PORTOROŽ INTERNA IZDAJA št. 4 junij 1995 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.o.o. Portorož. List urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. TISKANO NA EKOLOŠKEM PAPIRJU. MODER ČLOVEK ŽIVI VSAK DAN NOVO ŽIVLJENJE Ob iztekajočem se tisočletju velikokrat govorimo o prihodnosti, o jutrišnjem dnevu; o nečem, kar je oddaljeno in bo prineslo nekaj boljšega in lepšega. To pričakovanje pa je vedno tudi na meji zaskrbljenosti in strahu, da le ne bo bolje, da bosta negotovost in bojazen še močnejši. Vedno znova se znajdemo na presečišču dveh neskončnosti; brezčasne preteklosti, ki traja večno, in brezmejne prihodnosti, ki meji na nepredstavljivost. Živeti ne moremo ne v eni ne v drugi neskončnosti - živimo lahko le v eni in edini resničnoti, to je v gotovosti današnjega dne. Stari Rimljani so govorili: Carpe diem. (Uživaj dan). Da, izkoristiti je potrebno vsak trenutek in živeti življenje, ker čas hiti. Urednica STRATESK1 POSLOVNI NAČRT STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT IN CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI Dopolnjevanje ali podvajanje Vsi poznamo to zgodbo. Najprej je bilo podjetje uspešno in seje razvijalo, nato je postalo samozadovoljno in se ni več razvijalo, na koncu je ostal le še spomin na podjetje. V velikih ameriških jeklarskih gigantih so bili v začetku 70. let prepričani, da so “stroški prevoza jeklenih izdelkov iz drugih delov sveta tako visoki, da se jim ni treba bati konkurence”, ameriška in evropska avtomobilska industrija pa sta v “zlatem obdobju prodaje avtomobilov” povsem zanemarili kvaliteto in razvoj avtomobila. Cena, ki sojo morala plačati podjetja je bila izjemno visoka - večina ameriških jeklarn je propadlo, zlasti ameriška avtomobilska industrija pa je izgubila večino trga in zašla v globoko krizo. Da bi se izognili “neljubim presenečenjem”, je zato v vsakem uspešnem podjetju potrebno neprestano ocenjevati poslovanje in ugotavljati, katere spremembe so potrebne, da bi se poslovalo še bolje. Kaj in kakšne vrste proizvodov ponuditi tržišču, kako učinkoviteje proizvajati in upravljati s finančnimi sredstvi, kako postaviti učinkovito organizacijo in usposobiti ter pridobiti primerne kadre, jih motivirati ipd..., to so samo nekatera vprašanja, ki jim je potrebno poiskati odgovore in od katerih je odvisen, ne samo razvoj, temveč tudi obstoj vsakega podjetja. Iskanja ustreznih reakcij na spremembe v poslovnem okolju in na vedno nove konkurenčne izzive, s katerimi se bo Droga Portorož soočala v prihodnjih letih, smo se v podjetju lotili z izdelavo strateškega poslovnega načrta in z uvajanjem sistema celovitega obvladovanja kakovosti oz. sistema kakovosti v skladu s standardi ISO 9001. Mnogi se ob tem gotovo sprašujete o razlikah in podobnostih obeh projektov, ocenjujete, ali gre za dopolnjevanje ali za podvajanje aktivnosti. Prav gotovo oba projekta stremita k istemu cilju, t.j. “z neprestanimi izboljšavami doprinesti k še večji uspešnosti podjetja”. Oba sodita v t.i. “večne projekte”, kar pomeni, da gre predvsem za stalne aktivnosti in procese, ki se ne dokončajo z zaključkom pisanja nekega dokumenta, temveč postanejo del kulture podjetja, “načina razmišljanja in ravnanja zaposlenih”. Skupno jima je tudi to, da zahtevata kar največjo mero sodelovanja vseh zaposlenih tako v nastajanju kot uresničevanju, dograjevanju ipd... Sta skoraj “totalna”, saj se dotikata praktično vseh področij poslovanja -trženja, proizvodnje, kadrov in organiza-cije. Obstajajo pa seveda tudi razlike, ki se kažejo v tem, da je izdelava strateškega poslovnega načrta veliko bolj usmerjena v določanje našega ravnanja v prihodnje in manj v sedanjost, kot to velja za uvajanje sistema kakovosti v skladu s standardi ISO 9001, kjer je velik poudarek na takojšnjem izvajanju tega sistema v praksi. Ce strateški poslovni načrt opredeljuje poslanstvo (kaj smo in kaj delamo) in vizijo (kaj hočemo delati) podjetja v najširšem smislu in na vseh poslovnih področjih, potem je smisel in cilj sistema kakovosti predvsem oblikovanje “kulture kakovosti” kot dela vizije oz. celovite kulture podjetja. Sistem kakovosti naj bi ustvarjal in dvigal kak- ovost ter zaupanje med poslovnimi partnerji, zato mora biti njegovo delovanje sistematično nadzorovano oz. se mora podrediti posebnim in točno predpisanim postopkom certificiranja. Omogočal naj bi predvsem optimiranje vseh postopkov, določil pristojnosti in odgovornosti sodelujočih, zavarovanje znanja in izkušenj (“know-how-a”), mednarodno priznavanje certifikatov za sisteme kakovosti po standardih ISO 9000 ipd.... Strateško planiranje pa ni le stvar predpisanih in mednarodno uveljavljenih standardov, ampak je predvsem izraz kulture podjetja, izraz sposobnosti strateške presoje in dolgoročnega ukrepanja, še posebej managementa podjetja. Strateški poslovni načrt je torej predvsem “lastna zamisel podobe Droge Portorož tja do leta 2000”. Dilema, ali gre pri obeh projektih za dopolnjevanje ali podvajanje, je torej lažna. Ne samo, da gre za dopolnjevanje, temveč tudi za potrebno medsebojno učinkovanje obeh projektov, ki vsak na svoj način in skupaj pospešujeta in vodita podjetje k hitrejšemu doseganju ciljev. Ivan MAJCEN \/\s° X CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI UREJENO DELOVNO MESTO - TUDI TO JE KAKOVOST Urejeno in čisto delovno okolje je predpogoj za uspešno proizvodnjo, še posebej je to pomembno v živilski industriji. Da bi zagotovili zdrave in varne izdelke, moramo upoštevati vse predpise o splošnih higienskih ukrepih v živilski industriji. Obvezuje nas tudi zakonodaja, ki natančno opredeljuje obveznosti vsakega proizvajalca glede higiensko -tehnične ureditve objektov za proizvodnjo, predelavo in promet z živili. Predpisuje tudi dolžnosti podjetja in vsakega zaposlenega pri vzdrževanju čistosti in urejenosti delovnega mesta ter osebne higiene. Z namenom, da bi zagotovili najosnovnejša znanja o higieni proizvodnje in osebni higieni, mora vsak zaposleni opraviti tečaj