S -HM' L- ' • ilp: iMkSm^l Pogrešanega Francija Inama še niso našli 'tura, za šolo na snegu! Prvi koraki neznanja na snegu so že zdavnaj pozabljeni, saj po enem tednu smučanja tretješolei osnovne šole Lucijana Seljaka iz Kranja poznajo skoraj vse smučarske ume t nije. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 3 JesS^ obi- konference SZDL in tS Ra4pvljica, Šk. Loka KranI ri zdaja Cp Gorenjski tisk __ nJH„^ avm. "rednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, sobota, 12. 1. 1974 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltedmk, in sicer ob sredah in sobotah Skrivnost lahko kulturnoprosvetnemu delavcu Antonu Habjanu iz Selc, vzorni Koširjevi klobučarki Nadi Tahirovič, neutrudnemu družbenopolitičnemu aktivistu Albinu Lavtarju iz Dolenje vasi ter minerju — Žagarju bre-ton plošč v podjetju Marmor Ho-tavlje Francu Kokalju, nagrade pa naprednima zasebnima kmetovalcema Janezu Egartu in Jožetu Oblaku ter pedagogu žirovske osnovne šole Marjanu Kočevarju. V kulturnem programu je nastopil komorni zbor Loka. Za konec so prisotnim zavrteli še jugoslovanski barvni film Sutjeska. I. (J. Pri iskanju Francija Inama so sodelovali tudi vojaki vojašnice Stane Žagar iz Kranja Loke skokovit razvoj lahko vodstva upravičeno navdaja s ponosom. Zato velja zapisati, da je seštevek lanskoletnih rezultatov nadvse ugoden in da presega pričakovanja avtorjev skrbno sestavljenega programa aktivnosti ob tisočletnici ozemlja. Seje se je udeležila cela vrsta predstavnikov zveznih in republiških organov ter JLA, odbornikov, članov KS, gospodarstvenikov in seveda nekdanjih borcev-udeležencev NOV. Posebno dragi gostje so bili zastopniki pobratenih mest — italijanske Medicine, Sela na avstrijskem Koroškem in Smederevske Palanke. Njihove čestitke in dobre želje prebivalcem loške komune je avditorij navdušeno pozdravil. Pozdravil je tudi novico, da Škofja Loka v zadnjem času navezuje tesnejše stike s poljskimi Wadovi-cami, rojstnim krajem Tadeusza Szadovskega-Toma, v Selški dolini padlega partizana. Nato so najbolj prizadevnim podjetjem, organizacijam, ustanovam in posameznikom v občini izročili nagrade in priznanja. Najvišjega, red republike z bronastim vencem, je prejela Milka Oman, neutrudna aktivistka, dolgoletna družbenopolitična delavka in tabornica. Odlikoval jo je predsednik republike Josip Broz-Tito. Visoki odličji, red dela s srebrnim vencem, sta si prislužila tudi Franc Dežman iz Selc ter Stane Bajt iz Hovt. Veliko plaketo Škofje Loke so letos prisodili tovarni Odeja, ki je julija odprla nove proizvodne obrate na Trati ter modernizirala proizvodni proces, nadalje Poklicni lesni šoli, katere kolektiv se je izkazal z izredno prizadevnostjo in smotrnim trošenjem investicijskih sredstev, ter bivšemu poslancu, zdaj sekretarju ZIS Ivanu Franku, odborniku Jožetu Babiču in komandirju postaje milice Skofja Loka Andreju Bolči-ni. Malo plaketo so podelili požrtvovalnemu družbenopolitičnemu in Naročnik: <>Hr)ačunt^undrr:!r> naPravim° ma. V sredo q • ni8° čin«n r€đo' 9- Januarja, za ob- niT n pr?zn,k' posvečen spomi-bitk ' . legendarno dražgoško Ton p' De, Predsednik skupščine sejo\kunS-ar med s,«vnostno kina oUpšćlne v Polni dvorani dosežk!°ra- Š.e enkrat nanizal secev L?!uUhh dvanajstih me-sta govor ni bU »ta- munaina V" Ce8tna gradnJa' k«- ška 2aščit» JaVn08t in 8P°meni-zascita so panosre. katnih izda le gora... Daleč je že ponedeljek, 31. decembra lani, najbolj veseli dan vsakega leta, ko je takrat še 21-letni Franci Inam, delavec v kranjski Savi in velik ljubitelj gora, zvečer zapustil tovariše v Domu pod Storžičem. Nahrbtnik in drugo opremo je pustil v domu. Gologlav in brez opreme je utonil v mrazu in snegu, pomešanim z dežjem, ter se napotil proti koči na Veliki Poljani pod Tolstim vrhom. Uro hoda je do tja. Franci je hotel dežurati v tej koči in nuditi gostoljubje morebitnim planincem, ki bi v zoprnem vremenu prišli mimo. Upravnika te koče je zaradi poškodbe s prijatelji nekaj ur pred tem spravil do tržiškega zdravstvenega doma. Obljubil mu je, da ga bo med prazniki nadomeščal v koči na Veliki Poljani. Hkrati je želel v gorah proslaviti v krogu prijateljev 22. rojstni dan in dočakati novo leto. Ne prva in ne druga želja se mu ni uresničila. Do koče na Veliki Poljani ni prišel, pa tudi nazaj v- Dom pod Storžičem ga ni bilo. Poslovilni dan starega leta zvečer so ga torej zadnjič videli. .. Ker so bili obrati v tovarni Sava tudi v četrtek in petek, 3. in 4. januarja prosti, so Francija sodelavci pogrešili šele teden po izginotju, v ponedeljek, 7. januarja. Do takrat je pod Storžičem in v smeri, kamor je odšel Franci Inam, zapadlo nekaj snega. Dragocene sledi so bile v večini zabrisane. V ponedeljek, 7. januarja, so pogrešanega prvič iskali tržiški gorski reševalci pod vodstvom Toneta Kralja. Mladeniča niso našli. V torek so se tržiškim pridružili še kranjski gorski reševalci. Krenili so od Doma pod Storžičem in pretipali meter za metrom in pregledovali vse jame, kotanje, senike, grmičevje itd., kamor naj bi se Inam lahko zatekel. Morebitne sledi, ki bi reševalce lahko pripeljale do cilja, so bile zabrisane.Tudi lavinski pes Tineta Jarca iz Kranja ni odkril ničesar. 