POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 8270 KRŠKO
letoll.-št. 13-december1998-ISSN 1408-5917-cena200tolarjev
^ö> /a»7
VSLOVENIJO j
BIŠEPRIŠLI
( str. 13 *
BOGOVIČ, DERŽIČ, JANC - SO POSAVSKIŽUPANI!
PRVE SEJE NOVIH OBČDMSKIH SVETOV str. 6
(RadhfAfca f
Anketa
ŽIVLJENJE
Z NATOM
I str. 8
Otvoritev
"Malinovega
dvorca"
str. 9
VKRŠKEM
PIJEMO
DOBRO VODO
str. 10
Marinčeve slike
v knjigi
str.4

,___________ m nfc
GRAFOTRG, Urbanica Boris s.p.                           j    IfC IHC
Krško, Cesta 4. julija 44, Tel.: 0608/21-420________j    ^J ^J
foto
AKCIJA!
V mesecu decembru:
fotoaparati Canon
HP"      Cesta 4. julija 44
_________8270 KRŠKO
.^^^^^   "VT^^X    Mladinskih delovih brigad 15
^^^J      I   II—^^^    8273 Leskovec - Krško
^^       I   II      V^   SLOVENIJA
TEL.: +386(0)608/21-367, FAX: +386(0)608/231-550
- trgovina s pločevino in profili ter ustreznim
potrošnim materialom
- pmizvodnja pločevinastih izdelkov in usluge
- proizvodnja letališke opreme
- praškasto lakiranje
fffHlfA      4               telefon:
7 If Nil   41    i\   i%        O6O8/75   41O
Lnnv utUtUi^ o608/75086
Gmajna  <f>  a,   8274  Raka
-  VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA UMETNIH GNOJIL
-  POSEZONSKE CENE GRADBENEGA MATERIALA
-  PEČI NA OUE, GORILC1 IN OSTALI INSTALACIJSKI MATERIALI
-  JEČMEN V VREČAH, KORUZA V RINFUZI, KRMILA ITD.
Kvalitetno izvajamo notranje in zunanje strojne omete, vse
vrste fasad ter soboslikarske storitve. Naši mojstri vam kvalitetno
napeljejo vodovod in centralno napeljavo.
OBČINA
BREŽICE.
%em olcantoi in obcanom
otctne Presto
)t\\m besfele topne pra^mbe
in sfrecno nobo leto 1999!
Vladislav Deržič
župan občine Brežice
9)a,s3c(i[o/ Slrctfes/.
občina krško

7-cena200tolarjev
Racffcf^ar
šrzčno 1929?
Anketa
ŽIVIJENJE
ZNATOM
I str. 8
Otvoritev
"Malinovega
dvorca"
str. 9
VKRSKEM
PIJEMO
DOBRO VODO
str. 10
Marinčcve slike
v knjigi
str.4
>Tv sloven rjo
Bl SE PRISLI
s stn 13 *
BOGOVIČ, DERŽIČ, JANC - SO POSAVSKIŽUPANI!
PRVE SEJE NOV1H OBČINSKIH SVETOV str. 6

GRAFOMJ, Urbanica Boris s.p.
Krško.Cesta 4. julija 44, Tel.: 0608/21-42Q
BB
foto
AKCIJA!
V mesecu decembru:
fotoaparati Canon
Up ™   cesta 4. julija 44
__________8270 KRŠKO
«W%%*4^      4                  telofonj.
#UMil   H   A   A       O6O8/75-41O
ÜAil V   U«U«U«     0608/75-086
C3-mc3jriC3   <f>  a,   8274   Raka
-  VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA UMETNIH GNOJIL
-  POSEZONSKE CENE GRADBENEGA MATERIALS                      >    '
-  PEČI NA OÜE, GORILCI IN OSTALI INSTALACIJSKI MATERIALI
-  JEČMEN V VREČAH, KORUZA V RINFUZI, KRMILA ITD.
Kvalitetno izvajamo notranje in zunanje strojne omete, vse
vrste fasad ter soboslikarske storitve. Naši mojstri vam kvalitetno
napeljejo vodovod in centralno napeljavo.
OBČINA
BREŽICE
%em otcantan in obcanom
otictne pre^tce
)dim besfele bourne ppk
in žrečno nobo leto 1999!
Vladislav Deržič
župan občine Brežice


ObzorniK
5AJ FO NOVEM LETU...
Morda bo zvenelo nekoliko obrabljeno, a vendar
jc to v decembrskih dneh ena najbolj poqoeto
- izrečenih fraz za vse, ki niso povsem zadovoljni
s tistim. kar jim nakazuje obračun tik pred
iztekom leta. Fraze kot tudi želje po sreci,
uspehu in zdravju. so včasih že obupno enake in
neizvirne, ceprav je tudi res, da sta nam vsaj v
povprečju najbolj potrebna zdravje in denar.
Nekoliko bolj izvirne in pestre so zadnja leta
stevilne vosčilnice. ki (si) jih pošiljamo. Na tern
področju s svojimi izdelk že dolgo prednjačijo
naši vrtičkarji in solarji, ki 5 pomocp "tršic"
ustvarjajo prave male umetnije. Vssm, ki ate
nam jih poslali, in tudi vsem druqlm, ki ste nam
v teh dneh drugače vosčili, iskrena hvala.
5 srečoje pač tako, da je le redkim izbrancem
naklonjena ves cas in v'vseh pogledih: ene
po^osteje srečuje v otroštvu, druge v mladosti.
tretje sele na etara leta. Tudi z našim medijem
smo prerinili skozi prvo leto izhajanja (od 15.
decembra 1997), v katerem smo izdali 14
rednih številk in eno posebno izdajo. Malo?
Zadosti? Pravgotovo ne veliko, glede na potrebc
okolja, v katerem se nahajmo, a spet nekoliko
vec, glede na pogoje, v katenh smo začeli.
V novo leto ötopamo bolje pripravljeni, v novih
prostorih fob prijetnih spominih in zahvali za
prvo "domovanje"), ki so vendarle na ustreznejši
lokaciji, kadrovsko smo (gpet) okrepljeni,
predvscm pa z vedno znova izraženo željo
številnih bralcev, da je lokalni list potreben. Tudi
vsi trije (novi) župani so izrekli pripravljenost-
za kvalitetnejše obojestransko sodelovanje. In
zakaj jim ne bi verjeli, da bodo (tudi) možje
dejanj. Najtežje breme pri utrjevanju prihodnje
poti casopisa, a tudi najvecji del zadovoljstva,
vendarle ostaneta nam - ustvarjalni ekipi.
Zato le nßkaj najpomembnejših informaoij vzvezi
s F'osavskim obzornikom v ietu 1999:
Izhajal bo vsaksga 15. in 30. v mesecu. Rok za
odda\o nenaročenth prispevkov in in oglasov je
najkasneje vsakega 10. in 25. v mesecu. Posavski
obzornik bomo posiljali starim in novim
naročnikom po posti, naprodaj pa bo tudi na
okoli 40 prodajnih mestih v Fosavju.
Preostane nam tore] le L>e, da ee Vam
zahvalimo za sodelovanje v Ietu 199Ö in Vam
zaželimo vse tisto, kar si sami najbolj želite,
vsekakor pa vesele praznike in da ...
(5E) B0LJ5E BO!
Urednletvo,
i
I
NA ZDRAVJE IN ZADOVOLJSTVO VSEH!
Tako )e minule dni nazdravil novi krški župan Franci Bogovič z mnogimi znanimi in manj znanimi občani
in občankami od Bohorja do Gorjancev. Treba je priznati, da je v vseh srečanjih pokazal veliko mero
optimizma in pripravljenosti za sodelovanje, s tern pa si je zadal izredno težko nalogo, ki jo bo, tako kot
njegovi kolegi po drugih krajih, moral začeti izpolnjevati že s prvimi dnevi prihajajočega leta...
IZ VSEBINE 13. ŠTEVILKE
i
I   Str.   5.       - LOKALNE VOLITVE '98
i
i
|   Str.   8.       - ANKETA: ŽIVLJENJE Z NATOM
i
!   Str. 10.      - V KRŠKEM PIJEMO DOBRO VODO
i
i
I   Str. 11.      - OKROGLA MIZA O RENTI
i
i
1   Str. 13.      - "V SLOVENIJO BI ŠE PRIŠLI..."
i
i
!   Str. 17.      - Z NOVO SOLO SE BO DVIGNILA KVALITETA POUKA
i
i
I   Str. 19.       - ŽIVLJENJE JE ŽIVO
i
i
\   Str. 22.      - ARTIČE: OTVORITEV NOVE TELOVADNICE
i
>   Str. 24.        MR. FREE PO LETU OBSTOJA
december 1998
3
DOGODKI
ObzörniK
NA OTROŠKEM PARLAMENTU
GOVORILI O MLADIH IN MEDIJIH
OToci osnovnih šol krške občine so se
24. novembra skupaj z mentorji in rav-
natelji zbrali na že devetem otroškem
občinskem parlamentu, ki ga je tudi to-
krat organizirala Zveza prijateljev mla-
dine Krško, povabili pa so tudi pred-
stavnike srednjih šol. Pod vodstvom
predsednika ZPM Damjana Laha in še
dveh izmed osnovnošolcev so se posve-
tili temi o mladih in medijih, njihovemu
vplivu na mlade, o negativnih in pozi-
tivnih elementih ter o vlogi medijev v
življenju osnovnošolcev.
Za vzpodbudo sta jih pozdravila po-
slanec v državnem parlamentu Branko
Jane in župan Občine Krško Danilo Siter,
potem pa je sledil osrednji del zasedanja,
ki se je iz začetne zadržanosti prelevil v
pravo parlamentarno razpravo.
Med mediji, ki tako ali drugače vplivajo
na nas, predvsem pa na otroke in mlade,
so največjo moč in vpliv pripisali tele-
viziji, o kateri je tudi največ tekla beseda.
Osredotočili so se na samo vsebino, ki
jo televizija ponuja, in jo kritično oce-
nili. Opažajo, da določene vsebine ne pri-
kazujejo realnosti, ampak se zavedajo,
da ne gre verjeti vsemu, kar se jim po-
nuja. "Nadaljevanke so strup," je pouda-
ril eden izmed mladih parlamentarcev,
ko so ugotavljali, kako znajo s popular-
nimi vsebinami privabljati gledalce.
Hkrati priznavajo, da ima televizija ve-
lik vpliv na način življenja, razmišlja-
nja, oblačenja in podobno, postane lahko
oblika droge, saj so nekateri od televizije
zasvojeni in preždijo pred ekrani kar ne-
kaj ur dnevno, odvrača od branja knjig,
druženja s prijatelji. Kadar imajo mož-
nost izbire med gledanjem televizije in
kakšnim opravilom, se večinoma odlo-
čajo za televizijo, vendar pa so se neka-
teri potožili, da v popoldanskem času
niti nimajo nobenih drugih alternativ,
plesa ali druge oblike druženja.
Ob vseh teh razpravah so nekateri opo-
zarjali, da nima televizija samo nega-
tivne, ampak ima tudi pozitivne elemen-
te, kot so učenje jezika, določene izobra-
ževalne, vzgojne oddaje.
Na vprašanje, katerega medija ne marajo,
je večina odgovorila, da so to t. i. lažni
časopisi, katerih članki so izmišljeni ali
pa se jim dodajajo določeni elementi s
ciljem večje naklade in vecje prodaje.
Pri teh je, po mnenju nekaterih, zelo tež-
ko ločiti, kaj je resnično in kaj izmiš-
ljeno, zato je treba o tern govoriti s starši,
ki so bolj izkušeni in o teh stvareh vedo
več, a pogosto nimajo dovolj časa. Ob
koncu so izvolili predstavnika za držav-
ni otroški parlament.
Lidija Petrišič
Marinčeve slike v knjigi
V petek, 16. novembra 1998, je bila v Kos-
tanjevici zadnja izmed prireditev, ki so
jih pripravili v okviru tamkajšnjega
krajevnega praznika, za slikarja Jožeta
Marinča in ljubitelje likovne umetnosti
pa je bil to poseben praznik. Dočakali so
namreč izid monografije, ki predstavlja
njegov bogat ustvarjalni opus. Kot je po-
vedal avtor spremne študije Iztok Pre-
mrov, je knjiga nastala v zelo kratkem
času in je v slovenskih razmerah izje-
men projekt, pri katerem je avtor sam skr-
bel za njegovo realizacijo od začetka do
konca, čeprav je izšla pri Dolenjski zalo-
žbi v Novem mestu. Kostanjevica na Krki,
eno najlepših in z likovno umetnostjo
najbogatejših mest na Slovenskem, je že
nekako terjalo nekaj svežega.
Marinčeva pot je nenavadna zgodba iz
kočevskih gozodov pod Gorjance, po na-
činu slikarstva je sicer manj razumljiv, a
je s svojo energijo v slikah dosegel ne-
posredno komunikacijo z ljudmi. Knjiga
bo samo še pripomogla k priljubljenosti
njegovih del. Čeprav je to v abstraktnem
slikarstvu posebno težko, mu je uspelo,
da je ustvaril izjemno bogat, obsežen in
prepričljiv likovni opus. Oblikovanje
knjige, ki je delo Sabine Vrhovnik, pomeni
po mnenju Premrova novost, ki daje še
vecjo vrednost delu in s tern poudarek
Marinčevemu slikarskemu opusu.
(SiM)
4
VOLITVE
ZA ŽUPANE V
POSAVJU
3rez\ce
Po podatkih obclnske volilne komisije je v obcini
Brežice glasovalo 9928 volivcev, od teqa 26 po
pošti, neveljavnih pa je bilo 128 glasovnic.
Kandidata v druqem kroqu voWtev sta prejela
naslednje stevilo glasov: Jože Avsič 3772 giasov
oziroma 38,49 odstotkov in Vladislav Deržič
602& glasov oziroma 61,51 odetotkov vseh
q\aeov. Obcinska volilna komisija je uqotovW», d»
je za župana občine brežice izvoljen Vladislav
Deržič.
Sevnlca
?o podatkh občinske volilne komi&ijeje bilo oddanh
7045 glasovnic, od teqa je bilo 116 neveljavnih.
Prvi kandidat Kristijan Jane je dobil 3470 gla&ov,
njegov protikandidat öranko K.elemina pa 3454
giasov. Tako je z minimalno razliko vdrugem krogu
v Sevnici zmagal Kristijan Jane.
Kreko
V občini l\rsko je bilo oddanlh 12426 glasovnic,
od teqa je bilo neveljavnih 166. Kandidat Danilo
Siter je prejel 5022 giasov, njegov protikandidat
franc boqov\c pa 723Ö glasov. Tako je zmagal
Franc Bogovic, ki je dosegel večino gla&ov na
na&lcdnjih volisoih: OS Koprivnioa (189:12), Anton
Luzar, Mrčna sela 17 (88:2), Gasilski dom Veliki
Kamen (147:3), Dom XIV. Divizije Senovo -1. (229:64),
Dom XIV Divizije Senovo - II. (335:65), Logis Senovo
(317:51), Gasilski dom Mali Kamen (144:5), Rudniška
čakalnica Restanj Kavne (110:18), Bogovič, Dovško
3 (88:19), OS Gorenji Leskovec (63:12), Abram
Slavko, Brezje pri Dovškem 19 (55:19),
Okrepčevalnica Barbara Senovo (75:48), Sostar
Zvonimir, Sedem 19 (66:9), OS Srestanica
(153:31), KS Brestanica (219:57), Gostilna Mirt,
Armeško 26 (114:13), Lovska koca Dolenji Leskovec;
(52:31), Pribožič Franc, Anže 14 (84:19), Ribnik
Brestanica - Maokovci (123:23), KS Doienja vas
I. (70:28), Družbeni dom Kožno (116:45), Dom Bena
Zupančiča Zdole - II. (67:50), Vaški dom Rostanjek
31 (71:7), Dom Bena Zupančiča Zdole (6233), Dom
Bena Zupančiča Zdole - III. (46:27), Bife Pri Lovcu,
sp. Libna - II. (46:28), KS Doienja vas - II. (29:11),
Bife Pri Lovcu, sp. Libna (48:28), Klubski prostori
ŠD Doienja vas (57:32), Srednja sola Krško
(210:126), Dom starejših občanov Krško (284:221),
Tri lucke Sremič (52:29), OS DR. M. Rostohar
r.rsko (219:110), Kultumi dom Kreko (574:341), OS
Jurij Dalmatin Krško (277:143), Steklarstvo Vučanjk
(108:48), Božič Slavko, Gorr\p Pijavško 30 (36:22),
Gasilski dom Brege (46:44), 'Goljuf Ivan, Mrtvice
67 (56:28), Gasilski dom vihre (31:30), Vaška soba
Gonca (55:49), Dvorana Veliki Pod log (122:43),
Vaška soba Mali Podlog (32:24), KS Kaka - I.
(64:62), Gasilski dom Prekopa (90:72), Gorenc
Janez, Velike Vodenlce 12 (45:15), Močan Janez,
Kočarija 1 (30:26), GD Malo Mraševo (52:46),
Kodrič Jože, Brezje 2 (37:14).
ObzörniK
DOGODKI
GENERALNI DIREKTOR SLOVENSKE POLICIJE
NA PRVEM URADNEM OBISKU NA OBREŽJU
Borut Likar, generalni direktor slo-
venske policije, je 16. decembra
obiskal mejno policijsko postajo Ob
režje. Njegov obisk ni bil naključen,
saj so ga k tetnu vodili, kot nam je
povedal v razgovoru, odlični delovni
rezultati, ki jih glede na pomen,
zmožnosti in zahtevnost dela bele-
iijo in dosegajo na mejnem prehodu
Obrežje.
Likar je poudaril, da je meja in mejna pro-
blematika, kamor se vključujc tudi pro
blematika ilegalne mrgracije, ena od prio-
ritetnih nalog slovenske policije, saj se
zavedajo, da je to delo in področje eno
od viz za vstop v Evropsko unijo. Sloven-
ska policija kot tudi Slovenija bo morala
zadostiti vsem kriterijem in zahtevam
Schengenskega sporazuma, te pa bo
morala znati tudi izvajati. Te kriterije
postopoma že vnašajo v svoje delo, o
čemer so se tudi pogovarjali na kratkem
delovnem sestanku na Obrcžju, predsta-
vili pa tudi novega komandirja policijske
mejne postaje Obrežje Andreja Zbaš-
nika, ki se bo tako že v naslednjem letu
ob svojem delu soočal z nekaterimi novi-
mi zahtevanimi spremembami. Kljub
dobremu in usklajenemu delu mejne poll
cije z ostalimi službami, dobro sodelu-
jejo tudi s kolcgi na drugi strani meje, se
ne da zaobiti in izogniti prostorski pro-
blematiki in z njo povezanimi slabimi
delovnimi pogoji. Glede na to, da se na
Obrežju službe stiskajo v "zabojnikih",
da o opremljenosti, materialno-tehničnih
pogojih niti ne govorimo, "ima Obrežje
vrstni red, je v ospredju, s tem pa se bo
slej kot prej moral soočiti servis skupnih
služb oz. vlada", je dejal Likar.
Na vprašanje, kako je z ukinitvijo UNZ
Krško, Likar odgovarja, da "zadeva ni več
aktualna", da bo slovenska policija delo-
vala tudi naprej z enajstimi upravami,
(takšen predlog nameravajo na ministr-
stvu tudi posredovati vladi), pa čeprav
so analize pokazale, da bi ta lahko delo-
vala tudi z manj kot osmimi upravami.