higienskega minimuma ter znanje nato obnavljati in dopolnjevati. Upoštevati mora vsa navodila v zvezi z vzdrževanjem higiene proizvodnje. Temelj higiene v proizvodnji je ČIŠČENJE prostorov, proizvodnih linij (delovnih površin in strojev) in vseh ostalih pripomočkov. Čiščenje je potrebno, da odstranimo umazanijo in s tem tudi mikroorganizme (nekateri povzročajo lahko bolezni ali uvenjanje izdelkov). Tako dobijo proizvodne linije in ostala oprema lep in urejen videz. K lepšemu izgledu pripomore tudi pospravljanje vsega tistega, česar trenutno ne potrebujemo za potek dela. Čiščenje proizvodnje je redni delovni postopek. Plan čiščenja sestavlja: • sprotno čiščenje in pospravljanje že ob samem delu, • čiščenje in pospravljanje ob koncu vsakega delovnega postopka oz. vsake izmene, ■ tedensko čiščenje in pospravljanje, • veliko ali generalno čiščenje in pospravljanje, vsaj enkrat letno. Ne čistimo in urejamo le Urejeno in čisto delovno okolje je del KULTURE PODJETJA. Vsak posameznik s svojim odnosom, obnašanjem in izgle-dom, doda dragocen kamenček v ta mozaik. Maruška LENARČIČ SAMO EN KOTIČEK VSEMIR.1A JE, KI GA LAHKO POPRAVITE, TO STE VI SAMI! notranjih proizvodnih prostorov. Pozabiti ne smemo na garderobe, sanitarije, hodnike, stopnice in nenazadnje na bližnjo okolico. Urejena morajo biti tudi odlagališča smeti in embalaže, izlivi kanalizacije itd. Vzdrževanje reda in čistoče mora biti prisotno na vseh delovnih mestih, ne samo v proizvodnji, ampak tudi v delavnicah, laboratorijih in pisarnah. Red mora vladati na vsaki mizi - pa naj bo v neposredni proizvodnji ali direktorjevi pisarni. Vsak zaposleni prispeva k splošnemu videzu urejenosti podjetja tudi s svojo osebno urejenostjo in higieno. Poleg splošnih pravil osebne nege, oblačenja in obuvanja (nošenje predpisanih delovnih oblek, pokrival, obutve) je v živilski stroki pomembno skrbno umivanje rok. S tem preprečujemo možnost okužbe naših izdelkov. NEZGODNO ZAVAROVANJE Nesreča nikoli ne počiva... Minila so že tri leta odkar smo v DROGI podpisali tri police kolektivnega nezgodnega zavarovanja pri ZAVAROVALNICI TRIGLAV Za osvežitev spomina smo pripravili: A. KRATEK PREGLED VSEBINE POLIC B. POSTOPKE UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ NASLOVA POLIC C. IZPLAČILA PO POLICAH V OBDOBJU OD L 5. 1994 DO 31.3.1995 A. KRATEK PREGLED VSEBINE POLIC: 1. PRVA POLICA: Kolektivno nezgodno zavarovanje, ki ga za vse delavce plačuje DROGA: zavarovalne vsote, ki jih ob nezgodi lahko vnovčijo delavci mesečna premija na delavca smrt zaradi nezgode invalidnost 25.000 DEM 50.000 DEM 5 DEM 2. DRUGA POLICA: Kolektivno nezgodno zavarovanje BREZ DNEVNE ODŠKODNINE, ki se nakazuje preko DROGE in se delavcu odtegne od plače: zavarovalne vsote, ki jih ob nezgodi lahko vnovčijo delavci mesečna premija na delavca smrt zaradi invalidnost smrt zaradi stroški nezgode bolezni zdravljenja 5 DEM 20.000 DEM 40.000 DEM 4000 DEM DEM zavarovalne vsote, ki jih ob nezgodi lahko vnovčijo delavci mesečna premija na delavca smrt zaradi invalidnost smrt zaradi dnevna stroški nezgode bolezni odškod. zdravlj. 5 DEM 8.500 DEM 17.000 DEM 1.000 DEM 8 DEM 1.000 DEM Po PRVI polici smo zavarovani vsi delavci DROGE, za DRUGO polico je podpisalo pristopne izjave 51 delavcev, in sicer: SOLINE ZAČIMBA GOSAD ARGO SKUPNE SLUŽBE - 12 DELAVCEV - 5 DELAVCEV - 3 DELAVCI - 4 DELAVCI - 27 DELAVCEV za TRETJO polico je podpisalo pristopne izjave 317 delavcev, in sicer: SOLINE ZAČIMBA ZLATO POLJE GOSAD ARGO SKUPNE SLUŽBE - 31 DELAVCEV - 86 DELAVCEV - 56 DELAVCEV - 1 DELAVEC - 71 DELAVCEV - 72 DELAVCEV 3. TRETJA POLICA: Kolektivno nezgodno zavarovanje Z DNEVNO ODŠKODNINO, ki se nakazuje preko DROGE in se delavcu odtegne od plače: Kot kažejo gornji podatki je za naše delavce najbolj zanimiva polica z dnevno odškodnino. B. POSTOPKI UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ NASLOVA POLIC: Za vse tri police veljajo naslednje postavke: 1. Ob vsaki poškodbi (nezgodi) je obvezen obisk pri zdravniku. 2. V primeru poškodbe na delu oz. prihodu in odhodu z dela je potrebno obvezno izpolniti obrazec PRIJAVA POŠKODBE PRI DELU. Obrazec se izpolni skupaj z pooblaščencem varstva pri delu (profitni ccnterjoz. z vodjo varstva pri delu (skupne službe,štabne službe, finance). 3. Z fotokopijami dokumentov zdravnika in ostalimi dokumenti seje potrebno javiti v kadrovski službi, ki pripravi vse potrebno za koriščenje pravic iz zavarovanja in odstopi zahtevek zavarovalnici. 4. Z vsako polico smo zavarovani vseli 24 ur. V obdobju, v katerem spremljamo nezgodno zavarovanje, se pogosto pojavljajo nekatera vprašanja, zato morda naslednja pojasnila ne bodo odveč. 1. Opredelitev pojma NEZGODA NEZGODNO ZAVAROVANJE Za nezgodo se šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč. Za nezgodo se štejejo zlasti naslednji dogodki: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem ali raznimi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, ubod s kakšnim predmetom, udarec ali ugriz živali. 2. Izplačilo DNEVNE ODŠKODNINE Dnevna odškodnina se izplača največ za 200 dni prehodne nesposobnosti za delo, ne glede na to, ali je bil zavarovanec v polnem bolniškem staležu ali je imel skrajšan delovni čas. 3. INVALIDNOST Invalidnost se ugotavlja najmanj tri mesece po ZAKLJUČENEM ZDRAVLJENJU. 4. Zavarovalnica izključuje priznanje odškodnine zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola ali narkotikov na zavarovanca ob nezgodi. C. IZPLAČILA PO POLICAH V OBDOBJU OD 01. 05. 1994 DO 31. 03. 1995 Iz naslova dnevne odškodnine po TRETJI POLICI je bilo v tem obdobju izplačanih 548.301,00 SIT in sicer 43 zavarovancem. Iz naslova invalidnosti po PRVI, DRUGI IN TRETJI POLICI pa je bilo izplačanih 2.057.733,00 SIT, in sicer 13 zavarovancem. Zaradi smrti je bilo upravičencem izplačanih 2.363.470,00 SIT, in sicer po dveh zavarovancih. V primeru, da ste ob prebiranju gornjega prispevka pomislili, da bi se bilo dobro nezgodno zavarovati oz. želite preveriti po kateri polici ste zavarovani, nas pokličite na tel.