je potrjeno krajevno izročilo o cerkvenem zavetniku, poudarjena pa je tudi preprosta oblika stavbe.


j' ,
SI. 28, Ovalna kresila iz Slovenije: 1. Otok pri Dobrovi - Gutenivert, 2. in 3. Ljubljanica - Črna vas pri Ljubljani; 4. Hrušica, 5. Pusti grad nad Lipnico pri Radovljici - VValdenberg. Železo; merilo 1 :2.
55
ANNALES 5/'94
ANNALES 5/ 94
Tinrmtel KMFIC: CERKEV SV. STFFANA V FIJEROGI PRI POM|ANU V SLOVENSKI ISTRI, 47-64
SI. 13. Fijeroga, cerkev sv. Štefana, kamnit tlak v apsidi. SI. 14. Fijeroga, različna zidava južnega zidu pri jugozahodnem vogalu cerkve sv. Štefana.
SI. 15. Fijeroga, okno v južni steni cerkve sv. Štefana (zunanja stran).
Enoladijska cerkev sv. Štefana z vpisano poikrožno apsido ima v Sloveniji le dve primerjavi. Obe sta iz sosežčine: prva je porušena cerkev sv. Nedelje pri Dvorih nad Izolo (si. 27: 3; Boitin Tome 1970), druga, le deloma ohranjena, v stanovanjsko hiSo prezidana cerkev sv. Mohorja v Mohorečah pri Kubedu (si. 27: 2; Zadnikar 1982, 415), Pogoste pa so takšne cerkve v hrvatski Istri, kjer jih je ohranjenih prek trideset (si. 27. 4-38; Marušič 1974, 17 ss). Zato te cerkve upravičeno uvrščamo v "istrsko skupino" podeželske romanske arhitekture v Sloveniji (Zadnikar 1979, 97 s) oziroma v ve-
Sl. 17. Fijeroga, cerkev sv. Štefana, ostanek vrat v severni steni.
Irko "istrsko skupino" sakralne arhitekture z vpisanimi apsidami ¡Marušič 1974, 65).
O izvoru takšnih cerkva so obširno pisali M. Zadnikar, B. Marušič in A. Šonje. M. Zadnikar ugotavlja, da so "v evropskem okviru izrazito južnega porekla, saj ohranjajo dediščino kasne antike in zgodnjega srednjega veka, kakor se je razvijala v pogojih mediteranske gradbene kulture" (Zadnikar 1982, 405). Pri tem razvoju M. Šonje ugotavlja Številne značilnosti podeželskega stavbarstva, ki se je izražalo s preoblikovanjem v pokrajini obstoječe starejše arhitekture (Šonje 1981, 111 s). B. Marušič pa je istrsko skupino cerkva z vpisanimi apsidami na podlagi analize 68 objektov razdelil v dve podskupini: v starejšo, bizantinsko-predroniansko in mlajšo, romansko-gotsko; to sestavlja 16 različnih tipov (nekateri se nadaljujejo iz starejšega obdobja), med katerimi je prav tip enoladijske cerkve z vpisano polkrož-
57
ANNALES 5/'<M
SI. 18. Fijeroga, cerkev sv. Štefana, ostanek vrat v zahodni steni.
SI. 19. Fijerogai, poskusni izkop, kamniti plošči s strehe cerk\'e sv. Štefana,
no apsido iz 12. in 13. stoletja najštevilnejši (Marušič 1974, 17 ss).
Njegove značilnosti veljajo tudi za cerkev sv. Štefana. V gmoto vzhodne stene vgrajena apsida, urejena zidava z obdelanimi lomljenci, okence v apsidi, drugo visoko nad tlemi v južni steni, verjetno raven lesen strop, ki ga še vidna ležišča za tramove postavljajo v isto ravnino kot je vrh debele vzhodne stene, kamnita tlak in streha so tisti elementi, ki jih lahko vidimo tudi pri drugih cerkvah tega tipa. Morda je presenetljiva le
SI. 20. Fijeroga, razvaline cerkve sv. Štefana od jugovzhoda; začetek dela v poskusnem izkopu.