40 ljudi je ta dan iskalo Inama od 7. ure zjutraj do trde teme. V sredo, 8. januarja, je tržiško »moštvo« pregledovalo področje pod Storžičem, Tolstim vrhojri, Malo in Veliko Poljano itd. Kranjski reševalci pa so naleteli na razumevanje vojašnice Staneta Žagarja Kranj in skupaj s 50 vojaki pod vodstvom kapetana Slobodana Lončarja in miličniki odšli na Povije, odtod pa proti obema Poljanama. Domnevali so, da bi Franci Inam lahko odšel na kranjsko stran Tolstega vrha. Ena skupina je pregledala tudi planino Javornik. Na Mali Poljani sta se tržiška in kranjska reševalna skupina združili. Po novem programu so možje v medsebojni oddaljenosti 10 metrov v sestopu spet pregledovali severno pobočje Storžiča in Tolstega vrha. Skupaj 80 mož. Akcijo je vodil Tržičan Marjan Salberger, pomagal pa mu je Milče Herlec. Usoda Fran--cija Inama tudi ta dan ni bila razjasnjena. V četrtek zjutraj je odšlo na iskanje spet 15 kranjskih in tržiških gorskih reševalcev. Preiskali so steno Storžiča v smeri Škarjevega robu. Fant bi namreč lahko zašel tja. Vendar isti zaključek: o Inamu ne duha ne sluha. V dogovoru med reševalci iz Kranja in Tržiča ter predsednikom komisije za GHS pri Planinski zvezi Slovenije Albinom Vengustom je bila akcija včeraj ustavljena. Spet je snežilo. Sledi so popolnoma zabrisane, zemljišče, kjer bi Inam lahko bil, pa pregledano meter za metrom. Le redki so kraji pod severno steno Storžiča in Tolstega vrha, kamor v teh dneh ni stopila noga reševalcev, vojakov in miličnikov. Vsako nadaljnje iskanje je prepuščeno le golemu naključju .. . Besedilo: J. Košnjek Foto: F. Ekar Nova ustava sredi februarja Zbor narodov zvezne skupščine bo sklepal o predlogu nove ustave SFRJ 22. januarja, drugi štirje zbori zvezne skupščine pa konec januarja. Republiške in pokrajinske skupščine bodo potem med 5. in 11. februarjem odločale o soglasju k besedilu nove ustave. Ce bodo dale soglasje, bo zbor narodov razglasil rtovo ustavo sredi februarja. Lani za 21,7 odstotka Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so bili življenjski stroški decembra lani za 21,7 odstotka višji kot decembra 1972. Cene na drobno pa so lani narasle za 21,9 odstotka. Močno so se povečale v zadnjem četrtletju — kar za 7,5 odstotka. Predvidevanja za letos niso prav nič spodbudna. V industriji gradbenega materiala, kjer so se lani izdelki precej podražili, še vedno tarnajo zaradi podražitve mazuta, ki je za večino proizvajalcev tehnološko gorivo. Nadalje predlaga podražitev izdelkov iz fosfata za 74 odstotkov kemična tovarna v Hrastniku. Predlog za podražitev♦ pa je dala tudi pošta. Zahtevajo, naj bi se za pisma v notranjem prometu od dosedanjih 80 par plačalo 1,50 dinarja, za dopisnice in razglednice pa naj bi se cena povišala od sedanjih 50 na 1,20 dinarja. Ta podražitev bi poštam prinesla okrog 405 milijonov dinarjev, skupaj z mednarodnim prometom pa bi se skupni dohodek poštnih podjetij povečal za 529 milijonov dinarjev. Kakorkoli že bo, upravičena je pripomba, da je potrebna odločna akcija v boju proti inflaciji. Ugodna bilanca Naša država je lani izvozila za 2 milijardi 853 milijonov dolarjev ali za 28 odstotkov več kot leta 1972. Vrednost uvoza je v tem času znašala 4 milijarde 511 milijonov dolarjev ali za skoraj 40 odstotkov več. Razlika med vrednostjo uvoza in izvoza je bila pokrita z neblagovnim prilivom in je bil tako saldo poslovanja s tujino pozitiven za več 1(K) milijonov dinarjev. — Podatki tudi kažejo, da se je lani izboljšala naša blagovna menjava z Dansko. Izvoz v to državo se je povečal za 130 odstotkov, uvoz blaga z Danske pa za 64 odstotkov v primerjavi z letom 1972. Podobni ugodni podatki so tudi za našo blagovno menjavo z Italijo. Leninov teden v Skopju V Skopju se je 7. januarja začel Leninov teden. V počastitev 50-letnice smrti Vladimira Iljiča Lenina bo več predavanj, filmskih predstav, odprli pa so tudi razstavo knjig o vodji oktobrske revolucije. Pobratenje Na slavnostni seji mestne skupščine Skopja so podpisali listino o pobratenju belgijskega mesta Waremma in Skopja. Slovesnosti se je udeležil predsednik belgijske vlade Edmond Leburton, ki je hkrati tudi župan mesta Waremma. Belgijski premier je bil tudi promoviran za častnega doktorja ekonomskih in političnih ved skopske univerze, v četrtek pa ga je na Brdu pri Kranju sprejel predsednik Tito. Skrb kadrom Izvršni biro predsedstva ZKd je ocenil, da je v pripravah na 10. kongres ZKJ treba posvetiti vso skrb kadrovski politiki. Ob 50-letnici spopada jugoslovanskih delavcev s fašistično Orjuno pa je izvršni biro zavzel stališče, da je treba tej obletnici v državi dati ustrezen poudarek. — Odbor za pripravo 7. kongresa zveze komunistov Srbije je sklenil, da bo kongres zveze komunistov v tej republiki konec aprila letos. Referat o nalogah ZK Srbije bo na kongresu imel predsednik CK dr. Tiho-mir Vlaškalič. Organizacijska in kadrovska okrepitev Jesenice V torek so se v Radovljici sestali na skupni seji izvršni odbor občinske konference socialistične zveze, predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in predsedstvo občinske konference zveze mladine. Razpravljali so o nekaterih konkretnih nalogah v pripravah na letošnje volitve. Poudarili so, da se morajo organizacije socialistične zveze in osnovne sindikalne organizacije za izvedbo