št. 71-590 oz. se osebno oglasite v kadrovski službi. Marjeta KOŠTOMAJ - POKLEKA DOGODKI PRIŠLI - ODŠLI od 1. 5.1995 do 31. 5.1995 PRIŠLI: ŠKAFAR Andreja pripravnica v PC ARGO, del. razmerje za določen čas ODŠLI: MAKLIČ Danijela administrator II. v PC ZAČIMBA, inval. upokojitev SLAK Silvester arhivar v Skupnih službah, inval. upokojitev BROŽIČ Zlatan proiz. del. II. v PC ZLATO POLJE, potek del. razni, za določen čas ŠUKALO Mira proiz. del. III. v PC ARGO, potek del. razni, za določen čas MATKO Dragica proiz. del. III. v PC ARGO, potek del. razni, za določen čas PAVIČEVIČ Božana proiz. del. III. v PC ARGO, potek del. razni, za določen čas KASAŠ Štefan direktor DROGA H UNGAR I A, sporazum, prenehanje 31. 5. 1995 je bilo v DROGI zaposlenih 684 dclavcev, od tega 332 moških in 352 žensk. V delovnem razmerju za nedoločen čas nas je zaposlenih 641 dclavcev, v delovnem razmerju za določen čas pa 43 delavcev, od tega trije pripravniki. V DROGI HRVATSKA je bilo v mesecu maju zaposlenih 18 dclavcev. KADROVSKA SLUŽBA SVET DELAVCEV VOLILI SMO... Poročilo volilne komisije o izidu volitev članov Sveta delavcev DROGE Portorož, Živilska industrija d.o.o., ki so potekale 13.06.1995. V volilni imenik je bilo vpisanih 645 volilnih upravičencev. Volitev se je udeležilo po voliščih: PC GOSAD - Središče ob Dravi 79 PC ZLATO POLJE - Gradišče 64 PC ZLATO POLJE - Vrhnika 22 PC ARGO - Izola 83 PC SOLINE/PC ZAČIMBA - Seča 143 SKUPNE SLUŽBE - Portorož 140 SKUPAJ: 531 ali 82 % volilnih upr. Neveljavnih glasovnic je bilo: 16 Kandidati so prejeli naslednje število glasov: 1. ČEH MIRA 347 2. FERENČIČ MEDEN MANUELA 328 3. FLEGO BRUNO 382 4. HRIBAR ZDENKA 361 5. JANŽEKOVIČ IVAN 298 6. KLEVA VILI 331 7. KOCJANČIČ SLAVICA 330 8. KOSER STANISLAV 271 9. LAŠIČ MARIJA 284 10. MEKIŠ DRAGICA 360 11. PETRIČ IVAN 381 12. PLOH DIETMAR 241 13. POŽAR SONJA 334 14. PRIMANI MAURIZIO 331 15. PRIMOŽIČ HELENA 295 16. SCOTTO Dl MINICO ENZO 290 17. SVETE STANKO 226 18. VOJVODA BRUNO 343 19. ŽETKO JUGOVEC VLASTA 291 Za člane Sveta delavcev DROGE Portorož, Živilska industrija d.o.o. so bili izvoljeni: Datum roj. Prebivališče 1. ČEH MIRA 02. 07.1949 ČRNI KAL,Gabrovica 25/A 2. FERENČIČ MEDEN MANUELA 02. 02. 1962 SEŽANA, Partizanska 30 3. FLEGO BRUNO 12.01.1959 SEČOVLJE, Parecag 91 4. HRIBAR ZDENKA 28.10. 1952 IZOLA, Okt.rev. 18/A 5. JANŽEKOVIČ IVAN 24. 07. 1964 SR.OB DR.,Kolodvorska 2 6. KLEVA VILI 09.05.1966 IZOLA, Malija 28/A 7. KOCJANČIČ SLAVICA 07.07.1953 KOPER, Vanganel 2/C 8. MEKIŠ DRAGICA 05. 06. 1948 PORTOROŽ, Senčna pot 5 9. PETRIČ IVAN 24.11. 1960 PARECAG, Parecag 65 10. POŽAR SONJA 01.07. 1945 PORTOROŽ, Ukmarjeva 16 11. PRIMANI MAURIZIO 09.05. 1962 PARECAG, Parecag 140 12. PRIMOŽIČ HELENA 11.05. 1961 KOPER, Kozlovičeva 23 13. VOJVODA BRUNO 29. 07. 1948 SEČOVLJE, Sv. Peter 44 C Portorož, 14.06.1995 Predsednica VK Majda VLAČIČ PREHRANA NAŠA VSAKDANJA PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI - tretjič! Vztrajno iščemo naprej, rešitve namreč - za čimbolj primerno prehrano med delovnim časom. Preden pa vas seznanimo, kaj je novega, za hip poglejmo, pravzaprav preberimo - kakšni so odzivi na že dva zapisa o naši prehrani med delovnim časom. Oglasili so se nekateri sodelavci z Obale 27. Z uprave torej. Predlagali so, da bi v kuhinjici (sedaj ob prenovi stavbe bi se morebiti planiralo malce večjo jedilnico, - op. p.) imeli možnost pripraviti hot dog ali toast. To bi bilo super, pravijo. Ponovno so se oglasili nekateri posamezniki in poudarili, da bi bilo res lepo, če bi imeli jedilnice lepše urejene. Niso pa povedali, kdo bi za to poskrbel. (Verjetno kar osebe, ki v jedilnicah delajo.) Ni pa odziva od našega vodstva, kije bilo domala neposredno pozvano na to (glej predzadnji odstavek PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI, maj 1995), da prehrano med delom vsestransko obogatimo; še nič odzi- va na dejstvo, zakaj tudi je manj koristnikov tople malice. In sedaj novosti: V menzi v PC ARGU zopet lepo diši. Kuhajo tople malice. Menzo je prevzela g. Mirjana Tomažič in začela kuhati, zaenkrat samo za argovce. Prvi odzivi jedcev so zelo pohvalni. Ostajamo pri tem, v prihodnje pa vas bomo še obveščali, kaj sc dogaja in kako v jedilnici ARGA. V PC ZAČIMBI niso poiskali druge menze, uspeli pa so v isti menzi zamenjati kuharja. Tudi to pomaga, pravijo, da so malice boljše. Še vedno pa ni bistvenega povečanja števila jedcev tople malice. V PC SOLINAH vse po starem, v skladišču soli tudi. In to je tudi vse. Sc vedno čakamo na vaše predloge, kako bi imeli med delom bolj primerno urejeno prehrano. Uredniški odbor JUBILANTI V mesecu juniju praznujejo delovni jubilej naslednji naši delavci: 10 - letni delovni jubilej 1. DEKLEVA Primož iz PC ZLATO POLJE 20 - letni delovni jubilej 1. MARUŠIČ Branko iz PC SOLINE 2. HEFERLE Ivana iz PC ZAČIMBA 30 - letni delovni jubilej 1. MOLEJanez iz SKUPNIH SLUŽB 2. HORVAT Anton iz SKUPNIH SLUŽB 3. BAUMAN Stanislav iz PC GOSAD ISKRENE ČESTITKE! Višina jubilejnih nagrad za mesec MAJ (izplačila v juniju 1995): -za 10 let delovne dobe 32.490.00 SIT - za 20 let delovne dobe 48.736.00 SIT - za 30 let delovne dobe 64.981.00 SIT NAS GLAS odslej vsak mesec! Pričakujemo tudi tvoj prispevek. Uredništvo S AM M O N I AN A_________________________________ SVEŽE - BOLJ SVEŽE (Zabeleženo na osnovi razgovora z vodjo programa SAMMONTANA, g. Ferrucciom Petroniem) Na sliki: Ferruccio Petronio, Nacla Zetto, Adrijana Butuči Novim tehnologijam in prednosti sodobne distribucije s hladilnimi kamioni gre zahvala, da sladoled že vrsto let ni več razkošje izključno poletnih mesecev. Vsako gospodinjstvo premore vsaj hladilnik, če že ne zmrzovalne skrinje, s čimer je sladoledu zagotovljeno “bivalno okolje”. Delno po zaslugi učinkovite reklame in delno s pomočjo vsemogočnega “povej naprej”, prihaja sladoled v naše domove in na naše jedilne liste v vseh letnih časih. Ta okusna, hranilna slaščica je prijetna tudi za oko in dobrodošla kot rešitev, kadar prezaposleni gospodinji zmanjka