SI. 21. Fijeroga, poskusni izkop pri razvalinah cerkve sv. Štefana: suhi zid, grob, kamniti plošči s strehe, v ozadju vas Fijeroga (od severa).
precejšnja dolžina naše cerkve (13,32 x 4,70 m), po kateri bi jo lahko primerjali s cerkvijo sv. Štefana in Marije v Zanigradu pri Hrastovljah, ki ima sicer vpisan pravokotni oltarni prostor. Poleg longitudinalnega tlorisa (14,90 x 5,80 m) se cerkvi ujemata tudi po obliki in položaju okenca v južni steni, podobna dvokapna, iz kamnitih plošč zložena streha, pa je nekdaj pokrivala tudi fijeroško cerkev. Nastanek cerkve v Zanigradu postavlja M. Zadnikar najkasneje na začetek 15. stoletja, z dopolnilom, da se je moralo zgodnjesred-
Timotoj KNiPiC' CERKEV SV. STEEANA V FijEROCI PRI FOMIANU V SIOVENSKI ISTRf. 47-64
58
ANNALES 5/ 94
Timotej KNSfiC: CtRKfV SV. ŠTEFANA V HJEROG1 PRi POMJANU v SLOVENSKI ISTRI, 47 64
njeveško in romansko izročilo, v katerem je cerkev zasnovana, ohraniti še globoko v 14. stoletje, medtem ko se v nenavadni dolžini cerkve morda že "napoveduje novo prostorsko in s tem tudi slogovno občutje" (Zad-nikar 1982, 417 s).
V zadnjem času je opozori! na pomembnost preučevanja proporcionalnosti srednjeveških cerkvenih stavb I. Stopar, ki meni, da je mogoče na podlagi značilnih razmerij, ki so bila uporabljena pri arhitekturnih celotah in detajlih, za nekatere cerkve na Slovenskem trditi, da izvirajo iz karolinškega obdobja (Stopar 1987). Ti proporci "se izražajo bodisi v odnosu malih celih števil bodisi z. racionalnimi aproksimacijami formul 1 : a/z in 1: -v/I, ki se pri pomembnejših arhitekturah v tlorisni zasnovi podvojijo" (Stopar 1987, 56).
Pri cerkvi sv. Štefana v Fijerogi je razmerje med notranjo širino in dolžino stavbe 1 : 3 (vzeti sta krajši meri 3,56 m in 10,70 m, odstopanje je 2 cm v dolžini), medtem ko sta zunanji meri v proporcu 2 x 1 :yfž (4,70 x 13,32 m, odstopanje 3 cm pri dolžini). Višina cerkvenega prostora (vdolbine za tramove strop določajo približno 2,55 m od tal) je glede na širino ladje (3,56 m) v razmerju 1 : \fi (odstopanje je 4 cm). Uporabljeno razmerje med globino (1,32 m) in širino apside (2,26 m) je 1: -v/s (odstopanje 3 cm). Zanimivi so tudi proporci obeh oken. Zunanja širina in višina okna v apsidi (0,19 x 0,39 m) sta v razmerju 1 : 2 (odstopanje 1 cm pri višini), notranji (0,44 X 0,74 m) pa 1 : -v/3 (odstopanje 2 cm). Pri oknu v južni steni je razmerje med širino in višino (0,13 x 0,39 m) na zunanji strani 1: 3, na notranji (0,39 x 0,53 m) pa 1 (odstopanje 2 cm).
Številna iracionalna razmerja na podlagi korenov števil 2 in 3 so fijeroški cerkvi dajala estetsko skladne poteze, hkrati pa različnost njenih razmerij odkriva trdna načela arhitekturnega oblikovanja v srednjem veku, Vprašanje pa je, če fijeroško cerkev po starosti lahko postavim ob bok podružnici sv. Štefana in Marije v Za-nigradu, ki jo i. Stopar označuje kot karolinško cerkev, češ da iracionalnega odnosa 1 oziroma 2 x l:^2v romaniki ne srečamo več (Stopar 1987, 55, 66). Zgodnji dataciji te in večini tako opredeljenih cerkva je nasprotoval J. Hofler, ki je takšna razmerja ugotovil tudi pri vrsti romanskih cerkva na Slovenskem; upoštevati torej velja, da "uporaba iracionalnih razmerij z nastopom romanike nikakor ni odmrla, posebej uporaba korena števila 2 ne, ki je kot najpreprostejši rezultat kvadrature kroga obdržal izjemno mesto še tja v renesanso" (Hofler 1989, 651).