volitev kadrovsko okrepiti. Tako se bo na primer razširil z delegati pred- Konec meseca konferenca mladih delavcev Na sestanku vodstev mladinskih aktivov iz delovnih organizacij v radovljiški občini so sklenili, da bo ustanovna seja konference mladih delavcev, ki bo pri občinski konferenci zveze mladine združevala aktive mladih delavcev, konec tega meseca. Aktive mladih delavcev po temeljnih organizacijah združenega dela pa bodo ustanovili v prvi polovici februarja. Na sestanku so se tudi dogovorili, da bodo mladinski aktivi skušali do 15. januarja evidentirati čimveč mladih za možne kandidate za delegate v samoupravnih in drugih organih. M. Hudovernik Zadnja številka Mladinca V začetku januarja je izšla še zadnja lanska številka informativnega glasila ZMS Radovljica Mladinec. V njem so prispevki o delu občinske konference in njenih organov ter mladinskih aktivov v minulem obdobju. Letos bodo skušali glasilo vsebinsko in oblikovno še bolj popestriti. M. Hudovernik sedstva občinskega sindikalnega sveta in občinske konference zveze mladine izvršni odbor občinske konference socialistične zveze. Dogovorili so se tudi, da bodo v delovnih organizacijah v občini ustanovili koordinacijske odbore za pripravo in izvedbo volitev in da bo konec tega meseca seminar za predsednike teh od borov. Postopek evidentiranja možnih kandidatov za delegate bodo v občini zaključili v torek, do 20. januarja pa bo koordinacijsko-kadrovska komisija občinske konference SZDL že napravila izbor možnih kandidatov za vodilne funkcije v občini. Kadrovska merila in volilni pravilnik bodo v radovljiški občini sprejeli na skupni seji občinske konference socialistične zveze in občinskega sindikalnega sveta 25. januarja. Nazadnje so sklenili, da se konec tega tedna v občini začno javne razprave o osnutku občinskega statuta in o splošni in družbeni porabi za letos. Razprave o osnutku statuta bodo potekale podobno kot lani organizirane razprave o osnutku zvezne in republiške ustave. Založniki pri Titu Predsednik republike Josip Broz-Tito z ženo Jovanko je v sredo na Brdu pri Kranju sprejel predstavnike založniškega podjetja Mladinska knjiga iz Ljubljane ter staroslo-vanskega " instituta Svetozar Rittig iz Zagreba. Podarili so mu faksimile glagolskega misala Hrvoje Vukčića Hrvatica iz leta 1404 ter translitera-cijo tega dela s komentarji. Z gosti se je pogovarjal o pomenu pisanih kulturnih spomenikov in o vlogi mladinskega tiska. Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda, žirija za podeljevanje Priznanj pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka OBJAVLJA da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih Priznanj OF v letu 1973. Ob obletnici OF, 27. aprila, bodo podeljena Priznanja OF zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predvsem pa tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izredno izstopajo s svojo prizadevnostjo in požrtvovalnostjo ter z delovnimi uspehi kjerkoli v svojem okolju. Predlog za podelitev lahko podajo organizacije SZDL, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in njihovi organi ter posamezniki. Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in obširno utemeljitev razlogov in pogojev, zaradi katerih naj predlagani kandidat prejme Priznanje OF. Zadnji rok za prijave je 15. marec 1974. Kasneje podanih predlogov žirija ne bo upoštevala. Predloge sprejema žirija za podelitev Priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Posvetovanje sekretarjev V četrtek je bilo v Tržiču posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK iz tržiške občine. Sekretarji so najprej poslušali poročilo predsednika občinskega štaba za ustanavljanje TOZD Viktorja Kralja, nato pa se seznanili z nalogami pri pripravah na spomladanske volitve. Uvodne misli je podala Zora Šemrl, sekretar izvršnega odbora občinske konference .SZDL. Predsednik kadrovske komisije Miloš Savič pa je udeležence sestanka seznanil s kadrovsko problematiko v ZK in občini nasploh ter z nalogami pri sprejemanju novih članov ZK. Sekretarji so sprejeli tudi delovni program občinske organizacije ZK do kongresa ZKJ. -jk Obletnica odhoda v partizane Včeraj popoldne je bilo v gostilni Damulnek v Tržiču zanimivo srečanje. Tržiški borci Pavel Krištufek, Stanko Pretnar, Janez Ziblar, Franc Jerman, Franci Sedej, Stanko Sreč-nik, Anton Stritih, Miloš Sova in Andrej Pehare so na tovariškem srečanju in ob prijetnem kramljanju ter obujanju spominov proslavili 30. obl,etniGp odhoda v partizan^, -jk V ekonomskih krogih po svetu še vedno s pozornostjo komentirajo sklep sveta Arabske lige o postopnem umiku arabskih depozitov iz zahodnih bank. Menijo, da je trenutno v zahodnoevropskih bankah okoli 50 milijard dolarjev arabskih dežel proizvajalk nafte. Arabci so sedaj sklenili, da bodo ta denar postopno umaknili iz zahodnih bank in ustanovili svojo, arabsko banko. Menijo, da bi lahko do leta 1980 v tej arabski banki bilo že okoli 200 milijard dolarjev. Arabska banka ? S tem denarjem kanijo učinkoviteje financirati gospodarski razvoj v arabskem svetu, ki je doslej kredite za razvoj najemal v zahodnoevropskih bankah, pri čemer so morali plačevati obre-sti? pravzaprav za lasten denar. Čl ani predsedstva tovarniške konference ZMS Železarne