Likar tudi pravi, da nikoli ni bilo govora
o ukinjanju krške uprave ali ostalih (kate-
re pa bi po teh analizah ukinjali?!),
vsekakor pa namerava predlagati minis-
tru Bandlju, da ob novih imenovanjih tudi
uradno potrdijo Miho Molana za vodjo
policijske uprave Krško. Ob tem srečanju
smo Boruta Likarja tudi povprašali, kak-
šne naloge opravlja sedaj dolgoletni
vodja UNZ Krško gospod Rajmund
Veber: "Gospod Veber je pri meni v uradu
javne varnosti s statusom svetovalca
vlade, pokriva pa ravno to področje, o
katerem smo se pogovarjali, kako se
slovenska policija pripravlja glede na
kriterije Schengenskega sporazuma. Na
tem podrocju je v bistvu g. Veber zastavil
svoje aktivnosti. To je zelo pomembno
področje, ki ga moramo do leta 2002 v
organizacijskem smislu, kadrovskem in
materialno-tehničnem oz. na objektih v
slovenski policiji prilagoditi in urediti
tako kot zahteva Schengen."
Bojana Mavsar
5. PREDNOVOLETNI
TURNIR V JU-JITSU V
CEIJU
Ju-jitsu Zveza Slovenije je skupaj s
l'olicijskim klubom za borilne
vesčine Celje 12. 12. Organizirala že
tradicionalni pcti prednovoletni
turnir v ju-jitsu. Sodelovalo je 85
tekmovalcev iz desetih trenutno
najbolj.ših slovenskih klubov. Na
tekmovanju so člani sevniškega
"Društva za borilne veščine IPPON
Rucanor" dosegli izjemno dobre
rezultate v ju.jitsu borbah. V kate-
goriji kadetinj do 69 kg je Nina
Jazbinšek dosegla 1. mesto, v kate-
goriji kadetov je Peter Požun (do 48
kg) zasedel 3.mesto, Jure Požun (nad
63 kg) pa 2. mesto, v kategoriji
moških je Zvonko lvačič (do 69 kg)
zasedel 3. mesto, Uroš Beitram (do
77 kg) 3. mesto in Mile Sadžak (do
94 kg ) 2. mesto. V skupni uvrstitivi
je DBV "IPPON Rucanor" Sevnica
zsedlo 3. mesto, ŠD Policist Krsko
pa 6. mesto.
POSAVJE S PTICJE PERSPEKTIVE    Piše  Eva B.
Če gledaš s ptičje perpektive, nisi tako
zelo obremenjen s tistim, kar piše lju-
dem na čelu. Kot na primer vsem, ki so
se na lokalnih volitvah potegovali za ta-
ko ali drugače oblazinjene stole. Sicer
pa je bilo nam "ptičarjem" te dni bolj za-
nimivo opazovati vojake vseh uniform
in barv. Zasenčili so celo volitve, čeprav
bi jih nekateri kandidati najraje zlorabili
za nasilno pridobitev oblasti.Ko so izve-
deli za volilne rezultate, namreč. Bresta-
niškemu gradu in njegovi okolici naj bi
menda Natova vojska za škodo in naje-
mnino plačala približno 37.000 nemških
mark. Morda se bo kdo na občini spom-
nil, da bi jih namenili odprtju še kakšne
razstave ali galerije na gradu.
Menim, da bi bila najcenejša različica
(tako, da bi od omenjenega zneska ostalo
še za kakšno privatno feštico) otvoritev
GALERIJE IZKOPANIH TRAČNIC EDINE
SLOVENSKE OZKOTIRNE ŽELEZNICE. Ma-
teriala je dovolj že v Brestanici, da o Seno-
vem niti ne govorim. Neki brestaniški
srboritež naj bi menda mostiček, preko
katerega je rudniška železnica peljala,
lepo po domače "u lust vrgu". Tako bo od
rudnika ostala le voda in kup nezado-
voljnih ljudi, ki se bodo prisiljeni ukvar-
jati z drugačnimi posli. Ne glede nato,
kdo bo zmagal na volitvah. Drage občan-
ke in občani, pomagajte si sami, da vam
bo pomagal Bog, od drugod pa ne pri-
čakujte pomoči.
Vedno vaša Eva B.
december 1998
5
VOLITVE 98
ObzornJK
KRŠKI IN SEVNIŠKI SVET ŽE ZASEDALA
V NOVI SESTAVI
Kar 28 članov novoizvoljenega krškega občinskega sveta se je zbralo na prvi ustanovitveni seji in upati je, da
bo tako tudi v prihodnje, vsaj kar se tiče udeležbe, z njo povezane sklepčnosti, kakor tudi trajanja, saj so bile
do sedaj krške seje v posavskem merilu in prav gotovo tudi daleč izven njega najbolj maratonske, skupncgci
jezika pa je bilo slišati bolj malo.
Na porodlo Janeza Starihe, predseclnika
obdnske volilne komisije, 24 članov in 4
članice - niso imeli pripomb ter tako soglasno
potrdili mandat članov občinskega sveta
kakor tudi mandat novoizvoljenega župana
občine Krško Franca Bogoviča. Ta se je v
svojem govoru zahvalil za podporo pri
izvolitvi in poudaril, da bo tudi v prihodnje
"stal za svojim delom" (kakor se je glasil
njegov volilni slogan), pri tern pa poudaril,
da bo takoj pristopil k ugotavljanju stanja v
obdnski upravi in k njeni sistematizaciji brez
"revolucionarnih" posegov znotraj nje, sama
priprava koncepta razvoja v občini Krško pa
naj bi že služila kot osnova za sprejem
proračuna za leto 1999. Novoizvoljeni župan
je obdnskemu svetu, kateremu bo tudi po
novem Zakonu o lokalni samoupravi predse-
doval in ga vodil, že poročal o svojih aktiv-
nostih po izvolitvi, saj se je takoj soodl s stav-
ko v podjetju Agrafa. vodil pa tudi nekaj
pogovorov na medobčinskem nivoju, na ka-
terem pričakuje dobro sodelovanje.
Seja seje zakljudla v jedilnici obdnc, kamor
je svetnike in svetnice povabil bivši krški
župan Danilo Siter na kozarček in prigrizek,
ob katerem so ne glede na izid volitev in ne
glede na to, da se še ne ve, kako bodo vsi
stolčki razdeljeni, nazdravili prihajajočemu
novemu letu. Ob tem lahko (neuradno) zapi-
šemo samo toliko, da bo novi direktor obdnske
uprave postal Franc Glinšek, za funkcijo
podžupana pa so v ognju tri žezla, in sicer:
Damjan Lah, Peter Žigante ter Andrej Božič
(vsi LDS).
**<*     *T*     *•*
«¦•      «*     *+
In če smo pričakovali, glede na izkušnje
iz prejšnjih sej občinskega sveta občine
Sevnice, da se bo ta sestal in "na hitro"
končal svoje zasedanje, smo se tokrat kar
pošteno zmotili. Ne samo, da so ti že na
prvi seji imeli daljši dnevni red, zapleti so
se začeli takoj po odhodu bivšega pred-
sednika sevniškega občinskega sveta
Martina Novšaka, katecega so stari in
novoizvoljeni svetniki in ena svetnica za
njegovo korektno delo nagradili z burnim
(in menda edinim iskrenim) aplavzom.
Vodenje seje je prevzel Franc Povše kot naj-
starejši član občinskega sveta, katerega smo,
resnici na ljubo, v majhni in stisnjeni sejni
dvorani obdnske zgradbe, mimo katere se
hi*upno vsakih deset minut pripelje potniški
ali tovorni vlak, bolj slabo slišali. Pa ne zato,
ker bi ta sedel na drugem koncu sobe, pač pa
zato, ker so člani socialdemokratske stranke
Sevnice na seji prevzeli pobudo z zastavljeni-
mi vprašanji in temu primerno tudi zahteVali
odgovore. Že na začetku je bilo sporno fs
strani svetnikov SDS), na kakšni osnovi je bila
sklicana omenjena seja obdnskega sveta, ker
naj bi s sklicem \e seje prihajalo do neskladja
med poslovnikom in statutom obdne Sevnica.
Povše je smatral, da poslovnik ni kršen in
tudi pri samem glasovanju so bili svetniki i/.
SDS stranke preglasovani. zato se je seja
nadaljevala.
Zapleti so se nadaljevali z izvolitvijo komisije
za mandatna vprašanja, volitve in imeno-
vanja, ki naj bi sicer služila samo za verifi-
kacijo mandatov, kljub temu pa sta se Jože
Kunšek (SLS) in Marjan Zidarič (LDS) odpove-
dala članstvu in delu v rej komisiji, katere
predlagatclj je bil Branko Kelemina (SDS),
prav tako nista dobila potrebne podpore
Bojan Rugelj (SDS) in MarjaTi Jamšek (ZI.SD).
Konec koncev, tudi ta komisija se je po
zapletih imenovala in potrdila 25 izvoljenih
članov občinskega sveta Sevnice v novi
sestavi, za kar je podal porodlo Zdravko
Groboljšek, p red seel nik obcinske volilne
komisije. Ustavilo seje ponovno pri potrditvi
županskega mandata, ker so svetniki SDS
sprožili pritožbo na potek volitev za župana,
katere predlagatelj je bil Jože Bedek.
Slednji v pritožbi navaja, da so se pri volitvah
pojavile nepravilnosti, ki so lahko bistveno
vplivale na izid le-teh in se zato obrača na
obcinski svet, da le-ta odredi ponoven pregled
volilne dokumentacije. Bedek je navedel, da
je ugovor zaradi nepravilnosti pri delu
volilnega odbora na volišču Gasilski dom T'elce
pravočasno vložil (na tem volišču naj bi volilec
dobil dva volilna lističa in tako glasoval tudi v
imenu druge osebe; ni jasno, ali je bil to edini
primer), vendar mu je volilna obdnska komi-
sija brez vsake obrazložitve ugovor zavrnila
kot neutemcljen. Groboljšek je te trditve zani-
kal in dejal, da je bila pritožba obravnavana
in pregledana in na podlagi tega tudi zavr-
njena, tej obrazložitvi pa je priskodl "na
pomoč" tudi Zvone Košmerl z obrazložitvijo,
da so se s strani občinske uprave posvetovali
z republiško volilno komisijo, ki je tudi potr-
dila, da so bili vsi postopki občinske volilne
komisije pravilni.
Ali bo volilna zgodba na koncu dobila sodni
epilog, bomo še poročali, namreč v SDS se
nameravajo pritožiti na višje institucije, •
predvidevamo pa lahko, sodeč po razpravah,
da so časi umirjenih in kratkih sevniških
občinskih sej končani, pa čeprav je bilo videti,
da bo tudi v prihodnje SDS osamljena, morda
le okrepljena s kak.šnim umirjenim in glede
na razpravo pravičnim glasom podpore s
strani ZLSD. Medtem ko je lik pi'ed i/.tekom
mandata uspelo bivšemu županu Peternelu
razbiti drugi občinski avto, bo v popravljenega
lahko sedel Kristijan Jane, kateremu so z ] 9
glasovi za in 5 glasovi proti potrdili županski
m a n d a t.
Iz Krškega in Sevnice: Bojana Mavsar in
Lidija Petrišič
NEPOTREBNI
ZAPLETI TUDI V
BREŽICAH
Tudi na breži.ški seji oban.skega sveta,
ki je bila 21 .decumbra, smo bili prica
n e p o t r e b n i m,  p r <) c e d u r a I n l m  z a p U ¦
torn. Za razliko od Krskega in Sevnice
na seji  nismtj slisali  porocila pred
sednika ali  ta j ni ka Obcinske volilne
komisije, ker ju ni bilo, neja.snosti je
morala razložiti pravnica Tadeja Ho
čevar. Tc so se namrec pojavile pri ime
novanju Komisije za mandatna vpra
šanja, volitve in lmenovanja. Vsi, pa
čeprav nekateri slu/ijo v svefniskih
klopeh že drugi mandat, se ne po/najo
statuta in poslovnika, ki opredeljuje
kdo je lahko predlagatclj te komisije
(klub svetnikov stranke) in kdo je lahko
clan komisije (vsak izvoljeni svetnik).
Glede na to, da je imenovanje te ko
misije "enkratno" in da na volilne rezul-
tate ni bilo pritožb ter razprav, je vloga
komisije v tem primeru več ali manj
samo formalna. Konec koncev so komi-
sijo na predlog kluba svetnikov LDS,
ne  ravno  z  veliko večino,  t.j  s   1 ()
glasovi za, 1 1  proti in '3 vzdrzaninn,
tudi potrdili, ta pa je v nadaljevanju
sprejela potrdila svetnikov o imeno
vanju,   nakar   je   njihove   mandate
obcinski  svet soglasno potrdil.  Prav
tako  ni  bil  sporen   mandat  novega
brežiškega  župana Vlada  Derziča,
kateremu  je dosedanji  župan Jože
Avšič  ob  voščilu  in  primopredaji
podaril pletenico v obliki srea. Brežiški
volivci so svoje zaupanje že izkazali,
če pa bo župan to zaupanje tudi upra
vičil in tako ogrel njihova srea, bomo
še videli in scveda o tem tudi pisali.
(B.M.)
.6
december 1998
ObzorniK
VOLITVE 98
Lokalne volitve '98
V VSEH TREH POSAVSKIH OBČINAH ŠE
DRUGI KROG ZA ŽUPANE
Posavske občine so v mesecu novembru
poleg poplav, zgodnjega snega in voja-
ških vaj najbolj zaposlovale lokalne vo
litve, na katerih smo polnoletni Posavci
tako kot drugi državljani volili svoje bo-
doče občinske župane in predstavnike v
občinskih svetih in svetih krajevnih
skupnosti. Za razliko od mnogih drugih
področij v Sloveniji smo tudi tokrat
kljub vsem dosedanjim spremembam
lokalne zakonodaje volili v istih in sko-
raj enako velikih občinah, niti v eni od
njih pa nismo dobili zmagovalca v borbi
za župansko mesto že po prvem krogu.
V Brežicah sta se tako pomerila stara
znanca že iz prejšnjih volitev, v Krškem
sedanja prva moža občine, namreč župan
in predsednik občinskega sveta, v Sevni-
ci pa dosedanji župan ni kandidiral, zato
pa sta šla v drugi krog aktualni državni
poslanec in edini novinec med kandidati
na posavski politični sceni. Čeprav ste
bili doslej najverjetneje že obveščeni o
rezultatih lokalnih volitev, smo se odlo-
čili, da vam posredujemo na enem mestu
najzanimivejše podatke, kakršne smo
prejeli v uredništvo do 27. novembra.
BREŽICE
Občinska volilna komisija Občine Bre
žice je objavila naslednje neuradne kon-
čne rezultate volitev za župana in občin-
ski svet občine Brežice. Oddanih je bilo
10.900 glasov, med temi je bilo 354 ne-
veljavnih glasovnic.
Skupni rezultat glasovanja za
župana:
Jože Blažinč je prejel 544 glasov oz.
5,16% vseh glasov, Jože Avšič 3299 oz.
31,28% glasov, Dragotin Sotler 331 oz.
3,14%, Milena Jesenko 1092 oz. 10,35%,
A n d r e j
Vizjak 2542
oz. 24,10%
in Vladislav
Deržič 2738
oz. 25,96%
vseh glasov.
Nihče od ka-
ndidatov ni
dobil večine
o d d a n i h
glasov, zato
bo 6. decem-
bra drugi
krog volitev
med kandi-
Vladislav Deržič
datoma, ki sta
prejela naj-
več glasov,
torej med Jo-
žetom Av
šičem in Vla-
d i s Ia vom
Deržičem.
Sestava ob-
činskega
sveta po ne-
u r a d n i h
končnih re-
zultatih:
Jože Avšič
SDS: Andrej Vizjak, Adolf Korber, Jernej
Zorko, Andrej Oštrbenk, Ivan Molan,
Milko Veršec, LDS: Bojan Petan, Alojzij
Slavko Sušin, Bojan Tičar, Borut
Mokrovič, Alja Kobali, Lista občine za
razvoj KS: Anton Zorko, Jože Avšič,
Franc Polovič, Ferdo Pinterič, Vlado
Derenda, SKD: Zvonimir Škofljanec, Lado
Križman, Janez Vogrinc, ZLSD: Milena
Jesenko, Mihael škrlec, Živko Lupšina
SLS: Jože Blažinč, Miroslav Levak, Anton
Koršič, DS: Vladislav Deržič, Branko
Bogovič.
SNS: Stanko Radanovič, Slavka Černoš,
Lista mladih plus generacija: Edvard
Štraus
KRŠKO
Oddanih je bilo 13461 glasov, med temi
377 neveljavnih.
Skupni rezultat glasovanja za
župana občine Krško:
Danijel Mižigoj je prejel 768 glasov oz.
5, 87 % vseh glasov, Olga Košir 285 oz.
2,1« %, jozet
Habinc 1101
oz. 8,41 %, Peter
Žigante 2863
oz. 21,88 %,
Franc Bogovič
3834 oz. 29,30
% in Danilo Siter
4233 glasov oz.
32,35 % vseh
glasov.
V drugi krog sta
se tako uvrstila
Danilo Siter in
Franc Bogovič.
Franc Bogovič.
Rezultati gla-
sovanja za
volitve v ob-
činski svet:
LDS: Janko Mla-
kar, Bojan Cizel,
Peter Žigante,
Damjan Lah,
Ivan Petrišič,
Branko Jane,
Vojko Sotošek,
Andrej Božič,
SKD: Darja Boh,
Miroslav Mike-
ln, Damjan Obradovič, Danilo Siter, Jože
Tomažin, Martin Kodrič, Franc Štokar,
SLS: Franc Bogovič, Vlado Grahovac,
Branimir Vodopivc, Miran Stanko, Branko
Pečarič, Franc Glinšek, ZLSD: Ana Brez-
nikar, Štefan Marjetič, Jože Habinc, SDS:
Primož Koritnik, Danilo Koritnik, Jernej
Zupančič, Franc Pibernik, Samostojna li-
sta: Ana Somrak, Neodvisna lista mladih:
Dženi Rostohar, Lista za KS: Anton Bučar.
SEVNICA
Oddanih je bilo 7914 glasovnic, neve-
ljavnih 275.
Rezultat glasovanja za župana v
obeini Sevnica je bil naslednji:
Branko Kelemina je prejel 2087 glasov
oz. 27,32 % vseh glasov, Andrej Stricelj
1433 oz. 18,76 %, Kristijan Jane 2531
oz. 33,13 % in Zvone Košmerl 1588
glasov oz. 20,79 % vseh glasov. V drugi
krog sta se uvrstila Kristijan Jane in
Branko Kelemina.
Rezultati glasovanja v občinski svet
Občine Sevnica:
LDS:Marjan Zidarič, Andrej Šricelj, Albin
Ješelnik, Jože Železnik, Rudi Bee,
Boštjan Repovž. SLS: Jože Kunšek, Srečko
Ocvirk, Tine Zupančič, Kristijan Jane,
Lojze Zalašček, Andreja Jamšek. SDS:
Branko Kelemina, Zvone Tuhtar, Bojan
Rugelj, Štefan Teraž, Alojz Guček, Rudi
Dobnik. ZLSD: Jožef Roštohar, Franc
Pipan, Franc Povše st., Marjan Jamšek.
SKD: Jože Imperl, Blaž Jene, Srečko
Vodenik.
Danilo Siter
VOLITVE 98
december 1998
7
Anketa
ObzorniK
ZIVLJENJE Z NATOM
Iztekli so se dnevi vaje NATO sil. Imeli smo takšne ali drugačne stike z njimi, nekateri so z njimi spregovorili
nekaj besed, drugi spet so samo tako od daleč opazovali njihovo delo, za vse skupaj paje bila ta vaja nova
izkušnja, o kateri se je in se najbrž še bo nekaj časa govorilo. AH se je življenje s prihodom NATA v
Posavju kaj spremenilo in kakšni so vtisi o tej vaji pri nas, smo povprašali mimoidoče
Patricija Kavčič iz Črešnjic: Mene ose-
bno te vaje NATA čisto nič ne motijo. Če
bomo zaradi tega kaj bližje vstopu v
NATO, sicer ne vem, ker se na to ne spo-
znam kaj dosti, mislim pa, da nam to
sploh ne more škodovati. Stikov z njimi
nisem imela veliko, razen nekaj preko
telefona in lahko rečem, da so zelo prija-
zni.