časa, da bi pripravila poobedek ali hitro postregla nenajavljene goste. DROGA se je pred štirimi leti (pravilno) odločila, da izkoristi prednosti tega proizvoda, ki je v kratkem času zapeljal in osvojil potrošnike vseh tržišč z varno, sodobno embalažo, sto in enim načinom serviranja in - najvažnejšega ne smemo pozabiti - s svežino brez primere, pomešano z okusi vseh vrst. Sklenili smo pogodbo o sodelovanju z elitnim italijanskim proizvajalcem SAMMONTANO in tako slovenske- mu potrošniku predstavili prince med sladoledi. Preko trideset vrst te osvežujoče skušnjave polni zmrzovalne skrinje in omare v trgovinah širom Slovenije. Tudi dolenjsko in gorenjsko področje, ki sta bili v preteklosti slabše zastopani, sta se letos izredno razmahnili. V oddelku za prodajo in distribucijo sladoleda Sammontana so zaposleni (štirje) uslužbenci ter šoferji. Dostavo vršijo z devetimi hladilnimi kamioni, od katerih jih je šest v Drogini lasti. Začetnih težav pri poslovanju so bili krivi bolj slovenski tržni predpisi kot trg sam. Te in druge ovire so premagane, oddelek so obogatile za nekaj koristnih izkušenj, škode pa k sreči niso povzročile. Izkušnje in znanje seveda rodijo dobre rezultate: v letu 1994 beležimo preko 180.000.000.00 SIT fakturirane realizacije, letos je plan povečan na 200.000.000.00 SIT Glede na to, da je tuji partner zanesljiv dobavitelj, se ni bati problemov v poletnih mesecih, ko je prodaja oziroma potrošnja sladoleda največja. Prav tako se ni bati konkurence (Šanson, Algida in drugi), saj so Drogine izkušnje na tem področju ter sposobnost prilagajanja novim situacijam zadostno poroštvo za uspešno premagovanje tovrstnih ovir na trgu. Sonja POŽAR ■k: Denis l-dkin s svojim kamionom Sammontana TEKMOVANJE _________ KUHARJI AMA TE Že drugo leto je v reviji Naša žena izšel razpis za tekmovanje kuharjev - amaterjev. Lansko leto je bilo tekmovanje na Bledu, pripravljali so slaščice. Letos pa je tekmovanje potekalo na Obali, v Izoli, na Srednji gostinski in turistični šoli, zadnjo soboto v maju. Letošnja tema je bila zelo zanimiva: PRIP-114 VA BREZMESNIH JEDI. Prijav je bilo veliko, med drugim so se prijavili tudi ljudje, ki so iz drugih dežel, živijo pa v Sloveniji - gospa iz Iraka, pa iz Indije in gospod iz Nepala. S primorskega konca sta prišli le dve prijavi. Škoda, saj so bile nagrade res bogate, temu so se namreč čudili celo nagrajenci. Zmagovalec je dobil AMC posodo in mali gospodinjski aparat iz Gorenja, vsi sodelujoči pa so poleg daril ostalih sponzorjev dobili tudi darilni paket Droge, saj smo bili generalni pokrovitelj. Priskrbeli smo vsa živila, iz katerih so tekmovalci pripravljali dobrote. Strokovna komisija, katere član je bila naša tehnologinja iz PC Začimba HELENA ČOK, je bedela že nad samo pripravo jedi. Nato so tekmovalci aranžirane jedi predstavili komisiji, velik del pripravljenega pa je bil na voljo sorodnikom in ostalim spremljevalcem, ki so si postregli za velikim bifejem. Seveda so najprej zmanjkale eksotične jedi, a tudi naši štruklji, pa žlikrofi in razni narastki niso zaostajali. Zmagal je jedilnik gospe Melite Zafošnik iz Selnice ob Dravi, ki je vseboval: sirove napihnjence s smetanovim prelivom, artičoke s porom, slan krompir in solato s fižolom. Gospa je knjižničarka na osnovni šoli in je rekla, da se zelo rada samouresničuje tudi izven šole, tega dne je bila res presrečna. Ravno tako ima kuhanje za hobi gospa Branka dr. Belovič, pediatrinja iz Murske Sobote. Pripravi- la je juho, zelenjavni narastek in zavitek Royal. Njena zbirka kuharskih knjig iz celega sveta obsega že čez 150 izvodov. Sodelovala in tudi zmagovala je na več kuharskih natečajih, a to tekmovanje jo je najbolj navdušilo. Vsa zasluga gre organizatorju Janezu Vinšku, kuharskemu mojstru, ki pripravlja kuharsko prilogo v Naši ženi, istočasno pa potekajo njegove kuharske oddaje na največji zasebni televiziji MMTV v Ljubljani. Morda se ga pa spominjate tudi iz otroških oddaj na slovenski televiziji, ko je kuhal skupaj z lutko - ptičem. Pa da ne pozabimo na tretje-uvrščenega - Aswin mag. Srestha, gospoda iz Nepala, ki drugače predava na mednarodni poslovni šoli v Ljubljani. Pripravil je vegetarijansko samoso z grahom, krompirjem in cvetačo ter krompirjev achar. Cetrtouvrščena pa je bila najstarejša udeleženka tekmovanja in nasploh najbolj prisrčna - Primorka, ga. Ljubica Poljanšek iz Pirana. Pripravila je špinačno juho s knedelčki, nadevane melancane v bešamel omaki ter gibanico s skuto in špinačo. Gospo Poljanšek je bilo najlepše opazovati pri kuhanju, saj je kot vsaka babica to počela tako spretno in z ljubeznijo- Naslednje leto bo najverjetneje tema tekmovanja priprava ribjih jedi. Upam, da se boste prijavili tudi vi. Naj še dodam, da so letos izmed 16 tekmujočih sodelovali 3 moški. Da ne boste zgrešili razpisa, ga bomo objavili tudi v Našem glasu. Za konec pa še zmagovalni TEKMOVANJE NAGRAJENA RECEPTA jedilnik: SIROVI NAPIHNJENCI S SMETANOVIM PRELIVOM (predjed) Čas priprave: 30 minut Potrebujemo: 15 dag sira edamec (nekoliko bolj suhega) 5 dag parmezana 3 jajca 4 beljake sesekljan peteršilj sol, poper drobtine olje za cvrenje Dve jajci trdo skuhamo, ju olupimo, previdno odpremo, ločimo rumenjak od beljaka. V skledici pretlačimo rumenjaka, primešamo nariban sir, peteršilj, ščepec soli in poper. Nato primešamo trd sneg iz 4 beljakov. Iz te zmesi oblikujemo kroglice, jih pomočimo v razžvrkljano jajce in v drobtine ter ocvremo v vročem olju. Ko so lepo zapečene, jih odcedimo na pivniku in postrežemo še vroče. Za dekoracijo lahko 4 kroglice naložimo v polovičke trdo kuhanih beljakov, ki so nam ostali. Poleg ponudimo SMETANOV PRELIV: kisli smetani dodamo 3-4 žlice mleka, solimo, popramo, okisamo z limono in dodamo posušen petršilj ter origano. ARTIČOKE S POROM por in ga narežemo na večja kolesca. Ognjevarno posodo premažemo z žlico masla, naložimo por in artičoke. Prelijemo s prelivom: na preostalem maslu prepražimo moko in pazimo, da se na vročem ognju ne naredi prežganje. Dodamo