Skladno fijeroško cerkev - "Lepota je zares v skladnosti," kar ponavljam za sv. Bonaventuro in K Stoparjem - uvrščam v "istrsko skupino" sakralne arhitekture romanike, deloma že gotike, v časovni okvir od 12. do 14. stoletja.
Pri preučevanju sakralne arhitekture z vpisano apsi-do je B. Marušič med drugim ugotovil, da je večina tak-
Sl. 22. Fijeroga, pri cerkvi sv, Štefana, kamnite plošče nad grobom.
Šnih cerkva, kot je Sv. Štefan v Fijerogi, danes pokopaliških, kar samo po sebi zastavlja vprašanje, ali je to njihova drugotna vloga ali pa so bile že grajene kot pokopališke cerkve (Marušič 1974, 21). Na vprašanje skušamo odgovoriti tudi na. podlagi groba, izkopanega pri naši cerkvi. Glede na grobno arhitekturo, za katero je značilno oblaganje s kamnitimi ploščami, ima geografsko najbližje primerjave na Hribu pri Krkavčah (Šribar 1967) in v Stari vasi pri Dvorih (Boltin Tome 1970), bolj oddaljene na Krasu (Slapšak 1983, 80 ss), v Vipavski dolini (Svoljšak, Knific 1976, 55 s) In celo na Šentviški planoti (Knific, Svoljšak 1979), najštevilnejše pa v Istri (Marušič 1987, 63 s, 91, 97 ss) in Dalmaciji (Jelovina 1976, 70 ss; Beloševič 1980,, 72 ss). Po pri-datkih so takšni grobovi časovno opredeljeni od pozno-rimskega obdobja do poznega srednjega veka.
Med primerjavami po sorodnosti izstopa najdišče Hrib pri Krkavčah, kjer so leta 1953 izkopali razvaline cerkve sv. Štefana mučenca in 15 skeletnih grobov, večinoma obloženih s kamnitimi ploščami. Cerkev, od katere so se ohranili zidovi iz lomljencev in det kamnitega tlaka, v svojem popisu omenja P. Natdini. V grobovih je bilo navadno pokopanih zaporedoma več pokojnikov. Grobne najdbe sestavljajo predvsem železne pašne spone, med katerimi je največ pravokotnih, v dveh grobovih pa je ob sponi ležal tudi Železen nož (Šribar 1956, 67 s; Šribar 1967).
Situac.ijske in tradicijske vzporednice med obema najdiščema so jasne, medtem ko so kronološke zaradi le deloma izkopanih pokopališč še domnevne. Dejstvo pa je, da je pravokotnim pašnim sponam iz krkavških gro-
59
ANNALES 5/ 94
Timotej KNiFJO CfRXEV SV. STÎfANA V RlïROGI PR> POMIANU V SLOVENSKI ¡STRI, 47-64
bov ftjeroški zelo podoben, namesto nožev pa so v grobu pri Fijerogi ležali v višini pasu tesno skupaj in celo drug čez drugega brus, šilo, odlomek žice, kresiio in kresilniki, zaradi česar sklepamo, da so morali biti pri pokopu shranjeni v platnenem ali kožnatem mošnjičku (pritn. Jelovina 1976,129).
Fijeroški kameni odbitki za kresilnike so bili pobrani na različnih krajih, med drugim tudi na kamenodobnih aii nekaj mlajših najdiščih. Za to govori rezilce iz roženca in del sekirice z zglajeno površino. Sekirica ima kot izdelek primerjavo v Ajdovski jami pri Nemški vasi (Horvat, Horvat 1987, 23S, si. 3), kot pobirek pa v starohrvatskem grobu na Begovači pri Biljanih Doniih (Jelovina 1976, 28, t. 41: 7}. Rja se je lahko zajedla v površino kresilnikov, ko so ti ležali v zemlji s šilom in kresilom, medtem ko so sledovi rje na robovih kresilnikov lahko starejša, oksidirana sled kresanja ob železo. Pri tem opravilu se kamni značilno okrešejo z vseh strani in je zato kresilnike razmeroma lahko ločiti od drugih kamnitih artefaktov (losipovič, 1984, 76 s; prim Seeberger 1985, 257 ss; P. Jamnik, Kamenodobno orodje ali novodobni kresiiniki z gorenjskih njiv? - v tisku, revija Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, Ljubljana).