Martina Flis iz Brestanice: Srečujem
jih vsakodnevno, ko grem domov mi-
mo brestaniškega bazena, kjer so veči-
noma Avstrijci, nekaj je tudi Nemcev
in Nizozemcev. Sosedom, ki imajo ži-
vali, vsak dan dva vojaka - eden zna
slovensko - pripeljeta ostanke hrane.
Ljudje pa jim dajo nekaj pijače in pra-
vijo, da so dobri in prijazni. Nič nimam
proti tern vajam, je pa to za nas nekaj
novega in drugačnega, malo spremem-
be, šotori in vojaška vozila okrog baze
na, helikopterji vsake toliko časa vzletajo in pristajajo. Vedno
se nekaj dogaja.
Matej Varlec iz Artič: V Artičah ni-
mamo možnosti spremljati vaje, ker
se vse dogaja mimo nas. Zato tudi
nisem imel nobenega stika z njimi,
sicer pa nimam tudi nič proti. Mene
še čaka služenje vojaškega roka in
mislim, da bi šel v take vrste vojsko,
kot je NATO. Tudi v druge države,
kjer bi potekale take vaje. S sošolci
pa se o tem ne pogovarjamo kaj dosti,
mogoče če bi bilo več žensk.
Anica Sodec, trgovina LIPA v Cerkljah:
Nekaj je že na tem približevanju NATU,
drugače pa po moje sploh ne bi prišli. K
nam v trgovino jih je že nekaj prišlo,
predvsem Angleži in Italijani. Zaenkrat
pa pretirane gneče še ni, saj so čez dan
na vajah, zvečer, ko trgovino zapremo,
pa gredo raje na pijačo, pa tudi sicer ne
kupujejo pri nas toliko, bolj zahajajo v
trgovine z živili. Računam pa, da bodo
prišli pred odhodom iz Slovenije, zato
sem nabavila nekaj spominkov iz Slove-
nije, kot so na primer idrijske čipke. To bodo gotovo kupili za
domov. Sicer pa so vojaki zelo prijazni, neredov ni, razen
nekaj glasnosti v lokalih, nekoliko se je seveda zgostil promet.
Helena Žabkar s Križišča pri Raki: Na
Raki so na gradu, kolegi so jim nesli
kuhano vino, se pogovarjali z njimi in
potožili so, da jih malo zebe. Jaz osebno
nisem govorila z nobenim, srečujem
jih le na cesti, ko se vsak dan vozijo
mimo. Ne motijo me, tudi drugi na Raki
so z njimi zelo zadovoljni, pravijo, da
so prijazni. Vsak dan opazujemo heli-
kopterje, avtomobile. Za nas je to nova,
drugačna izkušnja.
Viki Kožar iz Vrhovske vasi: Našega
življenja tu te vaje niso popolnoma nič
spremenile, vse poteka povsem nor-
malno in mene osebno čisto nič ne ovi-
rajo. V zvezi s približevanjem Slovenije
NATU pa ne vem, tu je vprašanje, ali gre
za kakršnokoli politično ozadje. Se pa
mnogi sprašujejo, tako sem slišal, če
je to vse skupaj sploh bilo uradno pos
lano. Po moje bi bilo zelo dobro, da bi
se take zadeve nadaljevale tudi naprej.
Morali bi se tudi izmenjevati in bi naši
vojaki šli v druge države, v drugačno okolje, da se bodo Iažje
znašli. To bi bilo dobro, da bi pridobili izkušnje.
Marija Omerzel, trgovina FBB na Seno-
vem: Sem iz Anž, kjer so tudi vojaki ali
pa se vsaj vozijo okrog. Nekoliko me
motijo na cesti, ker se vozijo, ne da bi
nakazali smer. Na sploh ljudi pri nas, s
katerimi sem se pogovarjala, te vaje
nič ne ovirajo, nihče se ne pritožuje. Ne-
kateri so se z njimi tudi pogovarjali in
pravijo, da so v redu. Vse skupaj je ena
prava dogodivščina, pa tudi kar dobro
izgledajo nekateri.
Sara Zidar iz Župeče vasi: Odkar so
vojaki prišli, ni velikih sprememb. Pro-
meta je nekoliko več, ker se pogosto
vozijo gor in dol, drugače pa ni nobe-
nih problemov. Stika z njimi nisem
imela, tudi moji prijatelji in vrstniki
iz sole ne. Pravijo pa sosedje, da so
prijazni.
Anketo pripravila: Lidija Petrišič
Foto: Silvester Mavsar
ÄNKETA
8
december 1998
ObzörniK
DOGODKI
Impoljca
OTVORITEV OBNOVLJENEGA
»MALINOVEGA DVORCA«
Pod Macjim hribom v naselju Arto stoji dvorec
Impoljca. Zgrajen je bil v drugi polovici
17.stoletja, njegov vidnejši in pomembnejši
lastnik pa je bil Ijubljanski nemški knjigarnar
Otmar Bamberg. Dvorec je omenjal tudi Valvazor
v delu Slava vojvodine Kranjske z imenom
Impelhoff, ki izhaja iz prvotne nemške besede
Himbeerhof, kar v prevodu pomeni Malinov dvor.
Po drugi svetovni vojni je bilo poslopje
nacionalizirano in leta 1952 namenjeno prvim
oskrbovancem. Dom je prvotno veljal za ubožnico,
imenovali pa so ga Dom onemoglih ali pa kar
»hiralnica«, pretežno pa so v njem oskrbovali
duševno bolne.
Po letu 1970 je bilo v okviru Doma upokojencev in oskrbo
vancev Impoljca večje število novogradenj, s čimer so se iz-
boljšale bivalne in druge razmere za delo z oskrbovanci. V
želji, da bi obnovili tudi dotrajan in obnove potreben dvorec,
ki je vključen v kompleks Doma upokojencev in oskrbovancev
Impoljca, so morali sami, predvsem z lastnimi sredstvi iz
amortizacije, pristopiti k obnovi konec leta 1996, saj jim nika-
kor ni uspelo priti v državni program naložb. Z zahtevnejšimi
obnovitvenimi deli so pričeli v juliju 1997, letos, 11. novem-
bra, pa končno dočakali otvoritev 1600 m2 obnovljenih povr-
šin, ki so namenjene novim stanovalcem in razvoju novih
dejavnosti ter storitev.
"V obnovljenih prostorih smo pridobili 17 stanovanjskih enot,
to je 30 do 35 mest, v eno in dvoposteljnih sobah. Sobe so
sodobno opremljene (notranjo opremo so izdelali v podjetju
Stilles Sevnica, op.p), oprema je prilagojena vsem stopnjam
funkcionalno oviranim ljudem. Odpravljenih je bilo večina
arhitektonskih ovir. V pritličju je restavracija, nekaj več na-
menskih prostorov ter nedokončana kapela," je ob otvoritveni
slovesnosti v svojem govoru dejala direktorica zavoda Milka
Cizelj in zaključila, da si vodstvo, zaposleni in oskrbovanci
najbolj želijo, da bi v tem lepem objektu, vsi tisti, ki bodo
prihajali vanj, našli veliko topline, domačnosti, predvsem pa
vse tisto, kar bo posameznik potreboval oziroma sam želel.
Bojana Mavsar
URADNO ODPRLI BIZELJSKO SREMIŠKO VINSKO TURISTIČNO CESTO
Bizeljsko-sremiško vinsko turistično cesto, ki je ena izmed
dvajsetih v Sloveniji, je v sredo 18. novembra skupaj s
predsednikom Projektnega sveta Bizeljsko-sremiške
vinsko turistične ceste Bojanom Jevševarjem uradno otvoril
državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve Franc
But. Ob otvoritvi je simbolično prerezal rozgo na tri dele
za vse tri župane posavskih občin.
45 kilometrov dolga vinska cesta poteka od Sevnice, Zajcje
gore preko Vranjega, Podvrha, mimo Pokleka pa Brestanice
do Sremiča, od tu pa do Sromelj, Pišec, Bizeljskega ter
Bizeljske vasi in Orešja. Pomembna je za razvoj turizma,
še posebej turizma na podeželju, saj bodo posamezne
kmetije lahko mimoidočim ponudile in prodale svoja vina,
odpirale vinske kleti, vinotoče, ponujale prenočišča ter
različne aktivnosti, od ribolova, jahanja, izposoje koles do
ogledov znamenitosti.
Lidija Petrišič
december 1998
9
ÜKOLJE
ObzorniK
Kakšno vodo pijemo v Posavju (5)
V KRŠKEM   PIJEMO DOBRO VODO
V tej številki vam predstavljam krški vodovod. Resda ta obratuje s pomanjkljivo dokumentacijo in
brez uporabnega dovoljenja, poleg tega smo odkrili še kakšno pomanjkljivost v dokumentaciji in
informacijah, ki so nam na voljo, kljub temu pa naj že v uvodu povem, da lahko krško vodo (vsaj
zaenkrat) uživate brez kakršne koli bojazni, saj je le-ta po vseh kriterijih in opravljenih analizah
dobra (celo zelo dobra) in primerna za uživanje.
Komunalno stavbno podjetje Kostak Kr-
ško upravlja v krški občini z enajstimi
zaključenimi vodovodnimi sistemi. Ti
so: vodovodni sistem Krško, Senovo-
Brestanica, Kostanjevica, Zdole, Raka, Do-
lenja vas, Podbocje, Veliki Trn, Dol (gor-
janski), Orehovec in Črešnjevec.
Največji od navedenih je vodovodni sis-
tem Krško, s povprečjem 3.764 m3 načr-
pane oz. prodane vode na dan. Vodoos-
krba Krškega je varna z zdravstveno ust-
reznostjo pitne vode, kar potrjuje tudi po-
datek, da vode na območju Krškega ni
potrebno klorirati. Ob tern naj tudi
povemo, da tudi v dnevih, ko so reke v
Posavju prestopile bregove, to ni bilo po-
trebno, saj so vse analize, ki jih je opravil
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mes-
to v tistih dneh, pokazale, da je krška voda
neoporečna, se pravi, primerna za uži-
vanje.
V  poznih osemdesetih Ietih so izdelo-
valci Študije vodooskrbe za območje
krške občine zapisali priporočilo, da se
preusmeri črpanje vode iz podtalnice z
Drnovega in Belega Brega za vodooskrbo
prebivalcev s pitno vodo, saj je bilo Krško
polje v tistem času močno onesnaženo z
nitrati. Z dolodtvijo in ureditvijo var-
nostnih pasov okoli zajetja so koncen-
tracije nitratov padle pod dovoljeno
mejo, saj so ti varnostni pasovi preprečili
intenzivno obdelavo kmetijskih površin.
Ob zmanjšanem gnojenju z dušičnimi
gnojili, predvsem pa z doslednim izvrše-
vanjem prepovedi gnojenja z gnojevko
na vodonosnem področju, so preprečili
tudi nastajanje črnih odlagališč odpad-
kov, ki so se v tistem času rasla kakor
gobe po dežju prav v bližini črpališč.
V  večini naravnih voda so nitrati kot
naravna sestavina prisotni in imajo le
neznaten toksiološki vpliv, mnogo bolj
nevarni in toksični pa postanejo, ko se v
organizmu nitrati zaradi bakterioloških
procesov reducirajo v nitrite. Vendar pa
Le nitrati ne vnašajo v organizem samo
preko vode, temveč tudi preko konzer-
virane hrane, zelenjave, kot so rdeča pesa,
špinača, motovilec, z mesenimi izdelki
itd. Vsebnost nitratov in nitritov pa je
odvisna tudi od načina priprave hrane,
časa, temperature, skladiščenja, predv-
sem pa, če se hrana in pijača pripravlja v
nehigienskih pogojih. Nitriti se tvorijo
tudi v vodovodnih ceveh, predvsem v noč-
nih urah - v stanju mirovanja, zato nai v
priporočilo zapišemo, da postano vodo
zjutraj, pred uporabo, iztočite iz vodo-
vodnih pip.
Zaradi primerne pitne vode, ki ju nudita
ti dve črpališči podtalnice - Drnovo in
Beli Breg, se tudi kasneje, ko je bilo
zgrajeno črpališče Rore, kjer se črpa voda
iz globinskih vrtin, niso pokazale pot-
rebe, da bi vso vodo za-vodooskrbo mo-
rali črpati iz Ror. Pri tern pa je vendarle
potrebno povedati, da so Rore energetsko
potraten sistem. Videti je, da gre tudi za
nekoliko zgrešeno projektiranje, saj v
Rorah beležijo nemalo okvar, ki se
pojavljajo časovno mnogo prezgodaj, kot
bi jih lahko pričakovali glede na starost
napeljave. Oceno in odgovor, ali se je pri
graditvi preveč »varčevalo« pri materialu,
predvsem pri izolaciji, bi prav gotovo
morala podati stroka in tisti, ki so sprejeli
ta projekt v tej izvedbeni obliki.
Iz posnete fotografije, kjer lahko vidimo
okvaro na rorskem cevovodu, je razvidna
poškodba bitumenskega izolacijskega
sloja, ko je zaradi prerjavenja začela
uhajati voda. Zaradi tovrstnih okvar
prihaja do velikih vodnih izgub, posle-
dično tudi do večjih stroškov, predvsem
električne energije. Z nemalimi stroški
pa je povezana tudi distribucija vode iz
Ror, kajti ta se iz rorskih globinskih vrtin
prečrpava v centralno vodarno, iz nje na
Trško goro in se od tarn distribuira nazaj
v nizko ležeče predele. Ker vodarna Rore
leži na dovolj visoki koti, bi lahko vodo
distribuirali direktno iz nje proti mest-
nemu jedru Krškega.
Obstajajo študije, po katerih bi bilo
mogoče prihraniti večmilijonske zneske
energetskega prihranka, če bi bila pove-
zava Rore - krško mestno jedro direktna.
Pri upravljalcu krškega vodovoda Kosta-
ku že potekajo aktivnosti v tej smeri, saj
v mestnem jedru obnavljajo kanalizacijo
in cevovode, ki so poleg dotrajanosti
materiala tudi dimenzijsko premajhni,
vsekakor pa ob tern upoštevajo možnost
direktne priključitve na vodovod Rore.
Potekajo tudi priprave za izgradnjo čistil-
ne naprave v Krškem za komunalne in
tehnološke odpadne vode, kot projekt za
zaščito podtalnice Krškega polja. Za
omenjeni projekt skušajo tudi pridobiti
sredstva PHARE preko Ministrstva za
okolje in prostor.
Končno! Krško, naše »atomsko« mesto,
namreč nujno potrebuje čistilno napravo!
Kljub temu pa mi dovolite pomislek, če
nemara vendarle ne bi bilo bolje, zaradi
ekonomskega in časovnega prihranka
namreč, zgraditi čistilno napravo ločeno,
t.j posebej za komunalne vode in posebej
za odpadne tehnološke vode na isti
lokaciji, v prvi vrsti pa pospešiti izgrad-
njo centralne čistilne naprave za komu-
nalne vode in eventuelno več manjših
lokalnih čistilnih naprav ?!
Bojana Mavsar
10
december 1998
ObzorniK
ÜKOLJE
Javna tribuna - RENTA IZ NEK - KDAJ IN KOLIKO ZA KOGA?!
VSO SVINJARIJO HOČEJO IMETI NA NAŠEM KONCU!
Poslanec v državnem zboru iz
Sevnice Branko Kelemina je na
novembrski javni tribuni v krškem
kulturnem domu predstavil predlog
zakona o renti zaradi negativnih
posledic delovanja NE Krško, ki ga
je letos sam vložil v zakonsko pro-
ceduro, vendar ga niso obravnavala
niti delovna telesa. Zato je pre-
pričan, da bo lahko uspel le, če bo
imel številnejšo podporo ljudi iz Po-
savja, saj so po njegovem do dolo-
čene odškodnine upravičeni prebi-
valci vseh teh občin. Na zastavljeno
vprašanje o renti organizatorji jav-
ne tribune (občinski odbor Social-
demokratske stranke iz Krškega)
seveda niso mogli konkretno odgo-
voriti, vsekakor pa so problem sku-
paj z udeleženci (ponovno) glasno
izpostavili in se obvezali, da bodo v
bodoče ponovno poskusili pritegniti
tudi druge organizacije in politične
stranke iz Posavja. Na posameznih
občinskih svetih in na svetu po-
savskih občin naj bi se dogovorili
za skupno akcijo, na podlagi katere
bodo od slovenske vlade zahtevali,
da v treh mesecih odgovori na
dileme in zahteve v zvezi z nukle-
arko in rento.
Čeprav so organizatorji in gostje (žu-
panski kandidati Branko Kelemina,
Andrej Vizjak in Danilo Siter) zatr-
jevali, da je čas javne tribune takorekoč
slučajno izbran tik pred Iokalnimi vo-
litvami, kar so jim očitali nekateri raz-
pravljalci, je dejstvo, da je bila to ena
najbolje obiskanih predvolilnih prire-
ditev (ne)zabavnega značaja. Poleg
članov in simpatizerjev SDS so se je
udeležili namreč tudi drugi občani, še
zlasti iz bližnje Vrbine in Dolenje vasi
ter posamezniki iz sosednje brežiške
občine. Pozornejšemu poslušalcu, ki sle-
di dogajanjem in občasnim pogreva-
njem sicer stare problematike, se je zde-
lo, kot da je čas stekel kakih 7- 8 let nazaj,
ko so bila podobna vprašanja zelo pogo-
sta. Nekateri razpravljalci so namreč pri-
kazovali vprašanja o varnosti in odškod-
nini za zmanjšano vrednost okolice nuk-
learke kot problem, ki ga doslej (skoraj)
ni bilo oz. so ga odkrili šele novi ljudje
na politični sceni. Zaradi problematike,
ki bo oziroma bi morala tudi v pri-
hodnosti doživeti večjo pozornost vseh
odgovornih v posavskih občinah, ne gle-
de na razplet volitev in novo kadrovsko
zasedbo, v ilustracijo navajamo nekaj
zanimivejših mnenj iz vrst poslušalcev.
Stane iz Brestanice je opozoril na
primer zastrupitve okolja s PBC-jem v
Semiču   in   daljnosežne   posledice.
Spomnil je tudi na odpor vaščanov iz
Kališevca, ki so, kot je rekel, ko je šlo za
določitev lokacije za skladiče RAO, "za
mnoge izpadli kot barbari, jaz pa sem
jim ploskal!" Dejal je še, da sam veliko
opazuje naravo in zato ve, da so v njej
mnogi škodljivi pojavi, kot npr. po
nesreči v Černobilu in tudi še zdaj.
"Četudi je možnost ena proti bilijon, jaz
imam svoje vnuke rad!" je dejal in izzval
veliko odobravanje ostalih.
Korbar iz Brežic je dejal: Poslancu ali
komu drugemu, ki upa reči, da je proti
zdravju, povem, da je tepec! Nuklearka
je nevarna. Stroka je kratkoročna ali pa
kvečjemu srednjeročna, nato pa odpove!
Naj nihče ne prevzema odgovornosti, ki
je ne more nositi. Stroka je še daleč. Vsa-
ko investicijo bi morali meriti skozi ško-
do. Bolj ko hočete elektrarno varno,
dražja je. Ne gre le za materialno škodo,
strah se ne meri z denarjem!