Jesenice so na zadnji seji ocenili delo in prizadeva' nja mladih železarjev lani. Ugotovili so, da letnega programa niso povsem izpolnili predvsem zaradi organizacijskih težav, pomanjkanja ustreznih kadrov in nezanimanja za delo širšega kroga mladih železarjev. Pogovorili so se tudi o delovnih nalogah v letošnjem letu. Na nedavni seji občinske konference mladih delavcev so razpravljali o organiziranosti zveze mladine in sindikata v delovnih organizacijah jeseniške občine. * J. Rabič Kranj Včeraj popoldne je bilo v Kranju predavanje o vojno-političnem položaju na Bližnjem vzhodu in odnosu Jugoslavije do trenutnih aktualnih mednarodnih, političnih, vojaških in gospodarskih vprašanj. Govoril je sekretar zveznega izvršnega sveta Ivan Franko-Iztok. Predavanje sta pripravila koordinacijski odbor za vprašanja splošnega ljudskega odpora in komisija za obrambno vzgojo prebivalstva pri občinski konferenci socialistične zveze. Za včeraj opoldne je bila sklicana seja sveta za finance občinske skupščine. Na dnevnem redu je bilo poročilo o odmeri prispevkov in davkov za minulo leto, tolmačenje odločbe o davkih občanov, razprava o odpisu davkov in o osnutku odloka o spremembi odloka o prometnem davku in razprava o zemljiških in premoženjskopravnih zadevah. A. 2. Občinska konferenca ZMS Kranj pripravlja za jutri, 13. januarja, pohod mladinske brigade dr. Franceta Prešerna po poteh partizanov. Tako bodo kranjski mladinci počastili spomin na znano dražgoško bitko. Na poti si bodo ogledali kraje zanih bitk in spomenike iz NOB. Pripravili bodo tudi večer ob tabornem ognju. Z. B. Radovljica rji v • v Irzic Radovljica, 11. januarja — Dopoldne je bila seja komisije za spremljanje izvajanja ustavnih dopolnil-Skupaj s člani koordinacijskega odbora za usmerjanje akcije pri izvajanju ustavnih dopolnil pri občinski konferenci socialistične zveze so člani obravnavali dosedanji potek akcije pri uresničevanju ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah. Ocenili so tudi delo v tistih delovnih organizacijah, kjer do zakonskega roka ustavnih dopolnil niso uresničili oziroma se niso ustrezno, samoupravno organizirali. V ponedeljek popoldne se bosta na ločenih sejah sestala občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti in občinski odbor sindikata delavcev, storitvenih dejavnosti. Razpravljala bosta o novi organiziranosti sindikatov in o pripravah na ustanovne sindikalne konference. V sindikatu delavcev družbenih dejavnosti v občini je predvideno, naj bi v prihodnje ustanovili dve konferenci: sindikalno konferenco delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, ki bi imela 20 delegatov in sindikalno konferenco delavcev kmetijstva, živilske, in tobačne industrije, ki naj bi imela 16 delegatov. Za sindikat delavcev storitvenih dejavnosti v občini pa so predlagane tri konference: konferenca, delavcev trgovine z 19 delegati, konferenca delavcev turizma in gostinstva s 23 delegati in konferenca delavcev obrti, ki naj bi imela 30 delegatov. _____________ A. 2. J Včeraj je bil v Radovljici seminar za vodstva sindikalnih podružnic .____T__. tržiške občine, ki ga je organiziral občinski sindikalni svet. Udeleženci seminarja so se seznanili z delegatskim sistemom, novim skupščinskim sistemom in pripravami na volitve, razen tega pa so obravnayali tudi novo organiziranost sindikatov. Razpravljali so o pripravah na občinske konference sindikatov in na občni zbor občinskega sindi' kalnega sveta, ki bo marca. V Tržiču bodo najverjetneje tri konference sindikatov, in sicer za kovinsko-predelovalno industrijo, za čevljarsko in tekstilno industrijo in za vzgojno ter izobraževalno dejavnost. Na občinskem komiteju ZK so se sestali predsedniki komisij, ki delujejo pri konferenci in komiteju ZK. Na sestanku so usklajevali naloge in roke p^ uresničevanju sprejetih obvez. v .jk I Podelili priznanja bratov Ribar V sredo je bila v poročni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki slovesnost. 21 dijakom prvih letnikov — 19 jih obiskuje gimnazijo v Škofji Loki in 2 srednjo ekonomsko šolo — so podelili priznanje bratov Ribar. Vsi so bili vsa leta v osnovni šoli odličnjaki. Priznanja so letos podelili že tretjič. Mladince je najprej pozdravil podpredsednik občinske skupščine Lojze Malovrh, ki je ob tej priložnosti dejal, naj jim bodo priznanja spodbuda za dobro delo in učenje v srednji šoli. Priznanja, ki jih podeljuje občinska skupščina, je dijakom izročil predsednik Tone Polajnar. Čestitki so se pridružili tudi gojenci glasbene šole, ki so pripravili Menijo, da bi lahko banko ustanovili že letos, od nje pa si arabski svet obeta veliko. Skupaj s tem je v središču pozornosti še vedno energetska kriza, ki je zaradi najnovejšega sklepa arabskih dežel proizvajalk nafte, da ne zmanjšujejo več proizvodnje nafte, sicer nekoliko manjša, nikakor pa ne odpravljena. Tako se strokovnjaki na zahodu vse bolj ukvarjajo s proučevanjem, kako zagotoviti potrebne energetske vire drugod. Tako je prišla iz Belgije pobuda, naj bi bencin proizvajali iz premoga. NADALJEVANJE V ŽENEVI: Medtem pa se v Ženevi nadaljujejo pogajanja med egiptovskimi in izraelskimi predstavniki o razmiku vojaških sil obeh strani. Spričo tega, da so pogajanja tajna, ni moč zvedeti