kislo smetano, 2 razžvrkljani jajčki, sol, poper, peteršilj in baziliko. Zalijemo z juho (po možnosti ne iz kocke). Pečemo v pečici 30 minut pri temperaturi 180°C. Ponudimo s slanim krompirjem in solato s fižolom. Tjaša ULČAR PREDSTAVITVE DROGINA PREDSTAVITEV V DOBRNI Tokrat seje Droga predstavila sedanjim in bodočim partnerjem na celjskem in velenjskem področju. Predstavitev je potekala v zdravilišču Dobrna zadnjega dne v maju. Da bi bila predstavitev bolj pestra in čimbolj učinkovita, so se poleg naših proizvodov predstavljala tudi izbrana vina iz podjetja Vinakoper ter brezalkoholne pijače iz Radencev. Najbol jši del je bila seveda degustacija jedi, s poudarkom na programu Zlato polje in ragujih Argo. V prijetnem vzdušju so se naši predstavniki iz trženja še bolje spoznali s partnerji in se pogovorili. Poleg tega so prisotni izpolnili anketo o tem, kako so bili zadovoljni z našimi proizvodi, podali pa so tudi pripombe in ideje za utrditev sodelovanja. Tjaša ULČAR 8 artičok 8 porov 1 kisla smetana 2 jajčki peteršilj, sol, poper, bazilika 1/2 masla 4 žlice moke juha Artičoke očistimo, prerežemo na polovice, očistimo MODNO TEKMOVANJE POPOLNA RADOST SVOBODE oz. KAKŠNA JE ZVEZA MED SMIRNOFF-om in 1001 CVETOM? Prvi del naslova je bil geslo letošnjega mednarodnega modnega tekmovanja Smirnoff 1995. 6. junija so v Ljubljani, v diskoteki Dakota, izbrali najboljšega mladega modnega kreatorja v Sloveniji. Tekmovanje poteka v 32 državah sveta, izbor najboljšega na svetu pa bo letos v Cape Tovvnu v Južni Afriki. In ne boste verjeli - tudi naši čaji se bodo sprehajali po tamkajšnji modni pisti! Letos je namreč zmagal mladi UROŠ BELANT1Č iz Ljubljane, ki se je pred meseci oglasil v marketingu z zanimivo idejo in prosil za sodelovanje Droge: iz čajnih vrečk je želel sešiti obleko. Uroš je že na lanskem tekmovanju le za las zgrešil prvo nagrado - bil je drugi in letos je vložil še več energije, saj se je odločil zmagati. Trenutno je študent ljubljanske pedagoške fakultete, a ambicije ga ženejo v svet - želi si študirati modno kreatorstvo v tujini, zato mu tudi zmaga na tem tekmovanju toliko pomeni - s sodelovanjem na Smirnoff International Fashion Awards se mu odpirajo široke možnosti, saj tu slavni modni kreatorji iščejo nadarjene mlade ustvarjalce, kar Uroš vsekakor je. V veliko oporo mu je tudi njegova mama, akademska slikarka Vida Slivnikar Belantič. Razlagala je, da je bil zadnji mesec njen atelje zaseden s čajnimi vrečkami, katerih nitke so bile raznesene po celi hiši, saj imajo doma tudi psa, ki je delal še do- lepo je dišalo. Na odru, v soju žarometov, je krinolina dobila še poseben čar, saj je svetloba presevala skozi filter vrečke. Tudi frizura simpatične manekenke Darje je bila v stilu - v lase je imela vpletene čajne vrečke. Namesto prstanov je imela nataknjene čajne žličke. V tako ogromni krinolini ni mogla sedeti, zato je moral nekdo zlesti pod krinolino, da ji je namestil pručko. Druga manekenka je nosila čudovit telovnik, prav tako narejen iz čajnih filter vrečk. Urošu sem čestitala že med zasedanjem žirije, saj je bil zame osebno zmagovalec, ne glede na odločitev žirije. Se dobro, saj po razglasitvi njegove zmage ni bilo lahko priti do njega. Oblegan je bil s fotoreporterji in raznimi pome m b n i m i ose b a m i. Mama je prišla do njega tudi mnogo kasneje, saj se je kot vsaka mama od sreče najprej pošteno zjokala, Uroš pa je izjavil, da se bo po enem mesecu končno pošteno naspal. Zmagovalna ČAJNA GOSPODIČNA Darja, s krinolino, sešito i/ Ijaša ULC AR (t.r.) 2500 čajnih vrečk 1001 CVET Še zanimivost za ljubitelje vodke: V Dakoti sem poprosila natakarje za predlog namesto običajne vodke in pomarančnega soka, pa so mi zmešali: SMIRNOFF TESTA ROSSA - vodko Smirnoff, tonik, campari, pretreseno v kozarcu za koktajle z ledom in postreženo z rezino limone in s slamico. Svetujem, da si navedeno zmešate kar doma, saj vam ne bo treba zardevati pri blagajni (od tu izraz testa rossa, op. prev.). datno zmedo. Krinolino so sešili v gledališču, na zgornje blago pa je Uroš prišil 2.500 filter vrečk indijskega čaja. Samo predstavljajte si, kako MI MED SEBOJ INVESTICIJE V PC ZAČIMBA V PC Soline še čutimo posledice vojne v Sloveniji V času vojnih razmer so si Državne blagovne rezerve napolnile skladišča s soljo. Pri tem je šlo za velike količine soli, pakirane v kartonasti embalaži po 1 kg. Kljub polnim skladiščem so Državne blagovne rezerve nadaljevale z nakupi vlažne soli še v letih 1992 in 1993. Vojne razmere so mimo, soli se v takih količinah ne potrebuje več. Za nameček pa je, ker ni bila sušena, lahko tudi nepravilno skladiščena, strjena. Kam z njo? Morda bi se lahko tudi kaj zaslužilo? Državne blagovne rezerve so omenjeno sol ponudile Drogi v odkup, vendar le po 15 % nižji ceni, kot je naša prodajna cena. To vsekakor ni moglo in ne more pokriti stroškov prepakiranja in sušenja. Zato je Droga odkupila le manjšo količino, nekaj 100 ton soli. Nadaljnji pogovori pa so zastali predvsem zaradi reorganizacije na ministrstvu in službah, ki so odgovorne za državne blagovne rezerve. Ne glede na dogovore in pogovore so Državne blagovne rezerve poiskale drugo pot za zaslužek in sol ponudile trgovcem, ki so cenejšo ponudbo z veseljem sprejeli. Seveda se nižja nabavna cena ni poznala na ceni v trgovinah. Posledično je zaradi tega prodaja jedilne soli v letu 1994 in bo prav tako v letu 1995 padla. Najslabše pa je, da se zaradi dolgega ležanja strjenost soli pripisuje naši sedanji nekvaliteti. Kot že pred leti, ponovno nekdo služi na račun soli in Solin. Verjamem in upam, da se bodo te poti slej kot prej ustavile. Damir ČENDAK V poslovnem načrtu za leto 1995 so planirane tudi izjemno pomembne investicije v posodobitev proizvodnega procesa v PC ZAČIMBA. Zaradi vpliva sezone potrošnje (predvsem čajev), je potrebno določene aktivnosti izpeljati v času, ko najmanj motijo delovni proces. Zato se lotevamo uresničevanja naslednjih investicij: ureditve tehnološkega procesa predelave filter čajev, posodobitve družinskega pakiranja čajev, povečanja kapacitet v predelavi kave, avtomatizacije pakiranja v proizvodnji kave in čajev v poletnem času (junij -september). Te poletne aktivnosti obsegajo: gradbene posege, nabavo opreme, GOBE V juniju je odkupna postaja v Središču ob Dravi pričela z odkupom gob. Prve večje količine lisičk in jurčkov so odkupili na Hrvaškem, na področju Podravske Slatine, v okolici Našic in Zagorja. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je rast gob v Sloveniji šibka. Vse do sedaj odkupljene količine gob, predvsem lisičke, smo izvozili v Avstrijo, nekaj manj v Italijo. Odkup še traja, zato bomo o odkupljenih oz. izvoženih količinah gob poročali v eni od naslednjih številk glasila. Majda VLAČIČ ureditev elektro instalacij, demontažo stare opreme, montažo nove opreme, preselitev skladišča rezervnih delov, ureditev prostorov v proizvodnji za vzdrževanje in kontrolo. Glede na obsežnost in pomembnost teh aktivnosti je v uresničevanje vpleteno veliko sodelavcev, glavno breme pa vsekakor nosi tehnološki tim v sestavi: Dušan Poberaj, Ljubica Nagy, Sonja Zuljani, Marija Tul v sode-lavanju z direktorico PC ZAČIMBA Sonjo Podlogar. Osrednji nosilci določenih aktivnosti so: Vir-gilio Abramič. Radko Sepič, Mirka Potočnik, Albert Suban ter zunanji izvajalci. Boris BIRSA MI MED SEBOJ ARGO - ARGETA - KOKOŠJA PAŠTETA ARGO je v Izoli, tam, kjer je visok dimnik. ARGO je tista tovarna, ki že od leta 1963 izdeluje kokošjo pašteto. V začetku je bila pašteta le stranski izdelek pri proizvodnji jušnih koncentratov - ARGO JUHE. KAJ BI ŠELE BILO, ČE BI NAM ZMANJKAL TUDI NASMEH (izdelava pastelne mase - pri kuterju) Danes je kokošja pašteta glavni proizvod pri predelavi perutnine. Njeni kupci so v veliki meri muslimani, ki zaupajo v njeno kakovost. Drugi izdelki so še puranja in goveja pašteta ter ragu z jurčki in ragu z mesom. Vsi ti izdelki so pod imenom MESNI PROGRAM uvrščeni med strateške programe DROGE. V prihodnosti načrtujemo popestritev družine paštet in ragujev z novimi okusi in z novo embalažo. Tržišče za prvotni program je bila Jugoslavija. Po izgubi le-tega smo se trudili za povečanje prodaje na drugih trgih in za znižanje cen surovin ter embalaže. Razultat je bil nižja ZOB ČASA JE MOČNO ZAGRIZEL (izdelava, polnjenje in zapiranje paštet) cena izdelka, posledica pa izvoz in v drugi polovici 1993 tudi ponovno odpiranje tržišča v republikah nekdanje Jugoslavije. Prodaja je dosegla količine, kijih nismo mogli več zagotavljati. Največji problemi so bili: • popolna iztrošenost in zastarelost opreme ( večina ključnih strojev je bila kupljena v letih 1970 - 80) • prenizka kapaciteta • nepopolna linija ■ neustrezen oddelek za pridobitev proizvodne registrske številke. Po tej ugotovitvi so se dogodki zavrteli s skoraj filmsko naglico. Takrat je bil oktober 1994, danes-junij 1995 - pa v oddelku ni več starih strojev, ampak izvajalci zidarskih in drugih del, pred oddelkom pa že novi stroji. Cilj naložbe je ohranitev mesnega programa, ki ga na trgu uspešno prodajamo. Brez tega posega bi bili prisiljeni mesni program ukiniti. Menim, da so slike dovolj zgovoren dokaz za to trditev. Darja KORČE - PAVLIČ POTA SAMOTNIH SRC pota samotnih src vodijo pod drevesi ki cvete v aprilu vodijo v zelene loke skozi večerna zvonjenja čez jezera belih lokvanjev mimo globokih tolmunov tišine in kažipot sanj in bolesti veleva zmeraj samo naprej nekam tja proti mehkim obzorjem kdor se poda na pota samotnih src bo blodil brez konca S.P MI MED SEBOJ V PC GOSAD smo imeli dve skupini: -1. skupina - v laboratoriju, čistilna naprava - vodila MARIJA LASIČ - II. skupina - ribištvo - vodil ANTON PROSNIK, direktor PC-ja spoznavali ribištvo, preživeli ob reki DRAVI, spoznavali tudi vode, elektrarne na reki DRAVI ipd. ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V D Mnogi krajani Središča obtožujejo PC GOSAD, da s svojimi odpadnimi vodami onesnažuje potok Trnavo in s tem tudi reko Dravo. To nam je dalo pobudo, da smo naredili raziskavo o onesnažnosti odpadnih voda, ki jih DROGA izloča. Z ogledom in predstavitvijo proizvodnega programa smo ugotovili, da ima DROGA zelo razvejano paleto izdelkov, kot so : kumarice, paprika, gobe,... in rdeča pesa, s katero se voda najbolj onesnaži. V času projektnega tedna ni bilo proizvodnje, zato naše delo ni bilo popolno, kot bi bilo v sezoni rdeče pese. Na začetku smo se seznanili z obratovanjem mehanske in poskusne rastlinske čistilne naprave. Ogledali smo si tudi odtok vode v Trnavo in mrtvico Drave. Našo pozornost je pritegnila rastlinska čistilna naprava, ki jo sestavljajo: zbiralnik, iz katerega poteka voda po cevi do ventila, s katerim regulirajo dotok odpadne vode v kameni filter pred prvim “močvirjem”, zasajenim z rogozom, trpotčastim porečnikom in sitovcem ter močvirsko travo. Te rastline smo dosadili v prvo tretjino prvega “močvirja”, nasajene pa so bile že: rogoz, močvirska trava in sitovec. V drugem “močvirju” je nasajen samo navadni trs (trstika). Tako se voda očisti skoraj 90% in odteče v kanalizacijo. Opravili smo različne analize, določali smo: temperaturo, prevodnost s konduktometrom, sol, kislino, kisik, merili smo pH, usedljive snovi in pretok. Iz analiznih listov delavke, ki je odgovorna za rastlinsko čistilno napravo, smo ugotovili, da je uspešnost čiščenja različnih proizvodnih odpadnih vod zadovoljiva. Obširnejša poročila o delovanju skupine in delovanju poskusne čistilne naprave si lahko preberete v BILTENU, ki smo ga izdelali med projektnim tednom. Bilten obsega vsa naša raziskovanja in ugotovitve. Jasna KLOBUČAR Franja KOČEVAR Helena LUKMAN Lara RESMAN Nataša ZOREC PROJEKTNI TEDEN OS SREDIŠČE OB DRA VI -“VODA” V času od 15.5.-19.5.1995 so imeli učenci OŠ Središče ob Dravi projektni teden na temo “VODA”. Učenci višje stopnje (6.