Si. 24. Fijeroga, zadnji pokop v grobu pri cerkvi sv. Štefana.
SI. 25. Fijeroga, grob pri cerk\'i sv, Štefana, oblika jame,
Ovalno kresiio iz Fijeroge spada med mlajša kresila, L. Niederle je domneval, da so jih Slovani prevzeli vil, stoletju od turškotatarskih ljudstev, Fečenegov, Kuma-nov ali Polovcev, in jih zato označuje kot vzhodnjaški tip (Niederle 191.3, 870). Med gradivom belobrdske kulture, ki se izteka v 12. stoletju, poznamo primerek iz nekropole Csanytelek Dilitor (Van;? 1954, 72, t. 7: 20), Iz visokega srednjega veka je verjetno 8,3 cm dolgo in 2,3 cm široko ovalno kresiio iz hrvatskega grobišča Plavno pri Kninu (Gunjača 1960, 17, t. 12: 3; Jelovina 1976, 128; t 72: 8). Soroden primerek so našli tudi v razvalinah ortenburškega gradu VValdenberg, današnjega Pustega gradu nad Lipnico pri Radovljici. Kresiio je nekoliko manjše od fijeroSkega, Široko je 2,9 cm, glede na risarsko rekonstrukcijo pa je bilo verjetno dolgo 9,4 cm (si. 28: 5; hrani NM Lj, akces. Št. 1994/1-1). Datiramo ga lahko v starejše grajsko obdobje, med leto 1228, ko se VValdenberg prvič omenja, in 15. stoletje, ko je bil grad v času spopadov za celjsko dediščino porušen, oziroma najkasneje v 16. stoletje, ko je obnovljeni grad pogorel in ostal v razvalinah (prim. Žontar, Zupančič 1969, 30).
Oblikovno so si našteta kresiia zelo podobna. Pojavljajo pa se tudi nekoliko ožji, lečasto oblikovani primerki, do skoraj pravokotnih. Zdi se, da so to le variante ovalnih kresil, ki pa še niso podrobneje opredeljene. Med kovanimi predmeti iz 13. do 15. stoletja je na primer z ozemlja Češke in Slovaške znanih le malo ovalnih kresil (Belcredi 1989, 460). Iz Slovenije predstavljamo štiri primerke. Dve kresil i lečaste variante
60
annales 5/'94
Timotej KNIFIC: CF.RKtV Sv STRPANA V FtJtROCI PRI POMjANb V SLOVINSK! ISTRI, 47-64
SI. 23. Fijeroga, grob pri cerkvi sv. Štefana: kosti prckopanih okostij nad skeletom zadnjega pokojnika.
61
ANNALES 5/ 94
Timotej KNiFIC: CÍ.KKEV SV. ŠTEFANA V f DEROČ! PRI l>OM|AK!U V SLOVENSKI ISTRI, 47-64
izvirata iz struge Ljubijanice: obe so našli pri Črni vasi (si. 28: 2; dol. 12, 1 cm, šir. 2,6 cm; hrani NM Lj, inv. št. V 353, in si. 28: 3; dol. 12,55 cm, šir. 3, 1 cm; NM Lj, inv. št. V 354). Tretje kresilo je bilo izkopano na Hrušici (si. 28; 4} in pripada srednjeveškemu sloju nad plastmi rimske trdnjave Ad pirum (Ciesler 1981, 189 ss, t. 30: 396; NM Lj, najd. Št 72/293). Čeprav je ohranjeno le delno (ohranjena dol. 10,0 cm, rekonstruirani dol. 12, 6 in Sir. 3,1 cm), je videti, da je bilo po obliki in velikosti zelo podobno vitkejšemu primerku z Ljubljanice (si. 28: 2). Nastanek srednjeveškega sloja na Hrušici datirajo najdeni novci v 12. stoletje, najpogosteji pa je denar iz 14. in 15. stoletja {Steinhilber 1981; Gtesler 1981, 190). Četrto iečasto kresilo so izkopali v najmlajši plasti freisinškega trga Gutenvvert, današnji Otoku pri Dobravi (si. 28: 1; dol. 16, 95 cm, šir. 3,1 crn, NM Lj, inv. št. G 1002); ta plast je datirana v 14. in 15. stoletje (Šribar 1979, 48, 71, t. 7: 1).