nobenih podrobnosti, toda izjave obeh strani kažejo, da se razgovori vendarle uspešno nadaljujejo. Potem, ko bodo predstavniki obeh strani dosegli sporazum o razmiku obeh armad in bodo med čete Izraela in Egipta prišli vojaki sil Združenih narodov, se bodo v Ženevi šele začeli bistveni, vsebinski razgovori o mirni rešitvi bližnjevzhodne krize.. kratćk program. Pisatelj Ivatf Jan pa je prebral nekaj odlom' kov iz svojih del. -lb Umrl je Alek-sanderJavornik V sredo je na Golniku umrl dolgo' letn notranjepolitični in gospoda«" ski urednik Slovenskega poročevalci in Dela in eden najbolj znanih slo' venskih novinarjev Aleksander Ja' vornik-Klemen. Bil je star 52 let; Kot partizanski borec in političn1 funkcionar je začel delati v časni' karstvu že leta 1944 na osvobojenefl1 ozemlju v Beli krajini. Prejel je več odlikovanj in bil nagrajen tudi s Tomšičevo nagrado za izredne časni' karske dosežke. To bo mogoče tudi zato, ker »o v Izraelu že sporočili dokončn* rezultate volitev, na katerih j* delavska stranka Golde Meif sicer izgubila šest poslanski^ mest, vendar pa ima še vedn" večino. Stanje je po zadnjih vO' litvah naslednje: stranka Gold* Meir ima 51 poslancev, opozicij' ske stranke Likud 59, dosedanj' partner v vladi Nacionalna reli' giozna stranka 10 ter religiozU' front Aguda 5. Izraelski parlft' ment ima skupaj 120 poslancev- Menijo, da bo tako razmerje sv v glavnem uokvirjalo dosedanj" politično platformo Izraela n* pogajanjih, pri čemer pa je treb' dodati, da bo Tel Aviv vendar^ moral upoštevati željo Washintf tona, naj se vsebinski pogovor v Ženevi čimprej začno. Kdaj se bodo začeli, je v tetf trenutku še nemogoče povedat1' jasno pa je, da kakršnakoli reš«' te v bližnjevzhodne krize ne bo mogoča, če ne bo upoštevaj treh bistvenih določil. Namreč umik Izraela z zasedenih arafr skih ozemelj, vrnitev Palestinci na njihove nekdanje domove i|j zagotovitev njihovih zakoniti!1 pravic ter zagotovitev nemotf nega, varnega in suverene^ razvoja vseh držav in narodo1! na tem področju, torej tud' Izraela. ........... Varstvo mora biti zagotovljeno Po torkovem izidu četrte številke Informacij z naslovom Za solo —. 2a vrtec, ki jih občasno izdaja Koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šolskih in vzgojnovar-stvenih objektov v kranjski občini, se je v občini začela javna razprava o predlogu za rešitev problema nekaterih vzgojnoiz-obraževalnih zavodov. Razprava, da bi problem le-teh rešili v 1rU,programa gradnje osnovnih šol in vrtcev, bo trajala do •fiO. januarja. V sredo sta o predlogu že razpravljala odbora krajevne skupnosti in krajevne organizacije socialistične zveze Vodovodni stolp skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij v tem delu Kranja. V razpravi so se strinjali, da je treba čimprej razrešiti prostorske težave nekaterih vzgojnoizobraževalnih zavodov v občini (Ekonomski šol-8vV*nter, Delavska univerza in višja šola za organizacijo dela) predlagali pa so nekaj drugačno rešitev od predvidene. Poudarili so, da je v novi šoli Vodovodni stolp po preselitvi iz sedanje osemletke Simon Jenko treba zagotoviti tri predvidene bivalne prostore za varstvo predšolskih otrok (vrtec) in hkrati omogočiti podaljšano bivanje učencev v soli. v sedanji osnovni šoli Si-m°n Jenko pa je treba še naprej obdržati štiri učilnice za tiste učence nižjih razredov, ki stanujejo v starem delu Kranja oziroma južno od ceste Staneta Žagarja. Sporedno s tem je treba urediti prometne znake in v čim-večji meri zagotoviti varno pot učencev do šole. Predlagali so tuai spremembo šolske mreže. Menili so, da bi bila nova osnovna šola Vodovodni stolp lahko precej razbremenjena, če bi se učenci višjih razredov iz severnega dela kranjske občine (Golnik, Trstenik, Goriče, Tenetiše, Mokrica) v prihodnje vozili v novo osnovno šolo v Predoslje namesto v Kranj. Ko so razpravljali o težavah, v katerih so se znašli nekateri vzgojnoizobraževalni zavodi v Kranju, so menili, da bi se Ekonomski šolski center le začasno lahko preselil v del prostorov sedanje šole Simon Jenko, medtem ko Delavska univerza najbrž ne bi mogla že takoj na začetku računati na rešitev celotnega problema. Tudi za Višjo šolo za organizacijo dela bi bila predlagana rešitev lahko le začasna. Poudarili so, naj ta šola z delovnimi organizacijami in drugimi ustanovami čimprej sklene dogovor o potrebnih sredstvih za začetek gradnje svojih pro- p štorov. Nazadnje so se v razpravi zavzeli, naj koordinacijski odbor čimprej objavi podatke o zasedenosti šolskih objektov v občini, predlog za ureditev tega vprašanja v prihodnje in program reševanja problemov srednjega in višjega šolstva v Kranju. Zahtevali so tudi, naj se v novi osnovni šoli Vodovodni stolp omogoči dejavnost družbenopolitičnim organizacijam na terenu in v telovadnici telesna kultura za starejšo mladino. A. Žalar ljubljanska banka Priprave na volitve ne dovoljujejo odlašanja V Tržiču so v torek sprejeli program priprav na spomladanske volitve — Pospešena akcija evidentiranja možnih kandidatov za delegate — Pomembnost obveščanja V torek, 8. januarja, je bila v Tržiču razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na katero so bili vabljeni tudi predstavniki sindikata, ZK, ZMS, ZB itd. Na s€$ji so razpravljali