Oršanič iz Brežic: Tema je kompleksna
in stara, saj smo jo v preteklosti mnogo-
krat načenjali, a se ni nie zgodilo. Tudi v
parlamentu bi morali vedeti, kaj so na-
cionalni problemi, a se niso tega spo-
sobni dogovoriti. To bi morala biti traj-
na naloga vseh političnih faktorjev v
Posavju.
Šušteršič iz Krškega: Občina Krško
je dobila kar dosti rente, krajani pa ne
vemo, kam je šla. Ker so imeli koristi,
so bili tiho. Neenotni so župani, neenotni
so poslanci. Se morda iz Bohorcev kdo
noreuje? Na pohodu Zelenih leta 1990 iz.
Avstrije, Italije, Ljubljane, je bilo le nekaj
domačinov, Krčanov pa skoraj ni bilo!
Vogrinčeva iz Dolenje vasi: Priznanje
je potrebno dati g. Kelemini, on je najdlje
od NE Krško pa je izpostavil to vprašanje.
Drugi pa so indiferentni do svojih ob-
čanov iz krške občine. Ljudje gredo v
takih primerih pred parlament. Naj gre v
svet ta naš problem!
Železnik iz Boštanja: Prišel sem, da bi
slišal nekatere strokovne argumente, a
jih nisem. Tudi Kelemina ni nikogar
vprašal, ko se je lotil tega, a imamo 600
strokovnjakov v NEK. Zakaj ni nobenega
tukaj? Uspeli bi, če bi postavili zadevo
argumentirano. Glede sklada za raz-
gradnjo: tiste milijarde niso izgubljene!
Vaščan iz Vrbine: Vi vsi govorite o
ljudski iniciativi, ste stranke, ste
občinski ljudje, menite se, dosežete pa
nič! Ni več Krškega, ni več firm, stro-
kovnjaki bežijo, le NEK se bo povečala,
Branko   Kelemina
kaj bo iz tega? Ko so hoteli postaviti
radar na Menini planini, so bili protesti
zaradi sevanja, pri nas pa nič. Še novo-
gradnje bodo, zakaj pa pristanemo na to
vsi od župana naprej? S Hrvaško prav
tako! Recite: ne boste prišli v NEK, dokler
ne bo rešeno! Nekaj let dobiva rento za
zemljišča občina, kaj ste od tega naredili
v naši Vrbini? V glavnem smo morali
čisto sami. Tudi z nami in vami ni nekaj
v redu!
V Nemčiji, pravite, se krave pasejo okoli
nukleark, pri nas se pa smeti! Ampak
ljudje ne bodo sami začeli ničesar, prišli
bodo, če boste vi to organizirali!
(S.M.)
. december 1998
11
Aktualno
ObzörniK
NATOVIVOJASKIVAJI OB ROB...
Vaja Cooperative Adventure Exchange
(CAE 98) se je uradno pričela z otvori-
tveno slovesnostjo v Cerkljah ob Krki
20. novembra, pa čeprav so se vojaške
enote že teden prej "vkopavale" in si utr-
jevale svoje položaje in postojanke po
štirinajstih občinah Dolenjske, Kozjan-
skega in tudi v Posavju. Med 5.500 voja-
škimi postavami, med katerimi je izsto-
palo po fizionomiji tudi nekaj žensk, smo
lahko zasledili tudi od 1200 do 1300 pri-
padnikov naše, slovenske vojske.
Poleg osmih vojaških sil držav zveze
Nato je sodelovalo 9 (od načrtovanihlO,
kajti romunske vojske ni bilo, ker jim
Madžari niso dovolili prehoda skozi
svoje ozemlje) držav Partneric za mir,
med katerimi smo sodelovali tudi mi.
Sosedje Hrvati so bili užaljeni, ker jih
NATO ni povabil, povabilo naše države
pa očitno za njih ni bilo na zadostnem
nivoju. Njihov obrambni minister se je
čutil, spričo bližine meje in s tern tudi
ozemlja, na katerem so vaje potekale,
ogroženega. Takšne odzive je bilo priča-
kovati in moč tudi slišati od hrvaške no-
vinarske srenje, ki pa se je kljub vsemu
zbrala v Cerkljah in tako ali drugače
(kakor tudi mi), komentirala otvoritveni
ceremonial v Cerkljah ob Krki.
In ta je bil v skoraj polnih treh urah, tudi
spričo mraza, saj smo tisti dan prvič v
prihajajoči zimi bili deležni jutranjega
»nega, predolg. Vsi, ki smo "varno ogra-
jeni" spremljali in bili priča dolgim govo-
rom, prevodom, pozdravom, mimoho-
dom, zvokom vojaške godbe, smo si bili
skoraj edini, da se ob spreminjajočih dr-
žavnih, sistemskih ureditvah in posoda-
bljanjem na različnih področjih, vojski
ni uspelo proceduraln& in protokolarno
spremeniti (razen seveda v oboroževan-
ju) in je vse skupaj spominjalo na znane
in že videne kremeljske vojaške sloves-
nosti, le da ni bilo položene rdeče pre-
proge. No, tribuno za goste pa so imeli
tudi v Cerkljah (in vsakemu gostu na tri-
buni je pripadala zelena blazinica).
Kakorkoli že, če so naše usmeritve -
NATO, se moramo tudi preko "dobre vol-
je in gostoljubnosti", ki smo jo izkazali
kot gostitelji, le-temu približati tudi
preko tovrstnega sodelovanja.
Priznati pa moramo, da so preleti heli
kopterjev, padalci, goseničarji in razna
vojaška terenska vozila na cesti z uni-
formiranci vendarle za 14 dni popestrili
naš vsakdanjik, sedaj pa je čas, da se vr-
nemo nazaj v naša življenja z novimi
zastopniki v občinskih svetih in župani,
ki so bili konec koncev tudi "žrtve" in
izvoljeni v senci "namišljenih akcij CAE
98".
Bojana Mavsar
Britanski padalci, čakajoč na
povelje...
ŽUPANOV
POSLOVILNI
SPREJEM - ZA
POVELJNIKA NATA
ACE mobilne enote, enote za hitro po-
sredovanje pri Natu, so končale svoje
vojaške vaje 27. novembra. Več kot
5000 Natovih čet je vadilo skupaj s
slovensko vojsko za mirovne pod-
porne operacije. Vaja je bila prva te
vrste v Sloveniji, poveljeval ji je ma-
jor general John Reith, ki je vodil
vajo z gradu Rajhenburg.
Župan občine Krško Danilo Siter je
priredil poslovilni sprejem za major
generala Reitha in njegovo osebje, in
sicer v obliki slovenskega kulturnega
večera, v novo odprtih vinskih kleteh
na gradu Rajhenburg. Moški pevski
zbor Svoboda Brestanica je zapel
nekaj slovenskih narodnih pesmi,
gostje NATA pa so imeli možnost
okušati nekaj odličnih regionalnih
sort vina pod vodstvom zelo znanega
enologa iz Ljubljane, Dušana Brejca.
Vinska kraljica in princesa ob otvohtvi
Galerije vin na brestaniškem gradu
Med poskušanjem vina so si gostje
lahko ogledali nekaj slik domačinov:
Fabjančiča, Cedilnika in Stoparja.
Na koncu sprejema je major general
Reith predal Danilu Siterju plaketo
ACE mobilnih enot v znak priznanja
za odlično sodelovanje domačinov
iz Brestanice.
Naročite svoj izvod
lokalnega
casopisa
Tel./fax: 20-320
ObxorniK •
12
december 1998
ObzorniK
Keportaža
Na obisku pri britanskih vojakih
"V SLOVENIJO Bl ŠE PRIŠLI..."
"Neverjetno, kako je to mogoče, da naš narod takole, meni nič tebi nie, sprejme tujo vojsko, nekaj pri tern ne
more biti v redu... Ali je to res santo zaradi ieljenega sprejema v zvezo NATO, saj jih sprejemamo, kot bi bili
nekakšni osvoboditelji ..." Taka ntnenja so bila resnično redka v dneh, ko so se mimo nas in nad nanti vozili
vojaki tujih armad. In res, če si prisluhnil radiu, bral časopis ali se pogovarjal na tržnici, povsod si zasledil le
neverjetno pozitivne ocene. Pravzaprav je kar nenavadno, da lahko tako velika vaja, ki se odvija ne le za
zidovi vojašnic in ograjami poligonov, pad pa v desetinah vasi in zaselkov jugovzhodnega dela Slovenije, mine
brez večjih incidentov in težav z lokalnim prebivalstvom, ki sicer še ni imelo priložnosti za odločanje glede
vstopa v to vojaško zvezo.
Medtem ko so bili časopisi in
drugi mediji polni splošnih
informacij in številk o vaji,
smo se mi odpravili na teren
k eni izmed mnogih enot, ker
nas je zanimalo, kaj se dogaja
izven glavnih prizorišč in še
posebno, kakšne vtise imajo
tuji vojaki po prvih dneh vaje
o  naših   krajih   in   ljudeh.
Obiskali smo britanske
padalce, ki so bili razporejeni
med Rako in Velikim Trnom,
od koder so odhajali v akeije
po predvidenem scenariju. Ze
ob prvem stiku nas je čakalo
presenečenje, saj nas je
namesto mrkih in brkatih
oficirjev sprejela zelo
prijazna vojakinja, za katero
se je izkazalo, da nosi ein
majorja. A moramo kar takoj
povedati, da so bili tudi vsi
ostali Britanci od prvega
vojaka do polkovnika zelo
prijazni in ustrežljivi na
vsakem koraku,
Major S.B. Fisherjeva, sicer
Škotinja, nam je veliko
pripovedovala o svoji enoti,
o nalogah, ki so jih morali
opraviti v okviru vaje, kljub
temu pa tudi ona ni mogla
skriti praveatega navdušenja
nad našo deželico. Dobrega
razpoloženja ob vsakem
srečanju nista mogla zmotiti
niti razmeroma slabo vreme
Major S.B. Fisherjeva
V enoti, kl smo jo obiskali na Raki in v Cerkljah, je
prišlo v Slovenijo 390 vojakov 3. bataljona britan-
skega padalskega regimenta oziroma brigade, ki je
pri njih zelo znana enota z dolgo tradieijo. Njena
dolgoletna baza je bila Oldershot, odkar pa sodelujejo
v okviru Sil za hitro posredovanje, so se preselili v
Dover. Nekaj vojakov tretjega bataljona se trenutno
nahaja tudi v Gilbraltarju. Vsi so prostovoljni pro-
fesionalni vojaki, ki so nekako polovico leta na terenu,
največkrat vadijo na Norveskem, ostali čas pa v ma-
tični bazi. Sprejem v to enoto je še nekoliko zahtev-
nejši kot za druge, saj mora kandidat poleg osnovnih
zdravstvenih pregledov in psihofizičnih testov, ki jih
zahtevajo vse enote, opraviti še poseben dva do tri
tedne dolg preizkus vzdriljivosü v teikih pogojih,
pri katerem mnogi kandidati dokončno odpadejo. Sele
po uspešno opravljenem preizkusu so namreč na vrs-
ti padalski skoki in ce se tudi ti dobro končajo, si
kandidat lahko nadene značilno rdečo baretko in pos-
tane član te enote. Nekateri prostovoljci gredo v voj-
sko ±e zelo mladi (17-19 let), minimalna doba, za
katero sklenejo pogodbo je tri leta, lahko pa ostanejo
v britanski vojski vsega skupaj do 23 let
10. december 1998
13
Keportaža
POVEDALI SO...
Lawrence Harton Car-
ter : V našem vodu smo iz
različnih krajevjaz priha-
jam iz Canterburrya naju-
gu Anglije. Sem prvič v Slo-
veniji in čeprav z enoto ve-
liko potujemo, se mije le tu
zgodilo, da me domačini
stalno vabijo na pijačo, po-
sebno na vino in slivovko.
Zelo dobro je tu. Vreme
sicer ni najboljše, a nas to
ne moti, saj smo pričako-
vali nekaj snega. Za vožnjo
ni najbolje, a lepoje videti
deželo v snegu. Ja, srečali
smo nekaj vaših deklet, a
bijih radiše več. Vprostem
času smo obiskali nekaj ka-
fičev v Krškem, še najbolj
pa se zabavamo kar pri Iju-
deh doma.
Alan Flawell: V Slövenijo
smo prileteli z avionom na
mariborsko letališče, opre-
ma pa je potovala z ladjo
enajst dni. Ko smo prišli na
Rako, je padal dež. Z vozili
smo zapeljali na njivo in ni-
smo mogli naprej. Prišel je
„ kmet in ko smo mislili, da
bo kričal na nas, je sei po
traktor in nas pomagal
izvleči. Nato nas je povabil
na pijačo. Bili smo v Keniji,
vAmeriki, Kanadi, Nemčiji,
na Poljskem, a tako dobro
nismo bili nikjer sprejeti.
HIadno vreme nas ne moti,
saj je tudi pri nas na
Škotskem in Irskem mrzlo.
Nekega večera smo izve-
deli, da je v bližnjem rom-
skem naselju (Rimš, op.p.)
prišlo do požara. Pohiteli
smo na pomoč, ker smo mi-
slili, da je kdo ranjen. Vse-
eno so se nam ljudje smilili,
dali smo jim nekaj hrane
in se pogovarjali z njimi.
Zanimivo je bilo tudi v ne-
deljo, ko je domači duhov-
nik dovolil našemu, da je la-
hko v cerkvi spregovoril Iju-
dem. Povedal jim je, zakaj
smo tu in da naš namen ni
le izvesti vaje, pač pa naj
bi po svojih močeh poma-
gali k prijateljstvu med ev-
ropskimi narodi.
Mick Wright: Prvič sem
tu v Sloveniji, pričakoval
sem revščino, zdaj pa smo
vsi presenečeni nad tukajš-
njim standardom, lepimi
hišami. Ljudje so res zelo
prijateljski do nas. Za Slo-
venijo prej nisem dobro
vedel, morda le to, da je
nekje v stari Jugoslaviji, a
ne točno. Ponavadi vadimo
v različnih deželah, v resni-
čnih akcijah pa sem že trik-
rat sodeloval na Severnem
Irskem, v vojski delam že
petnajst let. Sem poročen in
imam enega otroka. Druži-
na se je navadila na mojo
službo, saj sem se poročil,
ko sem le bil v vojski.
Natova vezista   pri delu in ... pri počitku
ali snežna brozga, po kateri
smo ji sledili do štabnega šo-
torja ali do položajev enega
izmed vodov, ki se je pravkar
pripravljal za (namišljeni) na-
pad.
O padalcih
Za padalce mnogi tudi pri nas
v Veliki Britaniji menijo, da so
grobi in trdi ljudje. A ko delaš
z njimi, kmalu spoznaš, da so
sicer zelo profesionalni, a tudi
inteligentni, čustveni in dobri
kolegi.
O ženskah v britanski voj-
ski in odnosih med spolo-
ma
V britanski vojski je vse več
žensk, v naši sva le dve. Še
pred 15 leti jih je bilo zelo ma-
lo. Zveze med oficirji in voja-
ki niso dovoljene, a tudi vojaki
smo ljudje s čustvi, zato se
zgodijo tudi take stvari. Po-
sebnih problemov s tern ni-
mamo, saj zadeve uredimo.
O vremenu
Ko smo prišli v Slovenijo, je
bilo zelo hladno. Spali smo v
šotoru, zato sem se pokrila z
vsemi oblačili, kolikor jih im-
am s sabo. Seveda so naši voja-
ki vajeni hladnega vremena,
saj vadijo na 20 stopinj pod
ničlo in tudi več. Tarn imajo s
sabo tudi posebne bele uni-
forme.
O naši deželi
Bili smo zelo presenečeni, saj
smo pričakovali manj razvito
deželo, ker je bil tu prej vzho-
dni blok. Prišli smo v zelo le-
pe kraje, ki imajo po mojem
veliko možnosti za razvoj tu-
rizma. Večina ljudi v Veliki
Britaniji ne ve niti, kje je Slo-
venija, kaj šele, da se da tu pri-
jetno letovati. Mnogi izmed
nas bi se želeli vrniti k vam
na dopust. Opazili smo, da
imajo tukaj ljudje denar, vse
je že moderno, skoraj zaho-
dno, najbrž s tern prihaja tudi
kaj slabega.
O prihodnosti
Po zaključku vaje se bomo
vrnili v Dover, kjer imamo pre-
cej manjšo vojašnico, kot je v
Cerkljah. Večina nas bo lahko
Angleska vojaka med malico. Krompir, serviran v kapi.
december 1998
ObzörniK
Keportaža
za letošnje boži.čne praznike
odšla k družinam, tudi jaz
grem domov na Škotsko. Nas
lednje leto bomo v mesecu
marcd zopet dokaj blizu vas,
in sicer na vajah v Italiji. Že
zdaj pa vemo, da bomo zače
tek novega tisočletja pričakali
na Norveškem, in najverjet-
neje nazdravljali letu 2000 s
kokakolo.
Polkovnik Andrew Kennet
nam je medtem, ko so njegovi
vojaki sedli k eni zadnjih ve
čerij na naših tleh, podal nekaj
svojih vtisov in misli o prav-
kar iztekajoči se vaji:
"Na kratko povedano, bilo je
izvrstno, ena najboljših vaj,
kar smo jih imeli v NATU. Tako
s strani slovenske vojske,
lokalnih oblasti kot prebival-
stva smo bili lepo sprejeti, za-
to so naši vojaki dobili o vas
zelo dober vtis. Običajno va
dimo v deželah in na podro
čjih, ki jih poznajo že vrsto
let, zato se takega terena zasi-
timo. Področje vaje je bilo tudi
zelo dobro izbrano in zaradi
slabega vremena smo lahko
delali v bolj realističnih raz-
merah. Koliko bo sam scenarij
vaje ustrezen za prihodnost,
ne morem reči, bil je pač pri-
pravljen na podlagi situacije
v Evropi zadnjih nekaj let.
Upam, da bodo z naraščajočo
stabilnostjo take operacije po-
stale nepotrebne, čepravje res,
da se vse več srečujemo s tero-
rizmom, ki ga prav mi, Britan-
ci, zaradi Severne Irske dobro
poznamo."
Polkovnik nam je tudi pove-
dal, da je slovenska vojska
nanj naredila zelo dober vtis,
čeprav je v pogovoru z vojaki
izvedel, da si preveč ne želijo
sodelovanja pri operacijah v
tujih deželah. Meni, da je tudi
s tega vidika za našo državo
pametno, da je gostila vajo,
kar je za malo in razvijajočo
se državo vseeno ceneje in
lažje uresničljivo kot pošil
janje enot in opreme daleč od
doma.
"O posebnostih te vaje v
vojaškem smislu je težko go-
voriti, čeprav je bila tudi za
našo enoto nova izkušnja.
Britanska vojska je namreč
zaradi angažiranja na Sever-
nem Irskem bolj kot vojske
drugih dežel NATA navajena
na take situacije. Pred vami so
kljub posameznim specialno-
stim povprečni britanski vo-
jaki, ki so že skozi zgodovino
znani po tem, da so radi poma-
gali ljudem, bili vljudni, če je
Ie mogoče. Britanska vojska
posreduje le ob soglasju
lokalnega oziroma večinske
ga prebivalstva. Tudi v prime-
ru vojne z Irakom smo se že
po 100 kilometrih prodora na
njihovo ozemlje zaustavili,
saj naš namen ni bil vojna pro-
ti državi Irak, pač pa prepreäti
okupacijo Kuvajta, ki je prosil
za pomoč. Seveda bi bilo bol-
je, če take vaje, kot smo jo
izvajali tu, ne bi bile potrebne,
a bolje je vaditi kot pa da bi
morali resnično posredovati."