Po vseh naštetih primerjavah za kresilo bi fijeroški grob lahko datirali od 12. do 15. stoletja. Če pa upoštevamo le primerke Ciste ovalne oblike (in zanemarimo
pri tem široko datacijo kresila s Pustega gradu), bi bila časovna opredelitev lahko nižja -12. ali 13. stoletje. Ta čas še skrajša datacija pašne spone iz fijeroškega groba (si. 26: 2). Zanjo imamo najboljšo primerjavo na Hra-dištku v Davli, v kratkotrajni mestni naselbini pri os-trovskem samostanu na Češkem, ki je živela v drugi in tretji četrtini 13. stoletja (Richter 1982, 163, 201 ss, sf. 106: 3). Tu 50 našli med številnimi predmeti tudi dve kresili, eno ovalne in drugo pravokotne variante (Richter 1982, 158, si.103). Ob tej ozki datacijt v 13. stoletje, ki se ponuja za grob iz Fijeroge, pa je potrebno poudariti, da so tako za kresilo kot pašno spono primerjave maloštevilne in še negotove.
Za fijeroško cerkev sv. Štefana in grob ob njej je zato najbolj zanesljiv časovni okvir od 12. do 14. stoletja. V zgodovinskem pogledu je bilo to na ozemlju med Rižano in Dragonjo obdobje mlajše slovanske kolonizacije, usmerjene "med starejše prebivalstvo in njegove vasi, postavljene v gruči na višinah, z imeni starejšega, večkrat neslovanskega izvora" (Kos 1950, 66 s).
RIASSUNTO
Secondo una tradizione locale sui ferrer?/ incoltí presso Santo Stefano, a circa 200 melri a nord del villaggio di Fijeroga, si trovava un tempo una chiesa. Ouecento anni fa venne abbandonata e trasformata in fienile, andato a fuoeo qualche decennío fa. Le rovine délia costruzione si trovano sulla propriété di Anton e Rudolf Peroia. Sempre attingendo alla tradizione nelle vicinanze sono state rinvenute alcune tombe con schcletri tanto che nell'autunno del 1986 un equipe délia Facoltà di Filosofía di Lubiana ha eseguito nella zona delle ricerche di minore entrtà: (7) si è ripulito ¡'interno dell'edificio diroccato e (2) si èscavato un can ale di sondaggio Zungo la párete orientale.
1. L'interno deü'edificio diroccato era, per un'akezza di 1 metro e mezzo, pieno di sassi e con una ¡frita vegetazione. Dopo la rimozíone del materiale, nella párete orientale è venuta alla luce un'abside semicirco/are con una finestrella rettangolare, nella parte inferiore delle mura è apparsa ¡a típica costruzione in píetra lavorata (pezzi di flysh taglíati rozzamente) ed infine si è trovato il pavimento in píetra che si estendeva su tutta ¡a superficie. Questi sono gli elementi ancora conserva ti delta chiesa a una nava/a, esattamente oriéntala e con l'abside semicircolare già descritto.
La chiesa mi su ra va 13,32 x 4,70 metri. II tímpano aggiunto suí muro orientale, la parte superiore del muro di merídíone (sopra gli appoggi delle (ravi del tetto) e l'angolo sud occidentale con ¡I basso muro occidentale, sí differenziano, per modo di costruzione, dall'edifico originale per /'uso di pezzi generalmente più grandi di píetra, per la posa di sottili piastrelle come base dei pezzi di pietra sttssí e per gli angoli delle pietre superiori, più pronuncian di quelle inferían, già moho consunti. Queste appert a elencate sono aggiunte più tarde, come le porte del muro setlentrionale e occidentale e i! poss'ibile resto del!'aliare da van ti aU'abside.