o pripravah na spomladanske volitve. Uvodne misli sta podala sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL Tržič Zora Šemrl in sekretar občinskega sindikalnega sveta Ivan Valjavec, razprava pa je njune misli še dopolnila. Udeleženci torkovega sestanka so menili, da so priprave na volitve in volitve osrednji letošnji politični dogodek, ki terja odgovorno, vztrajno in usklajeno delo. Pri tem imata največ nalog organizacija SZDL in sindikat, pa tudi druge družbenopolitične organizacije in interesne skupnosti ne bodo smele stati ob strani. Družbenopolitične organizacije se bodo morale za uspešno uresničevanje nalog pri pripravah na volitve organizacijsko utrditi na vseh rav- RRAIltS iti' bo al' eV a* iP ti> Bg* GIP Gradiš Ljubljana TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta: 1. upravnika — vzgojitelja doma učencev Pogoj: višja šola pedagoške smeri z 2-letno prakso; 2. žagovodje Pogoj: lesarski tehnik ali delovodja z 2-letno prakso; 3. delavca v primarni predelavi lesa Pogoj: priučen delavec v lesni stroki I Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe ali pa naj se .6,zglase na naslov: Gradiš TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva c. 56. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju razpisuje v II. polletju 1973/74 vpis ~~ p 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle. f rednost pri sprejemu v osnovno šolo imajo kandidati, ki so izpolnili 17 let starosti in ki so zaposleni. prijavi je treba priložiti rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo o zaposlitvi; ~~ LZaČe.tne' nadaljevalne in konverzacijske tečaje nemškega in angleškega jezika ter T začetne in nadaljevalne tečaje italijanskega m francoskega jezika; vV^Četni tečaJ tehničnega risanja; _ * tef«J za skladiščnike; ^ v tečaj za kurjače; v tečaj za privatne gostince. UreavVLSS^,amo do 25- januarja 1974 vsak dan od 8. do 12. • v Ponedeljek, torek, sredo in četrtek pa tudi od 12. do 18. ure. neh. V občini bo potrebno oblikovati koordinacijske odbore za volitve in volilne komisije ter nadaljevati z evidentiranjem možnih kandidatov za delegate. .V tržiški občini so po zadnjih podatkih evidentirali okrOg 100 kandidatov, morali pa jih bodo še okrog 200. Vendar je po mnenju nekaterih govornikov na torkovi seji vprašanje, če bo to število zadostovalo, saj bo imela najverjetneje samo občinska skupščina tri zbore, dela voljne ljudi pa bomo potrebovali tudi po krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, v interesnih skupnostih itd. Na seji so poudarjali, da evidentiranje možnih kandidatov za delegate ne sme biti enkratna naloga, temveč se mora nadaljevati tudi po volitvah. Ponovno so opozorili na pomanjkljivost, ki se pogosto pojavlja ob voltvah. To je skromno zastopstvo neposrednih proizvajalcev, žena in mladine. Pri pripravah na volitve in na volitvah bo imelo pomembno vlogo obveščanje, ki mora biti preprosto in vsakomur razumljivo. Občane, predvsem po krajevnih skupnostih, bo treba obveščati neposredno, to je ustno. V pripravah na volitve tudi izobraževanja kadidatov za delegate ne bi smeli prezreti. Načela, da nihče ne bo mogel biti izvoljen brez poprejšnjega evidentiranja, se bo treba dosledno držati! Na torkovem sestanku so sprejeli program priprav na volitev. Le-ta določa, da morajo biti do 25. marca izvoljene delegacije za občinski zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, do 5. aprila izbrani delegati za prvo sejo občinske skupščine, do 15. aprila pa se morajo občinske skupščine prvič sestati in izvoliti delegacije za republiško in zvezno skupščino. 15. marca bodo namreč že razpisane volitve za skupščino SFRJ, ki se bo 15. maja tudi oblikovala. Medtem nameravajo v tržiški občini uresničiti ustavna dopolnila, dopolniti predlog občinskega statuta z novostmi zvezne in republiške ustave ter pripraviti in sprejeti statute krajevnih skupnosti. Reorganizirati se bodo morale tudi interesne skupnosti. Šele nato bodo v občini lahko sprejeli volilne pravilnike. Na razširjeni seji izvršnega odbora SZDL v Tržiču so predlagali, naj v republiki čim prej sprejmemo potrebne predpise in zakone s področja volitev, ker bodo le na ta način priprave na volitve potekale brez zastojev. J- Košnjek Dragi mladi prijatelj ? Cisto sam in pozabljen sem. Se še spominjaš časov, ko sva bila neločljiva prijatelja in si mi vsak dan podaril kakšen dinar? Za kaj si že rekel, da varčuješ? Za smuči, kolo, novo žogo, šolski izlet, pripravljaš presenečenje za mamo? Pozabil sem. A ti se boš prav gotovo domislil. Ne morem si predstavljati, da ti v resnici ni več zame in imaš raje cenene igračke in zabave. Morda se motim in je vmes kaj drugega. Si bil bolan? Veš, v Ljubljanski banki naju že dolgo pričakujejo in sprašujejo, zakaj me ne prineseš izpraznit, da bi bila tvoja vloga na hranilni knjižici večja in bi si lahko prej kupil stvari, ki sijih želiš. Pridi kmalu! Nestrpno čakam, da pojdeva skupaj v banko. Tvoj hranilnik J Večja pomoč članom Podružnica društva telesnih invalidov v Škofji Loki dela že nekaj let. V tem času so pripravili več srečanj telesnih invalidov, izletov in športnih tekmovanj. Ves čas se tudi trudijo, da bi pomagali tistim svojim članom, ki žive v težkih življenjskih razmerah. Lani