Kot sta dejala ob slovesu pol-
kovnik Kenneth in major Fish-
erjeva, so te dni v Sloveniji tr-
do delali in čeprav so bili mo-
kri, blatni in premraženi, so to
počeli s precejšnjo mero ved-
rine in celo humorja, kar bi tež-
ko našli pri drugih delih. Slab-
še stvari bodo vsekakor hitro
pozabili, spominjali pa se
bodo, da so bili v Sloveniji, da
so se tu dobro imeli in bili na
vsakem koraku dobrodošli!
(S.M., B.M, foto Boštjan Colarič)
JKKs JKT                    WKf
Polkovnik in majorka z urednikom Posavskega obzornika
Na dan obiska v Cerkljah sta se dva voda Bhtancev phpravljala
za nočno akcijo. Ena izmed opozicijskih strank je namreč
prejšnjega dne ugrabila nekaj talcev in jih odpeljala v neko hišo
v vasi blizu Trebnjega. Vojaki so dobili nalogo, da take osvobodijo
s čim manj žrtvami. Priprave za napad so potekale na eni izmed
praznih zgradb, vendarje bilo jasno, da bo akcija sredi hladne
noä in na neznanem ozemlju mnogo težja.
december 1998
15
Pred odhodom v akcijo...
DOGODKI
ObzörniK
Srečanje mladih
prostovoljcev
Posavja
Slovenska filantropija in Gimnazija
Brežice sta v soboto, 28. novembra
1998, v Brežicah organizirali sreča-
nje mladih prostovoljcev iz Posavja,
podprl pa ga je tudi Lions klub Krško,
ki si ob svojih akcijah pomoči ljudem
v stiski prizadeva tudi za širjenje
dobrodelnosti med mladimi.
Slovenska filantropija je nevladno,
nestrankarsko in nepolitično združenje, ki
deluje v Sloveniji od 1992 leta. Njen osnovni
namen je širjenje in razvijanje člo-
vekoljubnega delovanja. Zaradi svoje tež-
nje, da prostovoljsko mrežo preplete širom
Slovenije, se je povezala tudi z brežiško
gimnazijo, na kateri se dijaki v prosto-
voljno delo vključujejo že od leta 1989.
Pomagajo otrokom z učnimi težavami,
družijo se z otroki, ki so ogroženi v svojem
psihosocialnem razvoju zaradi neugodne
družinske situacije in drugih dejavnikov,
ki izražajo določene psihosocialne motnje,
poigrajo se z malčki v vrtcih.
V devetih letih je v projektu sodelovalo že
več kot 110 dijakov, 50 pa jih je izkušnjo
prostovoljstva dobilo preteklo leto v okviru
izbirnih vsebin, ko so se odločali za
prostovoljno delo v domovih za starejše
občane, varstveno delovnem centru in v
vrtcih.
Na srečanju je 25 prostovoljcem iz Gimna-
zije Brežice, Centra za socialno delo Krško
in osnovne šole Jurija Dalmatina Krško
uvodno razmišljanje o prostovoljstvu
namenila Marta Vodeb Bonač, dipl.socialna
delavka, ki je vsem segla v srce s svojo
osebno izkušnjo prostovoljstva.
Namen sobotnega srečanja je bil, da bi pros-
tovoljci ob spoznavanju novih vsebin in
pridobivanju socialnih izkušenj izmenjali
svoje poglede in svoje ideje o
prostovoljstvu. To so uresničevali v delav-
nicah: "Kdo sem in kaj hočem?", ki jo je
vodil mag. Miha Rostohar iz Lions kluba
Krško, "O prijateljstvu in prostovoljstvu",
ki jo je vodila Irena Dvoršek, dipl. soc.
delavka iz Centra z*a socialno delo v
Krškem in "Da bi v življenju našli v sebi in
drugih, kar iščemo", ki jo je vodila Gordana
Rostohar, dipl.psih., spec, iz Gimnazije
Brežice.
Prostovoljci so se ustvarjalno in plodno
odzivali ter bogatili spoznanja o sebi in
s drugih. Druženje so zaključili z željo po
podobnih srečanjih.
Gordana Rostohar
6. dnevi oralnega zdravja
SPREMENITI SLABE
PREHRAMBENE NAVADE
Društvo za oralno zdravje Slovenije
je letos od 6. do 7. novembra v kr-
škem Kulturnem domu organiziralo
dneve oralnega zdravja Slovenije, v
okviru katerih so bili poleg stro-
kovnih predavanj in razprav vklju-
čeni tudi kulturni program, razstava
dentalnih pripomočkov in opreme,
razstava in degustacija zdrave in zo-
bem prijazne hrane, ogled videoka-
sete o zobozdravstveni preventivi v
občini Krško, razstava likovnega dru-
štva Oko na temo Zdrava in zobem
prijazna hrana. Podelili so priznanja
za leto 1998, med dobitniki pa so bili
tudi Vzgojno-varstvena zavoda iz Kr
škega in s Senovega ter Gordana Šeš-
ko iz leskovškega vrtca.
Društvo za oralno zdravje Slovenije zdru-
žuje vse, ki si prizadevajo za ohranitev
ustnega in zobnega zdravja našega prebi-
valstva, še posebej pa si prizadeva za oral-
no zdravje otrok in rifladine Slovenije. Za
zdravje zob in ustne votline je treba po-
skrbeti že v zgodnjih letih, zato je toliko
bolj pomembna preventiva v vrtcih in
osnovnih šolah, o čemer je tekla beseda
predvsem na predavanjih.
Probleme zdravstvene prehrane v vrtcih
in osnovnih šolah je na primeru OS Les-
kovec pri Krškem predstavila tudi Edita
Gubenšek. Rezultati ankete, opravljene ju-
nija 1998, so pokazali, da veliko otrok ne
zajtrkuje, če pa že, zajtrk ni popoln, pijejo
napitke z veliko količino ogljikovega dio-
ksida in sladkorja, večina jih ne mara
zelenjave, priljubljeni pa so zrezki, ocvrte
jedi, čokolada, bonboni in različne vrste
peciva. Večina si redno umiva zobe zjutraj
in zvečer, zelo redki pa se zavedajo, da si
je potrebno umiti zobe po uživanju kakr-
šnekoli hrane.
Prehrambene navade, ki jih vcepimo ot-
roku, oblikujejo odraslemu človeku
njegov način življenja. Sprememba sla-
bih prehrambenih navad, ki so zelo za-
koreninjene, je nujna, ob tern pa morajo
sodelovati otroci, starši, sole, zdrav-
stvo pa nuditi pomoč.
Razglasili so rezultate 6. državnega te-
kmovanja v izdelavi posterjev in risb
na temo zobozdravstvene preventive,
za katerega je društvo letos aprila obja-
vilo razpis, ki je bil namenjen otrokom
v vrtcih (risbe) in učencem osnovnih
sol (posterji). Med najuspešnejše avtör-
je risb so se uvrstili tudi Tina Pelko iz
vrtca pri OS Krmelj pod mentorstvom
Daniele Zupančič, otroci od 4 do 7 leta
iz VVZ Nakupovalni center iz Leskovca
pri Krškem, mentorica Maja Koretič, ri-
sba Deje Bergant iz vrtca pri OS Krmelj
pod mentorstvom Daniele Zupančič pa
je bila nagrajena. V krog najuspešnejših
avtorjev posterjev pa je uspelo priti Adri-
jani Levičar in Roku Tržanu iz OS Senovo,
Vilmi Kerin, Sari Kvenderc in Maji Pušnik
prav tako iz OS Senovo, Ines Božič in
Mateji Božič ter Vidu Pircu, Dušanu Str-
garju in Dejanu Labesu ter Darjanu Per-
nerju, vsi iz OS Leskovec.
Lidija Petrišič
IZ KRŠKE GLASBENE SOLE
25.novembra je v krški glasbeni soli po-
tekala prikazna ura "male glasbene sole",
na katero je Elizabeta Križanič povabila
vzgojiteljice krških vzgojnovarstvenih
enot, saj obe ustanovi poučujeta enako
starostno populacijo otrok. Križaničeva
je v šolski uri s svojimi malčki prikazala,
kako ti, motivirani preko igre, plesa, ri-
sanja, petja, z lahkoto rešujejo razne gla-
sbene uganke in neobremenjeno osvaja-
jo glasbeno znanje. (B.M.)
OBNOVILI CERKEV
SV. MARTINA
Na Velikem Kamnu so krajani 15. novem-
bra priredili slovesno otvoritev obnov-
ljene cerkve sv. Martina, v kateri so imeli
tudi mašo, ki jo je vodil kanonik Ivan
Pucko, prisotni pa so bili tudi župniki iz
Koprivnice, Brestanice in Podsrede. Vse
udeležence otvoritvene slovesnosti je
pozdravil predsednik KS in clan delov-
nega odbora Franci Bogovič, ki se je zah-
valil vsem domačinom, še posebno pred-
sedniku Gasilskega društva Jožetu Jan-
koviču, ki so pomagali pri obnovi cer-
kve, saj brez njih ne bi obnova tako us-
pešno potekala. Vsi zbrani so se po maši
in blagoslovitvi cerkve zbrali pred cer-
kvijo, kjer so jih pogostili, ogledali pa
so si lahko tudi razstavljene slike o
obnovitvenih delih. (L.P.)
ŠPORTNIK LETA 98
Radio Sevnica bo tudi letos pripravil ak-
cijo ŠPORTNIK LETA 98. Za laskavi naslov
se bodo potegovali odlični sevniški špor-
tniki. Zanje bodo glasovali poslušalci v
radijskih oddajah vsak ponedeljek in so-
boto in z dopisnicami. Športno ured-
ništvo pa bo izbralo športnika leta napo-
dlagi dosežkov. Razglasitev rezultatov
bo v začetku januarja na javni prireditvi
16
10. december 1998
ObzorniK
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
Pred začetkom gradnje srednje sole v Krškem
Z NOVO SOLO SE BO DVIGNILA
KVALITETA POUKA               ^p—
S položitvijo temeljnega kamna v začetku decembra 1998 se začenja
dolgo pričakovana graditev novega Srednješolskega centra Krško,
v sklopu katerega bodo zgradili tudi novo športno dvorano. O tern,
kako potekajo priprave na gradnjo in kako daleč so prizadevanja
za pridobitev programa tehnične gimnazije, smo se pred postavit-
vijo temeljnega kamna pogovarjali z ravnateljem krške srednje sole
Ivanom Žibertom.
Kako daleč so postopki za izgrad-
njo nove sole?
Za novogradnjoso dejansko vsi postop-
ki zaključeni, torej, oddana je vsa doku-
mentacija na Ministrstvo za šolstvo in
sport. Ta dokumentacija je bila tudi ov-
rednotena in dana Ministrstvu za finan-
ce, kjer so tudi dali svoje soglasje. Ob-
javljen je bil razpis za izvedbo grad-
benih in instalacijskih del, na podlagi
katerega je bilo izbrano SGP Posavje
Sevnica. To podjetje bo vključevalo v
izvedbena dela tudi domače izvajalce
posameznih del. Pogodba je tripartitna,
se pravi, da Ministrstvo za šolstvo in
sport zagotavlja sredstva za izgradnjo
sole in zaklonišča, občina pa je soude-
ležena pri izgradnji športne dvorane.
Tako sodelujeta dva investitorja in izva-
jalec.
Torej naj bi se gradnja pričela zelo
kmalu?
Gradnja se bo začela že letos v mesecu
decembru, saj so tudi sredstva že zago-
tovljena. Gradnja naj bi se zaključila v
mesecu maju leta 2000. Pričetek pouka
v novih šolskih prostorih, ki bodo lahko
sprejeli 780 učencev v 26 oddelkih elek-
tro, strojne in predvidene tehnične gim-
nazije, naj bi stekel v šolskem letu
2000/2001.
Kako bi se lahko branili pred očitki,
da velja Tehnična sola Krško za
»drugorazredno« šolo? Ali lahko vi
obljubite staršem, katerih otroci
se bodo vpisovali v novem šolskem
letu v vašo šolo, da bodo imeli že
možnost vpisa v oddelke tehnične
gimnazije v Krškem?
Te namige o drugorazredni soli bom kar
demantiral. To pove že podatek, da ve-
čina strokovnega kadra v krški občini,
recimo v nuklearki, izhaja prav iz naše
sole. Tudi generacija, ki bo zapuščala
našo šolo čez štiri leta, bo imela vse
možnosti za naprej, pa čeprav ne ravno
po najbolj odprti, ampak malo daljši
poti. Zelo si prizadevamo, da bi dobili
tehnično gimnazijo. Obljubljen je že
razpis tehnične gimnazije, povedati pa
moram, da ministrstvo nikakor ne ome-
juje razpisov, če so izkazane namere.
Vendar, kako pa naj to namero
izkažejo, če te usmeritve še ni?
Poglejte, bodoči srednješolec se name-
rava vpisati v Tehnično šolo Krško. Na-
mere, definicije pa še ni, kam se bo vpi-
sal, v katero usmeritev. Drugo je, če se
razpiše program, za katerega ni inte-
resa. Podoben primer lahko ponazorim
z razpisom štipendije, ko je ICEC razpi-
sal štipendije za papirnega tehnika, pa
je ni hotel nihče vzeti. Menimo, da tehni-
čna gimnazija bo, odvisno pa je od tega,
koliko interesa bo izkazanega. Tehnična
gimnazija se razlikuje od klasične le
malenkost, pri nas bi bili poudarki na
strokovnih predmetih, recimo strojniš-
tvu, fiziki, tehniki, mehaniki, lahko ra
čunalništvu in podobno. Za vse te pred-
mete imamo tudi kvalificiran in stroko-
ven kader.
Pa kljub temu, ali lahko okvirno na
pove mo, da se bodo učenci v priho-
dnjem šolskem letu, to je letu
1999/2000, vendar le v Krškem lah-
ko vpisali v Tehnično gimnazijo,
saj imajo ti otroci z opravljeno ma
turo vse možnosti, da se vpišejo
brez ovir na katerikoli študij?
Absolutno, ker ministrstvo ne zapira
vrat tarn, kjer so interesi in jih tudi ne
omejuje, čeprav vsi vemo, da so pre-
sežki določenih profilov, vendar je to
osebna odločitev človeka, kam se bo
vpisal. Se pravi, če bo namer dovolj, da
se vpišejo v tehnično gimnazijo, ne vi-
dim ovir. Ravnokar sem se vrnil s pos-
veta TPI (tehnično izobraževanje), kjer
zopet ugotavljamo, da tehniko nekoliko
zanemarjamo. In skušali bomo sforsi-
rati, da bi se s tehnično maturo lahko
vpisovalo naprej v iste smeri, kot jih
naša sola izobražuje, t.j, da bi bil mo-
žen prehod iz naše tehnične sole na
fakulteto. Te poti pa so sedaj daljše.
Kako pa poteka sodelovanje z Od
delkom za družbene dejavnosti v
okviru občine? Se vam zdi, da dobi-
vate zadostno oporo pri svojih prog
ramih, delate skupno pri načrtih iz-
gradnje sole, pri uvajanju progra-
ma tehnične gimnazije ali sodeluje-
te v večji meri neposredno z Mini-
strstvom za šolstvo in sport?
Glejte, med našo šolo in Oddelkom za
družbene dejavnosti ni nekakšnega či-
sto konkretnega sodelovanja, ker to po-
teka tudi na različnih nivojih, ker gre
kar za veliko razliko med osnovnim in
srednjim šolstvom. Tudi interesi so
drugačni, seveda pa smo pri Tehnični
gimnaziji zaprosili za pomoč tudi ob-
čino. Občinski svet pa je dal županu in
meni nalogo, da privedemo tehnično
gimnazijo v Krško. Tudi na medob-
činskih nivojih smo sprožili akcijo pod-
pore, recimo: Šentjernej, Kozje, Radeče,
od koder k nam gravitirajo dijaki. Glede
finančnih zadev tudi sodelujemo.
Glede na to, da ste tehnična sola,
ali skozi svoje izobraževalne usme-
ritve sodelujete s posavskimi
podjetji, obrtniki, ki tovrstne pro-
file potrebujejo in ki bi jih eventu-
elno v bodoče tudi zaposlovali? Kako
to sodelovanje poteka, v obliki
december 1998    v
17
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
ObzorniK
raznih donacij, delovnih praks?
Vsekakor. Sklenjenih imamo okoli 50 po-
godb za izobraževanje naših dijakov v
podjetjih in pri privatnikih. Naši dijaki
se na podlagi pogodbe direktno izobra-
žujejo, recimo na stezah pri Avtoline Kr-
ško, ker jih mi ne premoremo, ravno tako
imamo pogodbo s podjetnikom, kjer vrši-
mo poučevanje optike, pa v ICEC-u; tako
da naši dijaki opravljajo določene ele-
mente prakse. Se pravi, del izobraževanja
poteka pri nas, drugi del, v obliki praks,
pa v raznih podjetjih. Tudi nekaj dona-
torjev je, pa čeprav moramo vedeti, da ni
več SOP-a, Metalne, Kovinarske in je pot-
rebno vzpostavljati nove stike. Pomagajo
nam tudi Nuklearka, pa Zavarovalnica
Triglav, Obrtna zbornica, Gospodarska
zbornica in drugi...
Vemo, da denarja za izobraževanje
ni nikoli dovolj. Kako lahko v okviru
teh sredstev nabavljate recimo raču
nalnike, razno tehnično opremo...
Skupna vrednost izgradnje Srednje-
šolskega centra Krško s športno
dvorano znaša 1.051 mio.sit, od
tega financira država 835 mio. sit,
krška občina pa 216 mio. sit. Šolski
prostori bodo zavzemali 4.612 m2
neto povšine, športna dvorana 2.781
m2, predvideni pa so tudi poslovni
lokali v izmeri 174 m2. Športna
dvorana bo sprejela 1300 gledalcev,
imela pa bo košarkaško, rokometno
igrišče ter igrišče za odbojko.
Izvajalci so: Elite d.o.o. Krško,
Inženiring - Savaprojekt d.o.o. Krško
in SGP Posavje Sevnica.
Veliko podjetij in privatnikov nam daje
opremo, določen material, recimo, če se
nek program ukine, lahko mi ta material
še porabimo, nekaj opreme dobimo tudi
na reverz, pri nas pa je tudi kar nekaj dob-
rih strokovnjakov, ki marsikaj postorijo,
sestavijo sami. Se pa pojavijo probiemi,
če moramo nabaviti nekaj večjega. Op-
remlja nas seveda tudi Ministrstvo za
šolstvo in šport po načrtih in programih.
Vašo šolo v tern šolskem letu obis-
kuje 605 učencev, te pa poučuje raz-
meroma mlad kolektiv.
Pedagoških delavcev je 53, skupno 10 za-
poslenih dela v tajništvu, računovodstvu,
snažilke, v delavnicah pa je 12 zapos-
lenih. Glede na to, da zaposlujemo inže-
nirje, nas takšen kader tudi dodatno nekaj
stane, ker smo jih dolžni tudi pedagoško
izobraževati in usposabljati. Se pravi, po-
učuje strokoven kader, ki pa mora opra-
viti tudi pedagoški izpit. Ti se dodatno
izobražujejo tudi preko raznih semi-
narjev, recimo tujega jezika, trenutno ne-
mščine, računalništva ipd., pri čemer pa
upoštevamo interes zaposlenih.
K a k s n o
prihodnost
šoli napo-
vedujete?
Če mene vp-
rašate, je
I moje viden-
I je, da ima ta
I sola dobro
prihodnost.