La chiesa di Sanio Stefano appartient al "gruppo istriano" di architeltura sacra, fra le molte cbiese con abside "nascosto", íscritto. La chiesa viene nominata nel 1700 dal vescovo di Capodistrla Paolo Naldini. In Slovenia esistono solo due altrí edificio de! genere: la chiesa distrutta di Santa Domenica presso Corte di Isola e la chiesa di S. Frmacora a Mohorece, presso Covedo, trasformata poi in abirazione. Secondo gli studi di Bran ko MaruiiC e Maríjan Zadnikar l'origine delle chiese simili a quella di S. Stefano risale al XII e al XIII socolo, con esempi più tardí sino af XIV.
Ultimamente la proporzionalítá delle chiese medieval! è stata rílevata da I. Stopar secondo il quale è possibite, sulla base delle proporzíoni caratterístíche delle costruzioni e dei dettagli, ai fer m are che alcune chiese della
62
ANNALES 5/ 94
Timotej KNJUC: CtKKfcV SV. ŠTEFANA V FIJEROCI PRf PGMÍANU V SLOVtNSKi ISTRJ, 47-54
Slovenia risalgono al periodo carolingio. Queste proporzioni si esprimono con piccoti numen interí o con approssimazioni razionali delte formule 1 e 1 raddoppiati nella pianla delle costruzioni più important!.
Nella chiesa di S. Stcfano a Fijeroga il rapporlo (ra ¡a larghezza interna e ¡a lunghezza délia costruzione. è di I : 3 mentre le misure es terne sono nella proporzione di 2 x ? L'altezza e la larghezza stanno nel rapporte di 1 : y¡2. H rapporto fra la profondità e la larghezza deli'abside è invece di ? : -/i. Intéressant! anche le proporzioni delle due finestre. La larghezza e l'altezza esterne delle finestre deli'abside stanno in un rapporto di I : 2, quelle interne
di 1 : a/5- Nella fi nés tra délia párete sud il rapporto fra la larghezza e l'altezza èall'esterno di 1 ; 3, a! I'interno di 1 : &
La diversité delle proporzioni trrazionali sulla base delle radici di 2 e 3 hanno dato alla chiesa forme esteticamente armoniche mentre al tempo stesso questa differenza conforma la rigidité dei principi archiiettonici del medioevo. Secondo Slopar il rapporto irrazionale 1 o 2 x 1 :y¡2 nel periodo románico non si incontra più. Una lesa avversatM da j. Hôfler che ha riscontrato proporzioni di questo tipo in lutta una serie di chiese romaniche della Slovenia. C'è da (enere conto dunque che l'uso di proporzioni trrazionali non cessa del tullo con l'avvento del románico, soprattutto per quel che riguarda l'uso della radice di 2 che, in quanto risultato più semplice delta quadratura del cerchio, si mantiene sino al Rinascimento.
2. Nel sondaggio effettudto all'esterno della chiesa (3 metri di larghezza per 7,70 di lunghezza) è stata constatata la presenza di materiale da riporto con resti di mattoni romani e vasellame. ti materiale in questione era servito per livellare la zona attorno alia chiesa, sino alla fondamenta e al muro a secco che corre paralelamente alia párete est. Dallo scavo sono emersi anche due piastre di p tetra, unité con della malta, probabilmente cadule dal tetto.
E' stata rinvenuto anche un sarcofago in pietra con i resti di tre uomini: due adulti trasferiti ¡i dopo la morte del terzo più giovane. Presso le ossa di quest'ultimo sono stati rinvenuti una cintura con ferma gli e diversi oggetti, probabilmente contenuli ¡n un borsellino: una mola, una lésina in ferro, un pezzo di filo di bronzo, un acciarino lenticolare di ferro e dieci baltifuoco di corno e scheggie di selce. Presso i ta t Ioni sono sta te rinvenuti due fermagli in ferro per le cinghie che ferma vano le scarpe.