so dobili prostore v domu upokojencev v Škofji Loki, zato lahko delo bolje pripravijo. Letos so že pripravili delovni Priznanje jeseniški železarni Jeseniška železarna že nekaj let skrbi za moderno opremo poklicne gasilske čete železarne. Gasilci imajo skoraj vso najmodernejšo opremo od vodnega topa do vozil za gašenje s peno. Zaradi tega je republiška gasilska zveza podelila jeseniški Železarni kot delovni organizaciji, ki skrbi za potrebe in zahteve gasilske čete v železarni, posebno priznanje. D. S. Zdravstvena šola samostojna Pri jeseniški Šoli za zdravstvene delavce so se z referendumom odločili za odcepitev od centra srednjih šol in za osamosvojitev. Menili so, da ta šola s svojim načrtom in programom dela bolj spada v okvir Splošne bolnice Jesenice. Z rezultati referenduma in z odločitvijo so se strinjali tudi odborniki jeseniške občinske skupščine. D. S. načrt. Organizirali bodo več izletov, na katere bodo povabili tudi tiste invalide, ki niso pokretni in so navezani le na dom. 2e spomladi nameravajo obiskati Štajersko. Tudi na športnem področju so aktivni. Ob dnevu invalidov, ki se praznuje vsako leto na prvi pomladni dan, bodo pripravili več športnih tekmovanj. V nekaterih panogah se bodo pomerili le člani podružnice v Škofji Loki, v drugih pa bodo tekmovali s člani drugih društev in podružnic. Na tekmovanja se že pripravljajo. Člani podružnice bi tudi radi večjo samostojnost. To pa predvsem zato, da bi lahko program dela bolje prilagodili razmeram na njihovem področju. Zlasti bi želeli še bolj pomagati članom, ki so v stiski. Veliko invalidov je namreč premalo seznanjeno s pravicami in so prav zaradi tega pahnjeni v težke življenjske razmere. Zato so že v letošnji program dela zapisali, da bodo honorarno za nekaj ur tedensko zaposlili pravnika, ki se bo ukvarjal predvsem z reševanjem problemov telesnih invalidov in jih seznanjal z njihovimi pravicami. -lb V LIP Bled 5 TOZD V podjetju LIP na Bledu so se po daljši razpiavi odločili, da bodo ustanovili pet temeljnih organizacij združenega dela. Tako bodo poslej temeljne organizacije združenega dela na Bledu, v obratu Tomaž Godec v Bohinju, v Mojstrani in Podnartu ter TOZD trgovina. Obrambne priprave v Sloveniji V torek je bilo v Ljubljani posvetovanje o dosedanjem izvajanju obrambnih priprav partizanskih enot teritorialne obrambe ter civilnega sektorja in o njihovih nalogah v prihodnje. Vodil ga je predsednik sveta SRS za narodno obrambo Andrej Marine, razen predstavnikov družbenopolitičnih in drugih organizacij iz vse republike pa so se ga udeležili tudi načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Poto-čar, predstavnik sektorja za civilno obrambo Zveznega sekretariata za narodno obrambo general-podpol-kovnik Aleksander Vukotič ter poveljnik ljubljanskega armadnega področja generalpolkovnik Franc Tavčar. Analiza dosedanjih prizadevanj pri organiziranju in usposabljanju enot teritorialne obrambe je pokazala, da se njihova organizacija ter oprema, oborožitev, vzgoja in bojna pripravljenost stalno izboljšuje. Še boljše rezultate pa bi bilo moč doseči z boljšo kadrovsko zasedbo in ugodnejšim vzgojnoizobraževalnim in fi-nanačnim stanjem. Ugotovljeno je bilo tudi, da so za tako dobre rezultate še posebno zaslužni, poleg republiških, dejavniki splošnega ljud- skega odpora po občinah. Napake in težave, ki pa so se še vseeno pokazale, pa bo, taka je bila enotna ugotovitev, treba čimprej odpravki. Tudi vsi dosedanji napori na tako imenovanem »civilnem področju«, pri obsežnih pripravah gospodarstva, družbenih služb in organov oblasti za njihovo delovanje v vojnih razmerah so dali vidne rezultate in so omogočili razmeroma celovito pripravljenost posameznih dejavnosti za delovanje v morebitni vojni. Družbenopolitične skupnosti in njihovi organi pa bodo morali še bolj učinkovito reševati nekatere probleme — zlasti kadar gre za vprašanje preskrbe z živili, usposobljenosti in prilagojenosti gospodarstva za proizvodnjo dobrin, neobhodnih za oborožene sile in civile, zagotavljanja zadostnih sredstev za opremo organov in organizacij v posebnih razmerah ter za izpopolnjevanja načrtov za prehod in delovanje v morebitni vojni. Občine, organizacije združenega dela in krajevne skupnosti so po ugotovitvah udeležencev posvetovanja osnovne enote za izvajanje splošnega ljudskega odpora. Zato bi v prihodnje kazalo, da težišče na- daljnjih priprav postane kvaliteta njihovega delovanja. V polni meri pa bo v celovito izvajanje zastavljenih ciljev v teh jedrih splošnega ljudskega odpora seveda treba pritegniti tudi vse družbenopolitične organizacije v občinah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Na posvetovanju- je bilo ugotovljeno še, da je h krepitvi moralno-političnih osnov pripravljenosti in zavesti za boj proti vsakomur, ki ogroža naš samoupravni politični sistem v nemajhni meri pripomogla tudi utrditev notranjepolitičnih razmer v naši republiki. Doktrina splošnega ljudskega odpora je globoko prodrla v zavest delovnih ljudi, istočasno pa se je dvignila tudi zavest, da je tak odpor mogoč le v okviru vse jugoslovanske skupnosti. Sprejeta stališča in sklepe bo svet SRS za narodno obrambo posredoval vsem, ki so odgovorni za izvajanje obrambnih priprav. J. Govekar Zvestoba podjetju Ob koncu decembra je Splošno gradbeno podjetje Sava z Jesenic podpisalo samoupravni sporazum o združitvi dveh temeljnih organizacij združenega dela. Pri Savi so se odločili za temeljno organizacijo združenega dela gradbeni izdelki in TOZD operativa. Samoupravni sporazum so Eodpisali pred jubilanti, delavci, i so v podjetju zaposleni deset, petnajst ali dvajset let. Štefan Radovan, doma iz Čakovca, je pri Savi že deseto leto: »Najprej sem bil zaposlen v Mariboru, potem pa me je pot zanesla v Ljubljano, na gradbišče Save. Kar dobro zaslužim in zadovoljen sem bil. Zdaj odhajam v pokoj in hvaležen sem podjetju ter svojim sodelavcem, ki so nas povabili in nagradili.