I Predvsem
pajepotreb-
I no razširiti
I programe,
I kar pomeni,
I da so bile se-
I daj neke ze-
I lo ozke us
I meritve, po-
I klici,   reci-
mo RTV mehanik, da bi se ti, ali pa recimo
urarski poklic, lahko hitro prekvalificirali
ali dokvalificirali v druge poklice glede
na potrebe. Z novo nomenklatura, nekih
poklicev tudi ne bo več. Na splošno pa
lahko govorimo o reorganizaciji stro-
kovnega šolstva. Da se vrnem nazaj, v
naši šoli vidim prihodnost. Tudi sedaj la-
hko staršem naših maturantov povemo,
da imamo dober pedagoški kader, da smo
usposobljeni in da so tudi zdajšnji ma-
turitetni rezultati dobri oz. nadpovprečni
za to vrsto sole. Z novo solo pa je jasno,
da bo tudi ta dvignila raven, saj sedaj pouk
poteka kar na dveh Iokacijah oz. treh stav-
bah, poleg tega imamo velike težave s
parkirnimi površinami.
Kako pa sodelujete z ostalimi sola-
mi v našem prostoru in širše?
To sodelovanje lepo poteka na občin-
skem nivoju, saj sodelujemo pravza-
prav z vsemi osnovnimi šolami. Naši
fantje tudi po teh šolah izvajajo različne
tečaje, recimo računalništva, prav tako
sodelujemo z ostalimi srednjimi sola-
mi. Sodelujemo tudi po stanovski veji,
to je z Združenjem strojnih šol Slove-
nije in Združenjem elektro šol Slovenije,
sodelujemo pa tudi z združenjem Teh-
ničnih šol.
Bojana Mavsar
V petek, 4. decembra je minister
za šolstvo in sport Slavko Gaber
položil temeljni kamen za izgradnjo
nove srednje sole in športne dvo-
rane. Pred tern je v OS Leskovec
potekala okrogla miza o nadaljnem
razvoju šolstva v občini Krško in,
možnostih za ustanovitev mladin-
skega centra v Krškem.
.december 1998
18
________--------------—¦-------
------------------------------------—¦--------------
ß SGP POSAVJE SEVNICA d.d.
skupaj z   I
AGRAFO - gradbeno operelivo Krško d.d.
-|—j-......r'- pfanflsj—h ^ j   I   j
fiPfftflgSfi^J&šolEKBŠtFFi
_|_{L_.-------1-------+__j--------1-------X------_|_|--------4---------
ObzörniK
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE
Mladinska kultura
ŽIVLJENJE JE ŽIVO
V čem je pravzaprav smisel, namen in privlačnost volitev? Če postavimo ob strani program, ki je
seveda primarnega pomena, so to zlasti specifična atmosfera, tekmovalni karakter, ter manj formalni
stiki med protagonisti, predstavniki strank in njihovimi volilci. Mladi, ki skrbijo za za ekološko in
splošno osveščenost prebivalstva, so v prostorih mladinskega centra, na Cesti 4. Julija 58 v Krškem
zasnovali predstavitev županskih kandidatov. Razprava o politiki mladinske kulture v Krškem je
mladim tokrat prvič ponudila priložnost za javno izmenjavo pogledov, stališč o vprašanju položaja
mladih v nastajajočem urbanem naselju.
Kandidati so se pred publiko spretno izo-
gibali vsakim obvezujodm napovedim
in obljubam. Župan, kdorkoli že bo, bo
dovolj pragmatično in brez prekucniških
namenov negoval odprtost in ustvarjalno
sodelovanje z vsemi pristojnimi in uspo-
sobljenimi kulturnimi politiki. Bližnjice,
ki bi obljubljala takojšen rezultat tako in
tako ni - računati moramo na vztrajno
dleto dela, na voljo in potrpežljivost. Skrb
vzbujajoče je vprašanje o zavesti - o nuj-
nosti obstoja mladinske kulture. Morda
ni odveč podatek, da na degustaciji žu-
panskih kandidatov ni bilo nikogar od
povabljenih predstavnikov medijev.
Neodvisna lista mladih se je lokalnim vo-
litvam oddolžila s teatrom, razstavo, ter
nagradnim literarnim natečajem na temo
nenasilja. 20. nov. smo si v avli Kultur-
nega doma komedijo Dejana Dukovskega
Sod smodnika - ki se je zaradi prisotnosti
Natovih vojaških vaj v krškem preimeno-
vala v Oficirski bal. Sod smodnika, omni-
bus osmih prepletajočih zgodb, je v režiji
Gorana Paskaljeviča pred kratkim v Lon-
donu prejel prestižno nagrado fipresci
za najboljši film.  Ekranizacijo komedije,
ki je bila prehvaljena tudi na LIFu v Be-
netkah 98, smo si prav v teh dneh lahko
ogledali na celjskem filmskem festivalu.
Srbski prevod komedije je okvirno pos-
lovenil Mare Bulc, živo govorico v izve-
dbi vrhniške skupine Dejmo Stisnt je za-
gotovila igralska skupina enajstih štu-
dentov in delavcev. Gledališko igro sta v
Krškem organizirali Društvo za zaščito
ateističnih čustev iz Ljubljane (DZAČ) in
Društvo zaveznikov mehkega pristanka
iz Krškega.
S tern se je DZAČ, omenjeno društvo, ki
deluje po različnih krajih Slovenije, pred-
stavilo tudi v Krškem. Mladim zanesen-
jakom gre za humanizacijo družbe. Pri-
zadevajo si sprožiti različne oblike kriti-
čnega mišljenja - sprožiti javno debato
o priviligiranih filozofskih pogledih,
svetovnih nazorih, načinih življenja in
verskih praksah; nasprotujejo žaljivemu
mnenju, da je ateizem svetovni nazor, ki
kaže na odsotnost moralnih in družbenih
vrednot. Gledališka predstava nas je opo
zorila na vsenavzočo agresijo; v luči bru-
talnosti, banalnosti smo namreč mladi
doživljali volitve in predvolilni boj - s
podatki nabita obvestila in po njih pov-
zete časopisne članke, oglase. Pogrešamo
kritičen odnos do družbenega vsakdana.
Sivino in praznino, ki se nazorno kaže z
zapečkarstvom in bolezensko ljubosum-
nostjo, skuša z lastno ustvarjalnostjo za-
polniti Društvo zaveznikov mehkega pri-
stanka, ki že od leta 1995 vztraja z več-
plastno in zelo produktivno dejavnostjo.
Izseki iz spiska dosedanjih dosežkov (ki
si jih lahko v celoti ogledate tudi na in-
ternetu, na spletni strani http://
pina.soros.si/~dzmp/index.btm ka-
žejo na prodornost ustvarjalnega elana
društva.
V seriji razstav, ki jih načrtujejo v novo-
odprti galeriji, so nedavno odprli tisto,
ki predstavlja fotografije s poletnega ta-
bora, kjer je kajpak prevladujoč humani-
tären motiv. DZMP je letos avgusta (že
četrtič) omogočilo socialno ogroženim
otrokom iz okolice krškega in otrokom
iz postojnskega zbirnega centra - deset-
dnevne počitnice, kjer so omenjene po-
dtnice tudi nastale. Vodstvo galerije,
locirane Cesti 4. Julija 58, želi spodbujati
kvalitetno umetnosti, saj meni, da je
prodor slabega okusa v galerije ekološko
vprašanje, ki generira še slabši okus,
oziroma daje potuho neinformiranemu
in duhovno lenemu občinstvu. Skupnja
težnja »udarnikov lepote« - je nasproto-
vanje vsem oblikam represije ter social-
no družbena kritika moderne družbe, ki
prepogosto upošteva posameznika samo
kot davkoplačevalca in vse manj kot ust-
varjalno in čustveno bitje - je kvaliteta
življenja. Najsi je življenje še tako divje
in sili naprej, je treba včasih upočasniti
korak, ali celo stopiti nazaj, da bi se raz-
gledali po sedanjosti.
/^\t    s>OSAV;:;K| • T"T
ObzorniK
december 1998
19
PiSMÄ
ObzürniK
Spoštovani!
Ob volitvah v občinski svet občine
Brežice in po prvem krogu volitev za
župana občine Brežice se Vam za-
hvaljujem za korektno in nepristransko
poročanje o poteku volilne kampanje,
programih posameznih strank, samo-
stojnih list in kandidatov za župane.
Želim in upam, da bo tako tudi pred
volitvami za končno izvolitev župana.
Hkrati s tern pa Vas prosim, da obvestite
javnost, da s potekom predvolilne
kampanje, ki so jo vodile nekatere
politične stranke, žal predvsem
anonimneži, ki so s trganjem plakatov,
žaljivimi in neresničnimi napisi
predvsem na mojih plakatih, anonim-
nimi, žaljivimi antipropagandnimi
pismi, ki so jih dobivala gospodinjstva
na dom, grobo kršili zakon o volilni
kampanji, pa tudi kazenski zakonik RS.
Zaradi tega sem prijavil neznane storilce
zaradi kršenja zakona o volilni kampanji
in jih ovadil pri okrožnem tožilstvu v
Krškem. Prepričan sem, da bo policija z
lahkoto ugotovila storilce, kajti prepričan
sem, da stojijo v ozadju ljudje, ki so se
že doslej izkazovali s podobnimi
izdajateljskimi podvigi, predvsem na
Bizeljskem in v Brežicah in na različnih
uradnih ali neuradnih mestih ponavljajo
neresnice, žalitve, natolcevanja, zapisana
na plakatih ali v anonimnem pismu
»Volitvenik«.
Pristajam na pošten predvolilni boj, na
soočenje argumentov, nikakor pa ne na
način diskvalifikacije, ki presega vse
mere dobrega okusa.
Jože Avšič
kandidat za župana občine Brežice
Srečanje kulturnih
delavcev
Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejav-
nosti Območna izpostava Krško in
Zveza kulturnih društev Krško sta v
Kulturnem domu Krško v soboto, 5.
decembra 1998, priredila Dan delavcev
v kulturi, kjer so svoje delo predstavili
kulturni delavci kr,ške občine DKD
"Svoboda" Senovo, KD "Svoboda"
Brestanica, KD "Anton Aškerc"
Koprivnica, MePZ "Svit" Krško, Pihalni
orkester "Videm" Krško, ŽePZ Aktiva
kmečkih žena Pod Gorjanci Kos-
tanjevica na Krki, KD Kostanjevica na
Krki, KD "Stane Kerin" Podbočje, MePZ
"Žarek" Dolenja vas, Romsko društvo
"Rom" Krško, Društvo Ijudskih pevcev
"Roženkravt" Krško, Društvo ljubiteljev
fotografije Krško in Društvo
likovnikov "Oko" Krško.
Krajevna skupnost Krško
CKŽ 23, 8270 KRŠKO
Ministrstvo za promet in zveze     Ministrstvo za gospodarske dejavnosti
g. Anton BERGAUER                       g. Metod DRAGONJA
Zadeva: Izgradnja novega mostu v Krškem
V vse večji prometni gneči na lokaciji Krajevne skupnosti Krško krajani opažamo
nevzdržno situacijo glede prometne ureditve mesta. Kot prvo je potrebno poudariti,
da mesto Krško in z njo krajevna skupnost Krško locirata na levem in desnem bregu
reke Save in tako predstavljata dva dela, dve urbani naselji s svojimi centri in
komunikacijskimi ter javnimi potrebami, ki povezujejo potrebe z mostom. Promet
preko obstoječega mostu se odvija za potrebe lokalne skupnosti, medkrajevne
povezave Krško - Brežice - Sevnica, potrebe tovarne celuloze in papirja ICEC Videm
in v prihodnje je še pričakovati zgostitev prometa vsled razvojnih potreb industrijske
cone Krško, gradnje savskih elektrarn in investicije v TE Brestanica. Vsled vse večjega
števila udeležencev v prometu, kar je ugotovljeno tudi po izvedenem štetju prometa,
zmanjšane varnosti v prometu in izredno dolgem času v mestni povezavi, so osnovni
temelji k hitrem postopku za izgradnjo novega mostu. Poudarili bi še izredno
nevarnost ob eventuelni nezgodi, v primeru nesreče in zaprtju obstoječega mostu s
sočasno izrednim dogodkom v tovarni celuloze in papirja ICEC in NE - Krško ter
intervencije in prehod intervencijskih ekip.
Občina Krško ima pripravljen in potrjen Iokacijskega načrta LN-189/98, sedaj pa
izvaja aktivnosti za odkup zemljišča, vse v smislu zagotovitve izgradnje novega
mostu, tako, da pričakujemo pričetek gradnje v mesecu marcu 1999. Pričetek gradnje
mostu ni vezan samo na razmere pogojene z modernizacijo nuklearne elektrarne
Krško, temveč je to dolgoročen razvoj mesta in njegove prometne ureditve v smislu
gospodarske infrastrukture mesta Krško in povezave z ostalimi občinami v regiji
ter v povezavi z ostalimi regijami. Poseben pomen bo imel novi most in povezava
občin Brežice in Krško v času izgradnje avto ceste Bregana - Novo mesto.
Krajevna skupnost v nadalje ne more prevzemati in nositi odgovornosti za morebitne
nezgode in vplive na prebivalce-krajane ter njihovo potrpežljivost, saj je bilo
krajanom ob sprejemanju spremembe ureditvenega načrta št. 1/15-352-6/93
(programom modernizacije NEK), zagotovljen novi most. Na osnovi tega dokumenta,
bi Vas še opozorili na dogovor med ministrstvom za gospodarske dejavnosti in
občino Krško, ki sta ga podpisala G. Metod DRAGONJA in g. Danilo SITER, in sicer na
temo področja državnih energetskih objektov ter s tern gradnja spremljajočih
objektov in infrastrukture.
Pozivam Vas, da je potrebno izključiti kakršno koli strankarsko manipulacijo za
izgradnjo novega mostu, istočasno pa preprečiti prevoz uparjalnikov preko
adaptiranega mostu, saj obstoječa konstrukcija lahko predstavlja veliko tveganje.
Konstrukcija obstoječega mostu po znanih podatkih ne dovoljuje obremenitev kot
so teža uparjalnikov in tako je eventuelno ocenjevanje možnega prevoza z ustrezno
rekonstrukcijo povsem nesmiselna. Upravičeno je tudi pričakovati posledice po
prevozu pravkar adaptiranem mostu, te posledice pa bomo ponovno prenašali krajani.
Glede na ves potek priprav za izgradnjo novega mostu v Krškem, Vas sedaj krajani
krajevne skupnosti Krško pozivamo, da naredite vse, da bo tudi zagotovljen prevoz
za potrebe nuklearne elektrarne konca leta 1999. Po gradbenih postopkih je še čas za
gradnjo in utrditev betona, le elana in skupnih moči je potrebno vsem v tern procesu.
Po poznani predvideni transportni poti prevoza uparjalnikov (Koper - NE Krško),
nam je znano izredno veliko preureditev in posegov, zato smatramo, da izgradnja
mostu, ki je tudi potreba kraja in regije, dobi prioritetno mesto.
Krajani krajevne skupnosti Krško se tako direktno obračamo na Vas, spoštovani
minister in Vas prosimo, da preudte nastalo situacijo ter kaj bo storilo ministrstvo
za izpolnitev naših zahtev. Za razumevanje se Vam zahvaljujemo in pričakujemo
pozitiven odgovor ter pričakujemo vsa pojasnila o poteku aktivnosti do 15. decembra
1999. Upamo, da se bodo priprave projektov na izgradnjo mostu v tern času
nadaljevale z ustrezno dinamiko.
Ivan Učanjšek, Podpredsednik sveta KS Krško
Miran Resnik, Predsednik sveta KS Krško
20
december 1998
ObzörniK
PiSMÄ
IZLET PO DOLENJSKI
V torek, 20.10.1998, smo učenci 6.,
7. in 8.razreda obiskali Dolenjsko.
Najprej smo se ustavili v Stični, kjer
smo krenili v stiški samostan, ki
je nastal leta 1135. Ogledali smo
si tudi pomembne rokopise, stare
štukature, križni hodnik ter
samostansko cerkev. Obiskali smo
grob p.Simona Ašiča in si ogledali
njegova dela ter slike iz mladosti.
Z avtobusom smo se odpeljali v Rašico,
kjer smo obiskali rojstno hišo prvega
slovenskega pisca Primoža Trubarja.
Prvi knjigi, ki ju je napisal, sta
Abecednik in Katekizem. Trubarjevo
domačijo so obnovili leta 1986. V njej
je spominska soba, gospodarsko
poslopje, kašča, mlin...
Potem smo zapustili Rašico in se
odpeljali na Muljavo, kjer stoji
Jurčičeva domačija, star čebelnjak,
kašča, toplar, vodnjak in gledališče na
prostem. Nasmejali smo se navihanemu
vaškemu posebnežu Krjavlju, ki so ga
zaigrali sedmošolci in prikazali, kako
je hudiča presekal na dva kosa. Nato
smo se polni novih znanj in doživetij
odpravili z Dolenjske domov na
Štajersko. Odgovorili smo na vprašanja
na učnih listih, pripravili razstavo slik
in knjig omenjenih avtorjev na šoli in
ugotovili, da je tak pouk zanimivejši,
prijetnejši in tako pridobljeno znanje
trajnejše. A škoda, ko je takih dni v letu
zaradi stroškov in pomanjkanja časa
zelo malo.
Branka Mirt, 7.r
OŠ Koprivnica
ŠOLA V NARAVI
V  Rakovem Škocjanu smo v
šoli v naravi bili in se
krasno zabavali.
S kolesom do Cerkniškega jezera
že prvi dan 2. skupina je odšla
in si ga dobro ogledala.
1. skupina pa s čeladami
na glavi do noči je po jami
hodila in se skoraj izgubila.
A zvečer smo se združili in na
sprehod krenili, po sprehodu se
lepo umili in ubogljivo v postelje
skočili,
da bi našima tovarišicama ugodili.
Žal, spanca nismo preklicali,
a tovarišico Vidali smo iz postelje
pregnali.
V  torek nas je telovadni učitelj
zbudil in po telovadbi na zajtrk
napotil.
Pri kosilu nam kuhar
Roman je mišice razkazoval.
Kdo ve, če se je le bahal
ali nas je le ustrahoval?
Čeprav nam vreme je roge
kazalo, se nam v srcih vse
je smejalo, saj dela z mikroskopom
smo dosti imeli in s taborniškimi
veščinami     tovariša     Sama     smo
zavozlali.
S tovarišico Miro smo se gozdne
detektive igrali in drevesa dobro
spoznali, na kocu pa za nagrado
posladkali.
Tudi z lokom smo streljali in
puščice iskali, veslali in s tovarišem
Stankom naravo dobro spoznali
in "bunkoti" postali.
Z nami pa ves čas dober
detektiv pes Božo je bil.
deklice 6. a
OŠ ADAMA BOHORIČA BRESTANICA
STAR PAPIR
Star papir res ne škoduje,
star papir le nadomestuje.
Z odpadnega papirja časniki so,
tudi slabši časopisi nastanejo.
Ko je akcija potekala,
veliko papirja smo zbrali,
potem
vse skupaj v zabojnik smo zmetali.
JESENSKI DNEVI
Ko po gobe smo odšli,
le jurčke smo nabirali.
Bilo    jih    je    res    na    pretek,
a meni žal so jurčki »bljek«.
A na sredi gozda tam,
kostanjev   polno:«Njam,   njam,
njam.«
Mami skuhala ga bo,
polno skledo, to bo to.
Nika Šušterič, 4. B
OŠ Jurija Dalmatina Krško
december 1998
21
V
Sport in rekreacija
ObzorniK
ARTICANI DOBILI DOLGO
PRIČAKOVANO ŠPORTNO DVORANO
Zadnjo soboto v mesecu novembru so v artiški osnovni šoli s
pestrim programom otvorili telovadnico, katero spremljajo
garderobni prostori, sanitarije in kopalnica, vezni hodniki in
stopnišča, galerija za gledalce, nič manj pomembna pa ni pridobitev
20 m2 velikega prostora za zobno ambulanto.