-8. razred) so se razdelili v delovne skupine. Ena izmed njih je izdelala projekt - ČIŠČENJE ODPADNE VODE V DROGI - PC GOSAD. Za to nalogo se je odločilo pet deklet. Kljub temu da je bil pri nas remont proizvodnje, so z zanimanjem poslušale in si ogledale odtok odpadne vode iz proizvodnje v obratni zbiralnik in čiščenje te vode na rastlinski čistilni napravi. Med drugim so spoznale tudi metode čiščenja naše odpadne vode z mehansko in rastlinsko čistilno napravo. Njihovo pozornost je najbolj pritegnila rastlinska čistilna naprava, kljub temu da je še v poskusnem obratovanju in očisti le 1/10 proizvodne odpadne vode. Vodo za MI MED SEBOJ čiščenje na rastlinski čistilni napravi smo črpale iz obratnega zbiralnika, jo vzorčevale in analizirale. Na osnovi dobljenih rezultatov so se same prepričale, da naš PC ni onesnaževalec voda v taki meri, kot sc o tem širijo govorice v okolici. Ogledale so si iztočni kanal, kjer se odpadna voda izliva v potok Trnavo. Na rastlinski čistilni napravi so zasadile nove rastline na mesta odmrlih ter obljubile, da bodo občasno prišle pogledat, kakšen je njihov prirast in razrast. Za rastlinsko čistilno napravo so naredile RAZISKOVALNO NALOGO (Bilten), v kateri so zajeta vsa njihova opažanja, raziskovanja in ugotovitve. S to raziskovalno nalogo se bodo prijavile na REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV. Za zaključno prireditev so naredile poster, opremljen s fotografijami rastlinske čistilne naprave, in poročilo o petdnevnem delovanju njihove skupine. Upamo, da je tudi naš PC prispeval svoj del pri osveščanju mlajših generacij k ohranitvi čistejšega okolja, kajti naša RASTLINSKA ČISTILNA NAPRAVA sc že po svoji strukturi še bolj pa po funkciji vključuje v naravni ekosistem. Marija LASIČ Vodja skupine SIMPOZIJ SODOBEN PRIMER ZA DOLOČANJE ŽARKOSTI ŽIVIL DROGA se ne predstavlja le s svojimi znamkami in proizvodnimi izdelki, ampak tudi s svojimi strokovnimi spoznanji. Nataša Gladovič, dipl. ing. kemije, zaposlena kot samostojni analitik v Fizikalno-kemijskem laboratoriju v Seči, je na 1. simpoziju Živilske Kemije na Bledu prikazala sodoben primer za določanje žarkosti živil, ki ga uporabljamo pri nas (za kokos, arašide, mak...) Istočasno je potekalo tudi Posvetovanje o praktični uporabi evropskih predpisov za živila, ki se jim mora prilagoditi tudi slovenska zakonodaja. Poleg izdelave ustreznih predpisov oziroma pravilnikov, za katere mora poskrbeti država, je namreč pomembna tudi odgovornost nas proizvajalcev. Maruška LENARČIČ Eto 'anje 1 NJI | PO RABI Nataša Gladovič, dipl. ing. kemije na simpoziju LETOVANJE GREMO NA DOPUST! Število naših PRIJAVNIC za letovanje v DROGINIH počitniških apartmajih se letos meri po številu izpred leta 1991, kar je zelo pohvalno. Veselje je razporejati številne termine in doseči polno zasedenost v domala vseh počitniških apartmajih in počitniških prikolicah DROGE. Pozitivno je, da čutimo potrebo po dopustovanju izven kraja stalnega bivanja. Pozitivno je tudi, da smo v DROGI zadržali lastne počitniške objekte in pričakujemo, da bo tako tudi ostalo. Modro je vodstvo, ki uvidi, da je spočit delavec najbolj produktiven delavec. Delavci pa si še vedno ne moremo privoščiti dopustov kjerkoli v dragih letoviščih. Zelo pametno je bilo, da smo pred leti nakupili počitniške objekte. Če se še spominjate, gre zasluga takratnim sindikatom, to je enemu sindikatu, čigar člani smo bili vsi delavci in direktorji. Dovolj o zgodovini. Gremo raje na dopust. Vsi, ki greste prvič na dopust v naše apartmaje in prikolice, pa tudi tisti, ki tja redno hodite, preberite si naša navodila (tudi če ste lani to že storili) in se jih držite. NAVODILA UPORABNIKU POČITNIŠKEGA STANOVANJA -PRIKOLICE Na popust v počitniške apartmaje-prikolice odidite vedno le z NAPOTNICO, ki jo predhodno dobite pri referentki za počitnikovanje v Portorožu, SEČA 91, telefon (066) 71 360, int 43. Ne glede na to, ali greste v počitniške apartmaje ali prikolico, s seboj obvezno vzemite posteljnino, brisače, kuhinjske krpe itd. Ob prihodu v počitniško stanovanje ali prikolico ugotovite, ali je stanovanje primerno očiščeno. Preglejte seznam inventarja. Ugotovitve o obojem vpišite v dopisno knjigo, ki jo najdete v stanovanju oz. prikolici. Prvi izvod dostavite referentki za počitnikovanje skupaj s kopijo NAPOTNICE. Za vsako okvaro /elektrike, vode, žarnic, varovalk.../se obrnete na recepcijo turističnega naselja ali campa. V RECEPCIJI NASELJA OZ. CAMPA SE PRIJAVITE NAJKASNEJE 6 UR PO PRIHODU. PRIJAVITE VSE LETOVALCE, KI SO Z VAMI V APARTMAJU ALI PRIKOLICI. ZADNJI DAN BIVANJA V APARTMAJU/PRIKOLICI MORATE LE-TEGA ZAPUSTITI DO 12. URE. V NASELJU LOPARI Mali Lošinj IN V MAREDI Novigrad JE PREPOVEDANO IMETI S SEBOJ PSE. Med letovanjem ne uporabljajte odej za senčila in za ležanje na travi ali plaži. V primeru, da vaš otrok moči posteljo, podstavite na jogi polivinil, če pa se zgodi.... odejo operite. Pred odhodom počistite stanovanje tako, da odmaknete premične dele opreme/hladilnik, nočne omarice itd./ HLADILNIK OBRIŠITE S SUHO KRPO TER PUSTITE VRATCA HLADILNIKA ODPRTA! Posoda naj bo pomita, NE PUŠČAJTE HRANE NIKJER V APARTMAJU OZIROMA PRIKOLICI. NE POZABITE POČISTITI TUDI UMIVALNIK, STRANIŠČNO ŠKOLJKO, KAD, TLA POVSOD V BIVALIŠČU. V roku 3 dni dostavite kopijo zapisnika (glej. točko 3.), ne pozabite na NAPOTNICO vpisati stanja električnega števca ob prihodu in odhodu. SKRATKA, POČITNIŠKO STANOVANJE/PRIKOLICO ZAPUSTITE V TAKŠNEM STANJU, KAKRŠNEGA BI ŽELELI DOBITI OB PRIHODU. ŽELIMO VAM PRIJETNO LETOVANJE. ZASLUŽILI STE SI GA! Referentka za počitnikovnje IZLET KRALJ, DA MALO TAKIH ■ LUDVIK II. BAVARSKI Sodelavci skupnih strokovnih/štabnih služb smo si od 19. do 21.5. tega leta privoščili čudovit izlet. S seboj smo vze-li tudi nekatere sodelavce iz PC Začimbe. V Muenchnu so nas pričakali štirje sodelavci, ki so se vračali s službene poti in z nami preživeli večer, kar je bilo za vse še posebno doživetje. Prvega dne smo obiskali Salzburg in pozno popoldne prispeli v Muenchen. Večerjali smo v ogromni pivnici v centru mesta. In prav tam, v pivnici, smo doživeli šarm mesta Muenchen: verjetno po celem svetu znano veselje s pivom! Nacionalna večerja: močno