L 'acciarino lenticolare di Fijeroga appartJene al tipo di acciarini più recente, i. Niederle presuppone che gli Slavi li abbiano adotlati nell'XI secolo dalle popolazioni turco-tartare e perció ¡i classifica come di tipo orientale. Se ne conosce un esemplare proveniente dalla necropoli di Csanyt.elek Dilitor, esempio di cultura di Belobrdo. Risale invece all'alto medioevo l'acciarino ovale della necropoli croata di Plavno, presso Knin. Un esempio simile è rappresentato dall'acciarino ovale trovato nei resti di Pusti grad di Lipnica, presso Radovljica. Viene falto risalire a! periodo più ¿íntico del castello, fra il 1228, anno nel quale viene nomínalo per la prima volta e il XV secolo quando andó distrutto al lempo delle lotte di successions della zona di Celje o, al massirno, il XVI secolo, quando il castello ricostruito ando definitivamente perduto in un incendio.
Riguardo alia forma i due acciarini sono molto simili. Ne sono stali trovad anche di più sottili, lenticular i e anche quasi rettangolari. Sembra si tratti pero solo di varianti non ancora definitivo degli acciarini ovali. Due acciarini ienticolari sono stati ritrovati nei fiume Ljubljanica, nei pressi di Črna vas, un terzo è stato rinvenuti negli scavi di Hrušica nello str aro di terreno medie va le che poggia su quello della fortezza romana di Ad pirum. Lo strato medievale parte dal XII secolo anche se le monete tróvate al suo interno sono nella maggior parte dei casi risalenti al XIV o XV secolo. Il quarto acciarino lenticolare estafo rinvenuto negli si rali più recenti (XIV e XV secolo) degli scavi del mcrcato di Gutenwerth, l'odterna Otok ob Dobravi, a quel tempo propriété dei vescovi di Frisinga.
Sulla base degli esempi di acciarino citati, la tomba di Fijeroga polrebbe venir datata fra il XII e il XV secolo, tenendo conto invece solamente di quel!i lenticoiari si puô reslringere il periodo ai seco!i XII-XIII. La datazione puo venir resa ancora più precisa grazie al fermaglio, del quale si sono trovad esempi analoghi a Hradištko presso Davla, l'insedismento del monastero di Ostrov, nella repubblica Ceca, attivo net secondo e terzo quarto del XII secolo. Per una datazione cosí precisa della tomba di Fijeroga bisogna comunque dire che, tanto per l'acciarino che per il fermaglio, gli esempi sono ancora pochi e, tutto sommato, incerti.
Per la chiesa di S. Stefano e la tomba resta cosí più attendibile il periodo che va dal XII al XIV secolo, quando in questo territorio, compreso fra i fiumi Risano e Dragogna, aweniva la prima colonizzazione slava, chc intéressa va le zone poste fra i villaggi abitatí da popolazioni autoctone, situad generalmente sulle vette dei colli e dai nomi antichi, per la maggior parte di origine non slava.
63
ANNALES 5/ 94
Trrrolej KNIT1C; CERKEV SV. ŠTEFANA V JjJEROCI i'»t POMIANU V SLOVENSKI ISTRI, 47 64
LITERATURA
BELCREDI, L. 1988, Užiti kovu ve slfedov&kč osadS. -Archaeologia historica 13/88, 459 ss, BELOŠEV1Č, J. 1980, Materijafna kultura Hrvata od VII do IX stol ječa. - Zagreb.
BOLTIN TOME, E 1970, Sv. Nedelja nad Izolo. - Var. spom. 13-14,173.
BOLTIN TOME, E, TRUHLAR, F. v 1975, Pomjan. - V:
Arheološka najdišča Slovenije, 147.
BOLTIN TOME, E.. 1981, Pomjan. - Var. spom. 23, 246.
BOLTIN TOME, E. 1981 a, Pomjan. - Var. spom. 23,
304.
CIESLER, U. 1981, Katalog der Kleinfunde. - V: Ad pi-rum (Hrušica), Miinch. Beitr. z. Vor- u. Frtihgesch. 31, 163 ss.
GUNJAČA, S. 1960, Tiniensia archaeologica - historica - topographica II. - Starohrv. pros. 7, 7 ss. HOFIER, J. 1989, Ivan Stopar, Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah in problem karolinške sakralne arhitekture na Slovenskem. - Ar. vest. 39-40, 650 ss.