Po dolgoletnih naporih in prizadevanjih
je artiški šoli v letu 1998 vendarle
uspelo priti z načrtovano investicijo v
državni in občinski proračun, s tern pa
so dela lahko tudi stekla. Ker samo
šolski tolar v višini 50 odstotkov
potrebnih sredstev ni zadostoval, je
Občina Brežice prispevala 35 odstotkov
sredstev, ostala sredstva pa je Osnovna
sola Artiče morala zbrati skupaj in s
pomočjo krajevnih skupnosti Artiče,
Sromlje, Pečice-Križe in Zdravstvenega
doma Brežice. Da bi prostori v celoti
zaživeli in bili glede na namembnost
tudi popolnoma izkoriščeni, je vsem
zbranim   zaželel   tudi   minister   za
šolstvo in sport Slavko
Gaber rekoč: »Vsem sku-
paj želim, da bi to telo-
vadnico, to dvorano čim
bolje izkoristili. Da bi jo
uporabljali tako učitelji in
uciteljice skupaj in seveda
tudi mladi, pa malčki iz
vrtca. Za to smo jo naprej
tudi gradili, nismo pa je
gradili samo zaradi njih,
gradili smo jo tudi za
odrasle vseh starosti. To-
rej,   uporabljajte jo!«
(L.. B.)
Z NOVIM STRELIŠČEM DO NOVIH
USPEHOV
Brežiški športni strelci so se pred dnevi
razveselili novega strelišča, ki so ga ob
navzočnosti številnih pristašev, svojih
nekdanjih in sedanjih članov ter pred-
stavnikov občinske politike in sosed-
njih strelskih društev v prijetnem vzdu-
šju slovesno odprli v sklopu prazno-
vanj ob občinskem prazniku. Otvo-
ritveni strel je s svojo staro zračno puš-
ko sprožil ustanovni clan 33 let starega
strelskega kolektiva Ivan Krošelj (na
sliki), s prikazom svojih strelskih
sposobnosti pa so najboljši brežiški
strelci navzoče tako navdušili, da so ti
skoraj pozabili, da jih po otvoritvenem
ceremonialu čaka še klepet ob cvičku
in prigrizku. Otvoritveni strel s pištolo,
zadel je seveda desetico, je sprožil
Robert Kranjc, ki je tudi sicer prispeval
levji delež pri zasnovi, izdelavi in
montaži opreme novega strelišča, ki
čaka še na montažo ogrevanja ter
izdelavo vetrolova oziroma nadkritje
stopnišča.
(S. E.)
december 1998
22
ObzörniK
V
Sport in rekreacija
AKCIJA: DOBIMO SE
POD KOŠI
Košarkaška akcija pod gesli »Dobimo se
pod koši«, »Živimo zdravo za zabavo«,
»Vzpodbujamo šport, preprečujemo
različne odvisnosti«, katere pobudnik je
bil Sevničan Janez Blas v sodelovanju s
KS in Športno zvezo Sevnica in je potekala
7. 11. v sevniškem naselju Heroja
Maroka, je odprla obnovljeno košarkaško
igrišče. Kar 41 košarkarjev se je pomerilo
v metanju prostih metov na koš. V
starostni skupini do 10 let je zmagal Alija
Mehič, do 15 let Peter Gorišek, do 30 let
Jure Lipoglavšek, nad 30 let pa Pavle
Drobne. Janez Blas nam je povedal, da
želijo, da bi po celi sevniški občini glede
na prostorske možnosti organizirali
postavitev košev na zunanjih površinah,
ki bi služili rekreativnim namenom
prebivalcev, predvsem pa mladini. (L. P.)
Plavanje
POKAL MESTA CELJA
Na mednarodnem plavalnem mitingu v
Celju so plavalci in plavalke Češke,
Hrvaške, Madžarske, Makedonije,
Ukrajine in Slovenije 21. in 22. 11.
tekmovali v treh kategorijah. Domači |
klub Celulozar se je tekmovanja
udeležil s sedmimi plavalci. Najboljši
rezultat je v B kategoriji (16 in 17 let)
dosegel Rok Kerin, ki je na 200 m
mešano dosegel tretje mesto. V zelo
močni konkurenci sta se izkazala še
Tomaž Jevnik v disciplini 100 prosto s
šestim mestom in Jaka Marušič prav
tako šesto mesto v disciplini 100 prsno,
oba v kategoriji plavalcev 16 in 17 let.
(S.P.)
Karate
MLADINSKO
DRŽAVNO
PRVENSTVO
V športnem centru v Zalcu so domadni
KK Žalec v sodelovanju s Karate zvezo
Slovenije organizirali mladinsko
državno prvenstvo v katah in športnih
borbah, na katerem so karateisti Karate
kluba Stilles Sevnica osvojili kar šest
medalj. Ekipa KK Stilles Sevnica je že
petič osvojila naslov ekipnih državnih
prvakov v katah, za katero so nastopili
Marko Stopar, Danilo Lisec in Denis
Orač. V katah posamezno je Marko
Stopar osvojil 2. mesto, v kategoriji
kadetov do 65 kg je Besim Dautbegoviae
prav tako zasedel drugo mesto, Gorazd
Mlinarič pa v kategoriji do 55 kg 3.
mesto. Med mladinci sta za Sevničane v
športnih borbah nastopila Marko Stopar
in Stojan Tomažič. Oba sta zasedla tretje
mesto, Tomažič v kategoriji do 60 kg,
Stopar pa do 65 kg.
Atletika
ROVAN V MOSKVI
Clan Atletskega
kluba Fit Brežice
Jure Rovan, ki je
letos zaključil
študij v ZDA,
sicer večkratni
državni prvak v
skoku ob palici,
je pred dnevi
odpotoval v
Moskvo, kjer bo,
med bivanjem v
tamkaišnipm
športnem kompleksu, pod okriljem
nekdanjega ruskega reprezentanta in
svetovnega prvaka v skoku ob palici
Vladimirja Poljakova opravil
tritedenske zimske atletske skakalne
priprave oz. bosta skupaj preživela
zimsko pripravljalno obdobje treninga,
ki lahko pripelje do nadaljnjega
tesnejšega trenerskega sodelovanja.
Jure predvsem pričakuje nasvete, kako
nadaljevati že tako uspešno kariero za
slovenske razmere v športu, saj izkušen
trener Poljakov vzgaja tudi svojega 15-
letnega sina skakalca, ki že premaguje
za nekatere skakalce ob palici magično
mejo petih metrov. Kakšne vtise bo Jure
prinesel domov in kaj vse bo v duetu z
ruskim trenerjem pridobil, bo povedal
po 15. decembru, ko se ponovno vrne v
domovino.
Renato Zorko
Gimnastika
HOLYjEV MEMORIAL
Telovadke Gimnastičnega društva Rain Kr-
ško kategorij deklice "B" in mladinke "B" so
v soboto, 28. novembra, v Brežicah na-
stopile na Holyjevem memorialu, ki je prva
kvalifikacijska tekma za nastop na
državnem prvenstvu '99 Gimnastične
zveze Slovenije.
V kategoriji deklic "B" se je prvič na tekmo
državnega ranga predstavila postava GD
Rain Krško v sestavi Stopar, Gerzina, Umek
in Vajdič ter osvojila ekipno 7. mesto s
seštevkom mnogoboja 81,00 točk.
V  posamični konkurenci pa so bili dose-
ženi naslednji rezultati: Sara Stopar 22.
mesto (28,300 točk), Doroteja Gerzina 25.
mesto (26,700 točk), Lara Umek 27. mesto
(26,200 točk) in Nina Vajdič 31. mesto
(24,100 točk).
V  kategoriji mladink "B" je ekipa v postavi
Zaplatič, Lupšina in Gnidica osvojila ekipno
3. mesto s seštevkom mnogoboja 90,00
točk. Rezulati posamičnih uvrstitev pa so
naslednji: Petra Zaplatič 10. mesto (33,500
točk), Simona Gnidica 12. mesto (33,400
točk), Špela Lupšina 22. mesto (23,100 točk).
Od krških telovadk je najvišjo oceno v eki-
pi prejela Simona Gnidica, in sicer za 9,100
za sestavo na gredi, tako Simona kot Petra
pa sta že na prvi preizkušnji izpolnili
normo za nastop na DP '99.
Naslednja preizkušnja bo za telovadke GD
Rain Krško že v soboto, 5. decembra, v
Ljubljani, kjer bo potekal Malejev memorial
v ženski športni gimnastiki.
(R.Z.)
december 1998
23
Frosti čas
ObzorniK
Plavanje
ŠPELIN MEMORIAL
Plavalci krškega Celulozarja so se
minulo soboto udeležili tradicionalne-
ga, že 17. Špelinega memoriala v Kranju.
V  konkurenci skoraj 600 plavalcev iz
sedmih držav so dosegli kopico dobrih
uvrstitev in osebnih rekordov ter s tem
napovedali uspešno zimsko sezono.
Nika Jevnik je osvojila prvo mesto v
disciplini 100 m delfin (1:13.07), bila pa
je tudi 5. na 200 mešano in 6. v disciplini
100 prsno. Odlična je bila tudi Sara
Hojski z drugim mestom na 50 delfin
(37.56) in tretjim na 50 kravl. Četrti na
200 mešano je bil Rok Kerin (2:20.59), v
isti disciplini pa je bil Jaroslav Kovačič
peti. Šesta mesta so osvojili Sember
Vedran na 50 m delfin, Nina Andrijaševič
na 50 m hrbtno in 50 m kravl, Jaka Maru-
šič na 100 m prsno ter Jaroslav Kovačič
na 100 m delfin. Z dobrimi rezultati so
se izkazali tudi ostali plavalci, predvse-
m Tomaž Jevnik, Mitja Furst, Nina Pirc
in Jernej Omerzel, ki pa so morali tokrat
tekmovati s starejšimi konkurenti.
Boštjan Bajc
Pies
RATING PLESNI TURNIR
V   Ljubljani   je   bil   v   nedeljo,   29.
novembra,  RATING  plesni  turnir v
standardnih   in   latinsko-ameriških
plesih, ki sta se ga udeležila tudi dva
para PPK Lukec Krško. Med mlajšimi
pionirji sta Tadej Drakulič in Katarina
Račič osvojila šesto mesto v standardnih
in latinsko-ameriških plesih. Sebastijan
Vodlan in Maša - Viktorija Šalamun pa
med starejšimi mladinci (B) četrto mesto
v standardnih plesih in sedmo mesto v
latinsko-ameriških.

Mr. Free po letu obstoja
O skupini Mr. Free smo poročali že lani, ko so imeli svoj prvi koncert v
brestaniškem Domu svobode, takrat so nastopili kot gostje skupine KUT
Gas na božično novoletnem koncertu. Drugače obstajajo že od oktobra
lani. Oziroma od takrat obstajajo v zasedbi, ki deluje še danes. Poleg tega
večina članov skupine Mr. Free igra tudi v Big Bandu Krško.
Od /eve, okrog ograje in proti desni: Borut Bizjak, Stane Levstik, Dejan Brečko, Janez
Gabrič, Rok Lopatič, Robi Fuks, Lovro Raubar in Tjaša Fabjančič
Zasedba je naslednja: Tjaša Fabjančič (vokal), sola se v studiu za razvoj petja pri
Diegu Barriosu Rossu v Ljubljani, Stane Levstik (kitara) obiskuje srednjo glasbeno
šolo-smer jazz kitara, Borut Bizjak (bas kitara), tudi clan zasedbe Leeloojamais,
Janez Gabrič (bobni), tudi clan skupine Tunke, Robi Fuks (tolkala), končana sr.
glasbena sola, Dejan Brečko (trobenta), končana sr. glasbena sola, Rok Lopatič
(klaviature) student akademije v Gradzu - smer jazz, tudi Tunke, Lovro Raubar
(saksofon), končana sr. glasbena sola, tudi Leeloojamais. Ob tej priložnosti
pozivamo tudi sponzorje, ki bi pomagali Lovru, da bi nadaljeval študij na
Rotterdamskem konzervatoriju (jazz&pop music department).
Poleg prvega koncerta, ki smo ga omenili v začetku, so imeli še dva festivalska
koncerta v letošnjem letu, in sicer so nastopili na "Krški noči" in v Tolminu na
"Funky open air festivalu 98". Poleg omenjenih koncertov pa imajo za sabo tudi
veliko lokalnih koncertov. Vaje imajo enkrat tedensko. Za zdaj imajo 9 lastnih
komadov. Tekste piše Tjaša, glasbo pa ustvarjajo skupaj. Njihova glasba je zelo
raznolika. V to raznolikost spadajo: latino, funky, fusion, bossa nova... Pol komadov
je avtorskih, pol pa prirejenih. In prav zaradi te raznolikosti si želijo čim več
različnih nastopov, ki so lahko instrumentalni ali pa tudi vokalni. Kot vsak bend si
tudi skupina Mr. Free želi v bližnji prihodnosti posneti svojo ploščo. Točnega
datuma za zdaj še ne vedo.
NA KRATKO IZ GLASBENEGA POSAVJA
Nuša Derenda iz Artie je nastopila v glasbeni oddaji
ORION, ki jo vodi Blažka Muller na TV Slovenija. Tu so njeno
pesem (besedilo je napisala Majda Arh) UJEMI ME, VETER
izbrali za popevko meseca. Zmagala je po tele-votingu, saj
je zbrala kar 4500 klicev. Nastopila je v konkurenci petih,
med katerimi je.nastopila tudi Irena Vrčkovnik. TV Slovenija
ji je za nagrado poklonila snemanje videospota, ki bo posnet
12. decembra, saj ga bodo zavrteli v naslednjem ORIONU,
ki bo na sporedu 26. decembra. Prav tako se je s skladbo
uvrstila v finale, ki bo junija naslednje leto. Tarn bodo
izbirali popevko leta. ČESTITAMO!
24
ObzorniK
Kronika
ObzöraiK
Gimnastika
Malejev memorial
Telovadke Gimnastičnega društva RAIN
Krško so v soboto, 5. decembra nastopile
na tradicionalnem 28. Malejevem memo-
rialu v ženski športni gimnastiki, ki šteje
kot II. kvalifikacijska tekma Gimnastične
zveze Slovenije za nastop na Državnem
prvenstvu '99. V kategoriji deklicc "B"
program je postava GD Rain Krško v
postavi Gerzina, Stopar, Vajdič in Umek
ekipno 6. mesto s seštevkom mnogoboja
82,40 točk. Med pösamcznicami pa so si
Doroteja Gerzina, Sara Stopar in Nina
Vajdič podelili 19. mesto s seštevkom
27,00 točk, četrta članica ekipe Umekova
pa je pristala na 28. mestu z rezultatom
23,10 točke.
V kategoriji članice "R" program je Maja
Oljačič osvojila v gimnastičnem posa-
mičnem mnogoboju 5. mesto s seštevkom
34,70 točke in izborila posamično normo
za nastop na DP '99, najvišjo oceno - 9.00
totke - pa je prejela za preskok.
V kategoriji mladinke "B" program pa je
ekipa GD Rain Krško v postavi Lupšina,
Zaplatič in Gnidica osvojila ekipno 3.
mesto s seštevkom ekipnega gimnastične-
ga mnogoboja 96,40 točke in tako že
izpolnila ekipno normo za nastop na DP
'99. V posamični konkurenci pa je tokrat
bila najuspešnejša Simona Gnidica, ki je s
seštevkom 33,80 točke 1. mesto, 12. mesto
je zasedla Zaplatičeva z rezultatom 33,60
točke in 16. mesto Lupšinova s seštevkom
29,00 točk.
GD RAIN
PIa vanje
Miklavž '98
Prvi vikend v decembru je v Ijubljanskem
bazenu Tivoli potekalo mednarodno
plavalno tekmovanje "Miklavž 98". V
močni konkurenci petsto tridesetih pla-
valcev iz Hrvaške, BiH, Makedonije,
Jugoslavije, Češke, Slovaške, Madžarske
in Slovenije so nastopali tudi plavalci
krškega Celulozarja. Dečki so nastopali v
kategorijah 1 1 - 12 in 13 - 14 let, deklice
pa v starostnima skupinama 10- 11 in 12-
13 let. Tekmovanje je bilo zelo kako-
vostno, postavljenih je bilo tudi nekaj
rekordov držav udeleženk. Med plavalci
iz Krškega se je tokrat na zmagovalne
stopničke povzpela le Nika Jevnik (12 let),
ki je, čeprav med leto starejšimi konku-
rentkami, osvojila 3. mesto na 100 m
delfin s časom 1.12.12. Odličnoje plavala
tudi Dolores Žičkar (11 let), ki si je pribo-
rila 4. mesto na 50 prsno (39.92), četrte pa
so bile tudi mlajše deklice v štafeti 4 krat
50 m kravl (2.12.30). Med deseterico so se
uvrstili še Nina Pirc (11 let) na 50 m kravl
(3] .84), Jaro Kovačič (14 let) na 100 delfin
(1.06.05) ter štafeti 4 krat 50 kravl starejših
dečkov in deklic. V ekipnem tekmovanju
je PK Celulozar med 31 klubi osvojil 7.
mesto s 7070 točkami, kar je zelo lep
rezultat.
Boštjan Bajc
Karate
Trbovlje '98
Na turnirju se je zbralo 512 udeležencev
iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slo-
vaške in Slovenije. Naš najboljši tekmo-
valec je bil tokrat Stojan Tomažič, ki si
je v borbah do 70 kg v kategoriji mladin-
cev priboril 3. mesto. Marko Stopar je
zasedel 4. mesto. Zmagal pa je hrvaški
državni prvak Kristijan Novak. Odlične
borbe, ki sta jih prikazala Besim Dautbe-
govič in Denis Orač, jirrta je pristranska
sodniška odločitev v nadaljevanju borbe
zapečatila napredovanje.
Jurij Orač
UNZ POROČA
Policisti UNZ Krško sodelujejo v široko zastavljeni
preventivni akciji slovenske policije in Ministrstva
za šolstvo in sport, katere cilj so varni. prijazni in
mirni božično-novoletni prazniki brez metanja
in pokanja petard.
Vodje policijskih okolišev vseh PP v UNZ Krško
so po dogovoru z vodstvi šol opravili pogovore
s četrto in petošolci, na temo "Dost' imam
pokanja". Razdelili so tudi plakate na to temo, ki
so ga izdelali osnovnošolci iz Slovenj Gradca in
bill v lanskem natečaju nagrajeni s prvim mestom.
Namen preventivne akcije je zlasti opozarjati vse
državljane, predvsem pa otroke in mladoletnike,
naj bodo pri uporabi pirotehničnih izdelkov pre-
vidni in naj upoštevajo navodila za uporabo.
Razna eksperimentiranja s pirotehničnimi izdelki
ali drugimi pripomočki se pogosto končajo
tragično s poškodbami okončin, razmesarjenimi
prsti, poškodb oči in opeklinami. Na obmoqu
UNZ Krško so se ob prehodu iz starega leta
1997 v novo 98 huje poškodovale tri polnoletne
osebe s pokanjem z mešanico plinov acetilena in
kisika.