zapečena svinjska krača, koruzno-pšenični kuhan cmok z ocvirki, zeljnata solata s dodatkom hrena in rdečo papriko. In seveda pivo, svetlo ali temno, teklo je v potokih, tudi za našo mizo. V pivnici je bila živa, orkestralna glasba. Glasbeniki so vzdušje v pivnici dvigali v neverjetno živahnost in veselje. Oblečeni v narodne noše, znamenite irharce z naramnicami, pokriti s klobuki širokokajci so godli poskočne melodije - pri čemer so gostom pivnice posvečali stalno pozornost, tako da je vsako glasbeno točko spremljal nekdo od gostov, bodisi daje dirigiral, pel, plesal. Tudi naša dekleta so na odru zaplesala twist. Mene, in upam mnoge druge, je razveselilo dejstvo, da je bilo v pivnici veliko mladih ljudi, ki so se družili in bili različnih narodov, različne barve kože in se skupaj veselili. Bilo je tistega večera v pivnici M ATEZAR tudi najmanj osem avtobusov - Slovencev. V naslednjih dveh dneh nam je sproti jemalo sapo ob ogledovanju gradov -ogledali smo si tri prelepe, razkošne stvaritve, ki jih je dal zgradi kralj LUDVIK II. BAVARSKI. Kralj je živel od 1845 do 1886 leta. Kronanje bil kot komaj 18 let star mladenič leta 1864. Mlad, nesrečno zaljubljen v sestrično, bodočo ženo Franca Jožefa -znano Sissi, je bil zaljubljen v preteklost, a živel tudi za prihodnost! LUDVIK II. BAVARSKI je dal zgraditi gradove v arhitekturi preteklih dob (šele 131 let je, odkar je umrl), gradovi NEU-SCHV/ANSTEIN, L1NDERIIOF, HERRENCHIEMSEE niso grajeni in še manj opremljeni v stilu 19. stoletja, pač pa v stilu baroka in renesanse. Grad HERRENCHIEMSEE je celo kopija VERSAILLESA, bivališča več francoskih kraljev. Ravno kralju LUDVIKU XIV., popularnemu “sončnemu kralju”, je LUDVIK II. BAVARSKI (baje sta bila daljna sorodnika) posvetil grad HERRENCHIEMSEE in ga tudi opremil s stilu francoskega Versaillesa. V gradu srečamo kipe in slike Ludvika XIV. Zaman pa boste v razkošju gradov iskali slike ali drugačne uprizoritve LUDVIKA II. BAVARSKEGA. Živel je življenje samotarje, čudaka. Prestol se mu je večkrat majal, hoteli so ga odstaviti. Imel je veliko nasprotnikov, ki si jih je nabral zaradi nasprotovanja vojnam in vojnim pohodom, osvajanju drugih dežel. Denar je neusmiljeno trošil za gradove, ki jih danes občuduje ves svet. In neverjetno je, da je LUDVIK II. BAVARSKI v takšnih razmerah zgradil prekrasne objekte, bilje zelo radoveden, zanimala ga je tehnika. V njegovem gradu HERRENCHIEMSEE je na vhodu steklen strop, česar v Versaillesu ni. Bivalni prostori so bili ogrevani s toplo vodo - paro - napeljano iz kuhinje. LUDVIK II. BAVARSKI si je dal zgraditi jedilno mizo, ki jo je po potrebi spustil v kuhinjo, da so jo naložili, in tako je bil postrežen v samoti in ostajal sam, dokler je hotel. Za razliko od kraljev tedanje dobe ni živel nezdravo in razuzdano življenje, bil je vnet športnik, najraje pa je jahal in to ponoči. Ta kralj je živel za svoje gradove, za napredek. In če še niste vedeli, LUDVIK II. BAVARSKI je soustanovitelj RDEČEGA KRIŽA. Najprej je šlo za humanitarno organizacijo za pomoč obubožanim invalidom vojn, kasneje se je dejavnost razširila na civilno prebivalstvo. LUDVIKA II. BAVARSKEGA so sicer zaročili s prelepo mladenko, a poročil se ni nikoli. Nesrečno zaljubljen v Sissi je rajši izbral drugačnost, prijatelja. Obseden je bil z glasbo R. Wagnerja, ki ga je celo življenje tudi sponzoriral, bi temu rekli danes. Življenje je kralja pehalo v vedno pogostejše depresije, jemal je različna pomirjevala, tudi opij, ki ga je spoznal na enem od svojih številnih potovanj po Orientu. Zelo rad je namreč potoval v tuje dežele, od tam prinašal ideje za gradove in njih opremo. Proti koncu svojega kratkega življenja je najverjetneje bil resno bolan. Preminil je tragično v nikoli raziskanih čudnih okoliščinah, našli so ga utopljenega s svojim osebnim zdravnikom vred, starega komaj 41 let. Bavarci obožujejo svojega kralja. Vsako leto, avgusta (na dan njegovega rojstva), planinci prižgejo ogromen kres na visoki gori in se ga tako spominjajo. Turistično gospodarstvo pa cveti. Neverjeten, poseben, malce čudaški, bohemski način življenja mladega kralja in njegova pretirana želja in vnema v gradbeništvu sta ga za vedno zapisala v zgodovino kot čudovitega monarha -PRAVLJIČNEGA KRALIA. Dragica MEKIŠ Gradove LUDVIKA BAVARSKEGA so si v maju in juniju 1995 ogledali oziroma obiska- li tudi izletniki iz PC ZLATO POLJE in PC ARGO. IZLET Vsi skupaj, izletniki skupnih/strokovnih -štabnih služb DROGE Portorož pred benediktinskim samostanom. Butik ponuja oblačila ljudskega izročila, folklore s pridihom sedanjosti. Tudi sicer se vam zgodi, da p nedeljo dopoldne srečate prebivalce v Salzburški grad, pod gradom pa dve turistki iz Slovenije. narodnih nošah, ki gredo k nedeljski maši. Slikovito mestece, pravijo mu tudi "najlepša bavarska vas", spominja nekoliko na našo Kranjsko Goro, imenuje pa se OBERAMMERGAU. IZLET Ni pravljični grad, pač pa urad NE USCHWA N-STEIN, sloji v majhnem mestecu Fuessen na Bavarskem. Konferenčna dvorana v gradu HERRENCH1EMSEE, LUDVIK //. BA VARSKI je vgradu preživel natančno 9 (devet) dni in tragično premi-Pivo ima alkohol, uničimo ga - saj ne koristi... nil. Pivo tako ali onako, veselje je naredilo. Grad HERRENCH1EMSEE je kopija francoskega VERSAILLESA. .. m rl5KA MPt tA IME -=U>V ucAEMNl HANOVON Kova Sol evvjEsinv NI LETALEC ClKAR) sladi- ca LiRANJE ► J/ -?? KONDAH 2>0*ULNl rACf^i PLO 6DSTRANI-TtV PREBIVALSTVA L DOLOČENI ESA HE NA ORftV l 3ADKAN-SKJ OTOK. IM6 PISATELJICE ■pEROCl 3v?noa - MERSKO PUEMt IKl- ogANoev PISNO Poročilo 'VANKA KRA ŠlVCC -,ti,on ZAPREKt, OVIRE AMERIŠKI PEVfcC LFfLkNME) it CMC-kV* ■» U>N NfcKDANil NAfcOD V uvrje pri REPI JED I* TECOLtS* TESTA, f»fc-čtNRG-A v P.NVI oKAy ANTON MARTI LETOVIŠČE PR' OPAT 131 ll«t NATO-VEDOVAL-Rt E>A& KDOR Deu LltJt Pleme , Ro D paradiž, eden >C6M>£N( ENAK RA KurcNig LONfr PLAVJE RtKBjftA- cii D V NOSI DEL batnih s>tro;j6v G-iE:DA- LISCE POJAV P(U PORtM^U SPPET€N STRATCG- ■j? s « R>QfbeC Alv*, KAREN IN* OTTO TAOISt »Mfe KAEU-*OVTU