HORVAT, M., HORVAT, M, 19B7, Ajdovska jama pri Nemški vasi. - Var. spom. 29, 234 ss. JELOVINA, D. 1976, Starohrvatske nekropolc na porf-ručju izmedu rijeka Zrmanje i Celine. - Split. JOSIPOVIC, D. 1984, Kamena industrija z Lu2 pri Šenčurju in neo- eneolitska naselbina na Štefanji gori, - Por. razisk. pa), neol. eno/. Slov. 12, 73 ss. KNIFIC, T. 1987, Fijeroga. - Var. spom. 29, 285 s. KNIFIC, T. 1987 a, Fijeroga pri Pomjanu, srednjeveška cerkev in grobišče. - Arh. preg. 1986, 145-147. KNIFIC, T., SVOLJŠAK, D. 1979, Pečine. - Var. spom. 22, 325 ss.
KOS, M. 1950, O starejši slovanski kolonizaciji v Istri. -Razpr. 1, razr. SAZU 1, 55 ss.
MARUŠIČ, B. 1974, Istarska grupa spomenika sakralne arhitekture s upisanom apsidom. - Hist. Arch. 5. - II gruppo istriano dei monumenti di architettura sacra con abside inscrita. - Atti Cen. Rlc. St Rov. 8, 1977-1978, 29 ss.
MARUŠ I C, B. 1987, Starohrvatska nekropola u Zminju.
- Posebno izdanje Hist. Arch. 1, Pula.
NALDINI, P. 1700, Corografia ecclesiastica o sia des-
crittione deiie citta e della diocesi di Giuslinopoli detto
volgarmente Capo d'istria. - Historiae urbiurn et regi-
onum Italiae rariores 39, Bologna.
NIEDERLE, 1.1913, Slovanske starožitnosti, Život staryb
SlovanS. - Praha.
PAVLIN, P. 1987, Pomjan. - Var. spom. 29, 250 s. RICHTER, M. 1982, Hradištko u Davle, mestečko ostro-vskeho klaštera. - Mon. Arch. 20. SEEBERGER, F. 1985, Zur Identifizierung von Feuerstahlen. - Arch. Korrbl. 15, 257 ss. SLAPŠAK, B. 1983, Možnosti študija poselitve v arheologiji. - Ljubljana (tipkopisna doktorska disertacija). STEINHILBFR, D, 1981, Die mittelatrelichen und neuzeitlichen Fundmunzen. - V: Ari pirum (Hrušica), Munch. Beitr. z. Vor- u. Fruhgesch. 31, 153 s. STOKIN, M. 1987, Pomjan. - Var. spom. 29, 262. STOPAR, I. 1987, Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah in problem karolinške sakralne arhitekture na Slovenskem. - Ljubljana. SVOLjŠAK, D., KNIFIC, T. 1976, Vipavska dolina, zgod-njesrednjeveška najdišča. - Situ I a 17. ŠONJE, A. 1981, Bizant i crkveno graditeljstvo u Istri. -Dometi 6, Rijeka .
ŠR1BAR, V. 1956, Arheološko delo na Koprskem. - V: Zbornik primorske založbe Lipa, Koper. ŠRIBAR, V. 1967, Skeletno piano grobišče na Hribu pri Krkavčah. - Arh. vest. 18, 365 ss.
ŠRIBAR, V. 1979, Otok pri Dobrovi - Cutenvverth, kovinsko gradivo iz izkopnega polja 1. - Projekt "Mihovo" 2, Ljubljana.
VANA, Z. 1954, Ma&ari a Slovani ve svStie arche-ologick^ch nčlezG X. - XII. stoletf. - Slov, arch. 2, 51 ss. ZADNIKAR, M. 1979, "Istrska skupina" romanske arhitekture v Sloveniji. - Slov, mor, zal. 2-3, 97 ss. ZADNIKAR, M. 1982, Romanik;i v Sloveniji, - Ljubljana.
ŽONTAR, M., ZUPANČIČ, M. 1969, Terenske raziskave gradov na Gorenjskem. - Var. spom. 12, 23 ss.
64