Starše pozivamo, da se z otroki pogovarjajo o
uporabi petard in možnih posledicah. Pravilnik o
kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov
glede na kakovost in količino eksploziva pre-
poveduje uporabo pirotehničnih igrač otrokom
in izdelkov za male ognjemete mladoletnim do 16.
leta brez nadzora staršev oziroma skrbnikov.lzdelke
za srednje in velike ognjemete lahko uporabljajo
samo strokovno usposobljeni ob zagotovitvi var-
nostnih ukrepov
Naj poudarimo, da je uporaba petard in drugih
izdelkov, katerih glavni učinek je pok, omejena na
čas med 26. decembrom in 2. januarjem. Prepo-
vedano in kaznivo je pokanje v strnjenih naseljih, v
zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini domov
za ostarele, vrtcev, šol, kinodvoran, gledališč, na
stadionih, prevoznih sredstvih, namenjenih
potniškemu prometu, in na drugih površinah, kjer
potekajo športne in kulturne prireditve. Tudi na
krajih, kjer se zbira večje število Ijudi, pokanje ni
dovoljeno.Velikokrat so žrtve objestnega pokanja
v teh dneh tudi živali. Tudi brez pokanja s
pirotehničnimi sredstvi je lahko praznovanje lepo,
obenem pa brez neprijetn'ih posledic.
V času od 14. do 31. 12. 1998 policisti UNZ Krško
ponovno izvajajo akcijo "Natakar! Taksi, prosim."
Policisti bodo v času izvajanja akcije posvetili po-
sebno pozornost predvsem ugotavljanju alkoho-
liziranosti voznikov. Navedeno bodo ugotavljali
tako pri rednih kakor tudi pri poostrenih nadzorih
prometa. V času akcije bodo policisti obvezno
odrejali preizkuse alkoholiziranosti voznikom mo-
tornih vozil, ki bodo storili naslednje kršitve cestno
prometnih predpisov: neuporaba ali napačna upo-
raba zasenčenih luči, prekoračitev dovoljene hitrosti
nad 30 km/h v naselju in nad 40 km/h izven
naselja, neuporaba varnostnega pasu in
nepravilna stran in smer vožnje
Policisti bodo izročili zloženko vsem voznikom, ki
jih bodo preizkusili z alkotestom, ne glede na to,
kakšen bo rezultat preizkusa. Rezultat bo policist
vpisal na naslovno stran zloženke ter jo izročil
vozniku in mu predlagal, da vsebino preuči in upo-
števa, ko bo naslednjič nameraval sesti za volan,
pred tern pa užival alkoholne pijače.Voznikom z
negativnim rezultatom preizkusa in voznikom, za
katere se ugotovi, da izpolnjujejo splošne in
posebne pogoje za udeležbo v prometu, pa bodo
izročili tudi alkotester za enkratno uporabo, ki bo
predstavljal nagrado za popolno treznost. emeljni
namen akcije je preventivni vpliv na eno najbolj
rizičnih skupin prometnih udeležencev - tiste, ki
vozijo pod vplivom alkohola.
Posebnosti te skupine sopredvsem: bistveno
povečana možnost povzročitve prometne
nesreče, velika ogroženost drugihudele*zencev
zaradi te skupine, navzočnost te skupine v prakt-
ično vseh kategorijah prometnih udeležencev, pra-
viloma hude posledice nesreč, v katerih so na-
vzoči ali so povzročitelji udeleženci pod vplivom
alkohola,, relativno majhna udeležba te skupine v
prometu (3-5%) in izredno velika udeležba v
prometnih nesrečah s hudimi telesnimi
poškodbami (25-35%).
25
ÜBVESTILA
ObzörniK
KRŠKO
26.  12. od 17. do 19. ure,   Hočevarjev trg Krško: bozieno-novoletni sejern: kulturni
program: Nuška Derenda   ter Nataša in Mihaela - romski plesi, Drnovo
27.  12. od 17. do 19. ure, Hočevarjev trg : Pihalni orkester z mažoretkami i/
Kostanjevice, glasbeno plesna pravljica plesne skuf)ine iz Kostanjevice, plesna skupina
Harlekin iz Kostanjevice
28.  12. od 17. do 19. ure, Hoc'evarjev trg: Uedck Mraz s spremstvom ter folklorna
skupina Arriče
29.  12. od 17. do 19. ure, Hočevarjev trg: üedek Mraz s spremstvom, pevki Majda Arh in
Klavdija Kenn
29.  12. ob 18. uri, Kulturni dorn Krsko: Pozdrav novernu letu '99
30.  12. od 17. do 19. ure, Hočevarjev trg: Dedek Mraz s spremstvom
31.  12. od 21. do 01. ure, Hočevarjcv trg: Silvestrovanje na prostem, Hxtra band GŠ
Celjc, Rock skupina CAAD BAND    ter pevka DAÜA
BREŽICE
26. 12. v farni cerkvi Brežice božično-novolcfni koncert mešanega pevskega zbora VIVA
SEVNICA
26. 12. v kulturni dvorani Sevnica novoletni koncert KUU Godbe iz Sevnice
PODBOČIE
26.  12. ob 18. uri v Kulturnem domu Podboqe igra: POKOČIL SE BOM S SVC))O ŽENO
27.  12. ob 15. uri, Trg v Podboqu: srečanje na trgu v okviru prireditev Veseli december
27.  12. ob 15. uri v farni cerkvi Podboqe bozieno-novoletni koncert mešanega pevskega
zbora VIVA
SENOVO
28.  12. ob 15. 30. uri, Kulturni dom Senovo, gledaliska predstava za otroke: POTUJOG
KUHAR
29.  12. ob 15. 30. uri, Kulturni dom Senovo, gledaliska predstava za otroke: JELEN JARKO
- živa slikanica
30.  12. ob 15. 30. uri, Kulturni dom Senovo, gledaliska predstava zn olroke: PRGISCE
VESELJA
BRESTANICA
31.  12. center Brestanica: praznovanje novega leta na prostem
FOTO BB NA NOVI LOKACIJI
V soboto, 5. decembra je bila na Vidmu otvoritev novih prostorov foto studia
"Foto BB". Preselili so se na nov naslov, in sicer na Cesto 4. julija 44. Torej,
prej ste jih našli ob okrepčevalnici "Mlinček", zdaj pa so nasproti tega lokala.
In še nekaj! V mesecu decembru imajo akcijo fotoaparatov znamke Canon.
OCVRTKI
Na "zaprti degustaciji" vin, ki so jo gosto-
ljubno priredili v okviru krške občine
na gradu Rajhenburg za "NATOvsko
smetano, je bivši krški župan dobro-
hotno razložil tujcem (sicer njim ra-
zumljivem angleškem jeziku, nam pa
nič manj), da dotično znamko črnega
vina uporabljajo slovenske žene zato,
da so njihovi možje boljši v postelji. Ali
je župan govoril iz lastnih izkušenj, nam
(še) ni znano...
Zmikavta, ki je na zaključni predvolilni
prireditvi SLS stranke v krškem hramu
kulture spretno izmaknil sodčke z vi-
nom - pozivamo, naj jih nemudoma vrne
(polne ali prazne), ker jih bodo v stranki
potrebovali za praznovanje po drugem
krogu županskih volitev.
V predvolilni tekmi, ko se je nazdra-
vljalo na "županovanje", je uspelo enemu
izmed kandidatov tudi napihati prevelik
odstotek alkoholnih promilov. Ker pa
policaji še niso vedeli, kakšen bo volilni
izid, so morebitnemu bodočemu županu
obzirno pustili v posesti vozniško dovo-
ljenje, a le do konca volilne kampanje.
Sicer pa smo ugotavljali, glede na poli-
cijska poročila, ki običajno prihajajo
vsakodnevno po fax-u v uredništvo, da
se je "varnostna" ocena med vajo NATA
izboljšala, saj le-teh skoraj ni bilo. Ne
vemo pa, ali je to stanje pripisati vecji
pazljivosti udeležencev v prometu ali
pa so bile tudi policijske oči tokrat bolj
osredotočene v nevsakdanje konvoje in
druge aktivnosti, ki smo jih beležili po
naših cestah (kakor tudi izven njih).
Liberalni županski kandidat, ob katerega
smo v predvolilnem času zadevali tako-
rekoč na vsakem koraku, je tudi prišel ¦
na zadnjo predvolilno prireditev ljud-
skega kandidata Bogoviča, vendar šele
proti koncu. Eden izmed prisotnih
političnih veljakov ga je vprašal, ali je
bil do tedaj na Siterjevem shodu. (B.M.)
POSAVSKI OBZORNIK - štirinajstdnevnik za
Posavje izdaja Kulturno društvo Obzorje -
Krško. Glavni in odgovorni urednik:
Silvester Mavsar. Prelom strani: Dlan design,
Krško. Tisk in vezava: Grafit, Senovo. Naslov:
Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško.
Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško.
Telefon in fax: 0608/20 320. Naročnina:
cena posameznega izvoda v prosti prodaji -
200 tolarjev, naročnina za 12 številk (polletna)
z 20 % popustom - 1.920,00 tolarjev. ŽR:
51600 - 678 - 72359.
Posavski obzornik je vpisan v evidenco javnih
glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zap.
številko 1500, je proizvod informativne narave
in se zanj plačuje 5- odstotni prometni davek.
na nodlaai odločbe 415-41/98.
26
december 1998
ObzorniK
V prihodnjem letu bo v Žadovinku zaživel
NAJVEČJI POSLOVNO - TRGOVSKI
CENTER V POSAVIU
V soboto, 28. novembra 1998, je družba TABU organi-
zirala krajšo slovesnost ob zaključku prve faze ure-
ditvenih del v poslovno-trgovskem centru, ki nastaja
na kompleksu bivšega podjetja SOP na Cesti krških ±r-
tev 141 v Krškem. Dopoldne so si zainteresirani podjet-
niki, trgovci in ostali občani lahko ogledali ie urejeni
skupni del in posamezne trgovske enote bodočega trgov-
skega centra, katerega polno dejavnost napovedujejo
pred poletjem prihodnjega leta. Na popoldanski novi-
narski konferenci pa so vodilni predstavniki družbe TA-
BU predstavili tako doslej opravljeno delo kot načrte,
ki jih imajo na tent celotnem kompleksu, ki je zdaj v
njihovi lasti in znaša skoraj petino celotne industrijske
cone Žadovinek. Na konferenci so sodelovali tudi župan
občine Krško Danilo Siter, predstavnik posavskih pod-
jetnikov Emil Vehovar in direktorica Podjetniškega cen-
tra Krško Mariia Krušič.
V uvodu je direktor Tavčar
predstavil družbo TABU, ki je
znana kot najstarejša leasing
hiša v Sloveniji, trenutno pa
je tudi edina, ki ima svoje pos-
lovanje usklajeno s standar-
dom kakovosti in pridobljen
certifikat ISO 9001. Redno za-
poslujejo osem delavcev, stal-
no pa sodelujejo še s številni-
mi strokovnjaki s finančnega,
pravnega, gradbenega in dru-
gih področij. Družba je z lea-
singa vozil ob podpori tujih,
kasneje pa tudi domadh bank
razširila dejavnost na leasing
opreme in nepremičnin. Sledi-
lo je investiranje lastnih sred-
stev, kar jim je omogodlo, da
so začeli z gradnjo poslovnih
in stanovanjskih objektov za
trg na območju Ljubljane in
njene okolice, v Krškem pa z
nakupom okoli 55.000 m2
zemljišča in 14.000 m2 pokri-
tih površin ureja že omenjeni
kompleks, s katerim namera
vajo ustvariti največji poslov
no-trgovski center v Posavju.
Na podlagi tržnih analiz, pov-
praševanja po tovrstnih ob-
jektih in na podlagi razgovo
rov s potencialnimi kupci je
TABU pripravil koncept po-
novne dejavnosti na nekdaj
uspešni lokaciji v Krškem, ka-
tere vecji del je sicer namenjen
trgovini, del pa tudi servisni
in drugi storitveni dejavnosti.
Kot so še ugotovili, ima Krško
kot središče Posavja izredno
ugodno lego, zlasti za izva-
janje terciarnih gospodarskih
dejavnosti, ki so v tern prosto-
ru še premalo razvite, kar po-
tencialne stranke in kupce se-
daj sili, da odhajajo drugam.
Dodaten razlog za povečan
poslovni interes za to podro-
cje je tudi bližina meje s Hr-
vaško, ki naj bi vsaj neko ob-
dobje bila tudi meja Evropske
skupnosti. Vrednost celotne in-
vesticije ocenjujejo na okoli
20 milijonov DEM, zaposlitev
pa naj bi v teh objektih dobilo
najmanj dvesto delavcev.
Vodilni delavci družbe TABU
so poudarili, da od samega za-
četka vključujejo v vse aktiv-
nosti (načrtovanje, projekti-
ranje, izvajanje del in trženje)
v največji možni meri stro-
kovnjake in podjetja iz Po-
savja, saj želijo z okoljem dm
bolje sodelovati. Z dosedanjim
sodelovanjem tako s projek-
tanti kot z občinskimi služ-
bami so tudi zadovoljni, naj-
večjo oviro pri uresničevanju
zastavljenih ciljev pa je pome-
nila počasna izdelava lokacij-
ske dokumentacije, zaradi Ce-
sar so veljavno gradbeno do-
voljenje pridobili šele v av-
gustu. Z izrednim prizadevan-
jem projektantov in izvajal-
cev so uspeli zagotoviti, da je
celoten kompleks plinificiran,
dokončane so skupne sanita-
rije za trgovski center, finalno
obdelane so komunikacije v
prvem delu trgovskega centra
v velikosti 4.500 m2 in izde-
lane posamezne trgovske eno-
te, ki so že naprodaj.
V okviru obstoječih objektov
imajo pripravljene idejne pro-
jekte tudi za izgradnjo manj-
ših enot (minimalno 198 m2)
za obrtno proizvodno dejav-
nost, že pridobljena lokacij-
ska dovoljenja pa omogočajo
graditev novega poslovnega
objekta nad sedanjimi zaklo-
nišči in več drugih objektov
za različne dejavnosti. Preo-
stali del trgovskega centra bo
dokončan po ocenah družbe
TABU v zelo kratkem času, ta-
ko da bo lahko zaživel do me-
seca maja prihodnje leto.
(S.M.)
december 1998
27
tözÄ

Veliki mediji so omogočili,
da je Svet postal ena sama Vas.
Res je. A včasih je dobro vedeti,
kaj se dogaja za sosedovim plotom,
ALI za prvim vogalom...
Posavski obzornik.
Časopis, ki ga pišete tudi Vi.
Posavski obzornik.
Časopis, ki raste s pokrajino.
0608/20-320
ObzorniK
POSAVSKI
POSAVSKI
1RKUnm^
ObzörniK_________________________________
V prihodnjem letu bo v Žadovinku zaživel
NAJVEČJI POSLOVNO - TRGOVSKI
CENTER V POSAVJU
V soboto, 28. novembra 1998, je družba TABU organi-
zirala krajšo slovesnost ob zaključku prve faze ure-
ditvenih del v poslovno trgovskem centru, ki nastaja
na kompleksu bivšega podjetja SOP na Cesti krških žr-
rev 141 v Krškent. Dopoldne so si zainteresirani pod jet
niki, trgovci in ostali občani lahko ogledali že urejeni
skupni del in posamezne trgovske enote bodočega trgov-
skega centra, katerega polno dejavnost napovedujejo
pred poletjem prihodnjega leta. Na popoldanski novi-
narski konferenci pa so vodilni predstavniki družbe TA-
BU predstavili tako doslej opravljeno delo kot načrte,
ki jih imajo na tem celotnem kompleksu, ki je zdaj v
njihovi lasti in znaša skoraj petino celotne industrijske
cone Žadovinek. Na konferenci so sodelovali tudi župan
občine Krško Danilo Siter, predstavnik posavskih pod-
jetnikov Emil Vehovar in direktorica Podjetniškega cen-
tra Krško Mariia Krušič.
V uvodu je direktor Tavčar
predstavil družbo TA-BU, ki je
znana kot najstarejša leasing
hiša v Sloveniji, trenutno pa
je tudi edina, ki ima svoje pos-
lovanje usklajeno s standar-
dom kakovosti in pridobljen
certifikat ISO 9001. Redno za-
poslujejo osem delavcev, stal-
no pa sodelujejo še s številni-
mi strokovnjaki s finančnega,
pravnega, gradbenega in dru-
gih področij. Družba je z lea-
singa vozil ob podpori tujih,
kasneje pa tudi domačih bank
razširila dejavnost na leasing
opreme in nepremičnin. Sledi-
lo je investiranje lastnih sred-
stev, kar jim je omogočilo, da
so začeli z gradnjo poslovnih
in stanovanjskih objektov za
trg na območju Ljubljane in
njene okolice, v Krškem pa z
nakupom okoli 55.000 m2
zemljišča in 14.000 m2 pokri-
tih površin ureja že omenjeni
kompleks, s katerim namera-
vajo ustvariti največji poslov-
no-trgovski center v Posavju.
Na podlagi tržnih analiz, pov-
praševanja po tovrstnih ob-
jektih in na podlagi razgovo-
rov s potencialnimi kupci je
TA-BU pripravil koncept po-
novne dejavnosti na nekdaj
uspešni lokaciji v Krškem, ka-
tere večji del je sicer namenjen
trgovini, del pa tudi servisni
in drugi storitveni dejavnosti.
Kot so še ugotovili, ima Krško
kot središče Posavja izredno
ugodno lego, zlasti za izva-
janje terciarnih gospodarskih
dejavnosti, ki so v tem prosto-
ru še premalo razvite, kar po-
tencialne stranke in kupce se-
daj sili, da odhajajo drugam.
Dodaten razlog za povečan
poslovni interes za to podro-
čje je tudi bližina meje s Hr-
vaško, ki naj bi vsaj neko ob-
dobje bila tudi meja Evropske
skupnosti. Vrednost celotne in-
vesticije ocenjujejo na okoli
20 milijonov DEM, zaposlitev
pa naj bi v teh objektih dobilo
najmanj dvesto delavcev.
Vodilni delavci družbe TABU
so poudarili, da od samega za-
četka vključujejo v vse aktiv-
nosti (načrtovanje, projekti-
ranje, izvajanje del in trženje)
v največji možni meri stro-
kovnjake in podjetja iz Po
savja, saj želijo z okoljem čim
bolje sodelovati. Z dosedanjim
sodelovanjem tako s projek-
tanti kot z občinskimi služ-
bami so tudi zadovoljni, naj-
večjo oviro pri uresničevanju
zastavljenih ciljev pa je pome-
nila počasna izdelava lokacij-
ske dokumentacije, zaradi Ce-
sar so veljavno gradbeno do-
voljenje pridobili šele v av-
gustu. Z izrednim prizadevan-
jem projektantov in izvajal-
cev so uspeli zagotoviti, da je
celoten kompleks plinificiran,
dokončane so skupne sanita-
rije za trgovski center, finalno
obdelane so komunikacije v
prvem delu trgovskega centra
v velikosti 4.500 m2 in izde-
lane posamezne trgovske eno-
te, ki so že naprodaj.
V okviru obstoječih objektov
imajo pripravljene idejne pro-
jekte tudi za izgradnjo manj-
ših enot (minimalno 198 m2)
za obrtno proizvodno dejav-
nost, že pridobljena lokacij-
ska dovoljenja pa omogočajo
graditev novega poslovnega
objekta nad sedanjimi zaklo-
nišči in več drugih objektov
za različne dejavnosti. Preo-
stali del trgovskega centra bo
dokončan po ocenah družbe
TABU v zelo kratkem času, ta-
ko da bo lahko zaživel do me-
seca maja prihodnje leto.
(S.M.)
december 1998
27
\Ä\%__5j^M^^^^\^^^Ä

Veliki mediji so omogočili,
da je Svet postal ena sama Vas.
Res je. A včasih je dobro vedeti,
kaj se dogaja za sosedovim plotom,
ALI za prvim vogalom...
Posavski obzornik.
Časopis, ki ga pišete tudi Vi.
Posavski obzornik.
Časopis, ki raste s pokrajino.
0608/20-320
f~W      POSAVSKI  fTZ*
ObzorniK

^^¦^P^Z^|SS»*S^BBH^B ;voutvt 'WIlipi
^^**                                    '• ^ ^ Wr. 28