« Slavko Grumerec, doma iz Slavonije, pri Savi že dvajseto leto: »Ko sem se zaposlil pri Savi, je bilo podjetje majhno, imeli smo le najnujnejše tesarsko orodje. Celo konja smo pred dvajsetimi leti še imeli. V vseh letih nisem resno pomislil, da bi podjetje zapustil. Kar zadovoljen sem, še posebno z velikim razvojem podjetja.« V kletni dvorani tovarne Bleščica je hučalo kot v panju. Delavci so se zbirali okrog improviziranega odra, na katerega je pravkar stopil sam tovariš direktor Svedra. Presenečen je ugotovil, da redni polletni zbor zaposlenih ni še nikdar doslej privabil toliko ljudi, da pa tudi še nikdar doslej niso bili tako zelo mrkih obrazov. Le kaj jih muči, je ugibal in zaman škilil proti predsedniku delavskega sveta, ki je nepremično buljil v papirje pred seboj. »Ne bomo nič ovinkarili, tovariš direktor; zakaj nismo dobili trinajste plače ali vsaj nekaj malega nagrade? Čez cesto, v Dratu, so decembra vsakemu primaknili po 45 odstotkov poprečnega mesečnega zaslužka,« je prešel k stvari razboriti šofer Tine. »In za povrh sem slišal, da Drat posluje z izgubo, mi pa, kolikor vem, ne.« Svedra je olajšano spustil sapo. Če ni nič drugega, bo lahko brž potolažil vznemirjeni narod. Preprosta reč, zares. Sleherni prvošolček bi razumel. Cmoknil je — kot zmeraj pred kakim pomembnim govorom — ter začel: ' » ... . »Tovariši neposredni proizvajalci, očitno ste pozabili, da proizvodnjo usmerjamo (vsaj okvirno) z letnimi plani. No, in v lanskem smo predvideli, kakor je znano, 120 milijonov presežka dohodka oziroma dobička — ako uporabim izraz, vzet iz kapitalizma. Toda različni zunanji faktorji so močno ovirali normalno nabavo materiala in prodajo blaga, zaradi česar je dobiček znašal samo 50 milijonov. Obtičali smo pod planom. Kako naj torej delimo?« »V redu!« je od zadaj zavpil monter Cene. »Ampak v vseeno delili!« Dratu so »Plan ni kriv, tovariši!« »Vidim, Cene, da nisi na tekočem,« je zaostroumil direktor. »Odgovor tiči v planu, v njihovem planu. Slabo jim gre, res, vendar bolje kot so mislili. Načrtovali so 100 milijonov deficita, pridelali pa le 50. Razlika znaša 50 milijonov. Potemtakem smejo seči v blagajne.« »Kaaaj?« je skoraj hkrati zatulilo tristopetdeset grl. »Poslušajte, Svedra, nikar ne brijte norcev! Ste že kdaj slišali, da bi kdo talal izgubo?« Svedra je osuplo gledal v množico spodaj. Saj ne 'more biti res! A so ponoreli ? Kaj se ni izrazil dovolj preprosto? Mar je mogoče, da ne dojamejo enostavnega ekonomskega izračuna? »Možje, bodite pametni! Premislite malo, kaj sem rekel. Ni težko. Družbeni sporazum določa, da morebitni primanjkljaj tovarne Drat krijejo ostali člani poslovne skupnosti. In mi smo član omenjene skupnosti ter sopodpisnik sporazuma. Bodite zadovoljni, ker Dratovci niso ustvarili stomilijonskega deficita!« Tedaj je dvorana eksplodirala. »Kaj? Iz naših žepov vlečejo in v svoje tlačijo?« so vpili delavci. Šop rok je zgrabil direktorja Sve dr o in ga pahnil skozi vrata. Samoupravljavski bes ni in ni usahnil in zdaj odgovorne glave tuhtajo, kje v skrbno preštudiranem gospodarskem aparatu škriplje. Bolj ko mozgajo, bolj so prepričani, da nikjer. Najbrž bo kriva premajhna stopnja zavesti! Saj vendar proletarcem edinole plan omogoča neposredno vplivati na celoten sklop proizvodnih procesov! Ja, opešana zavest in premajhna razgledanost bosta krivi, pribijajo in v predračun neproduktivnih naložb prihodnjega leta vklapljajo ceno stodvanajstih kilogramov novih knjig napredne poli-tičnoekonomske vsebine. »Ko jih bo kolektiv preštudiral, bo, upam, brž spregledal zmoto,« napoveduje z obliži prelepljeni Svedra. -or Razpisna komisija trgovskega podjetja m url« a Lesce razpisuje delovno mesto direktorja podjetja (reelekcija) Za razpisano delovno mesto mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in 3 leta prakse na delovnem mestu vodilnega delavca v blagovnem prometu ali — da ima srednjo strokovno izobrazbo in vsaj 15 let prakse v ekonomsko-komercialni stroki, od tega najmanj 10 let na vodilnih delovnih mestih — da je moralno politično neoporečen Kandidati naj pismene prijave z dokazili o strokovnosti in dosedanjih zaposlitvah ter potrdilo o nekaznovanju pošljejo v splošni sektor podjetja do 15. februarja 1974. Stane Bančič, doma iz Varaždina, zaposlen že dvajseto leto: »Ko sem se zaposlil, se je sedanje podjetje imenovalo še Remont, pozneje se je preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje Sava. Zaposlen sem bil kot šofer. Menim, da je podjetje doseglo tako dobre rezultate predvsem zaradi dobrega gospodarjenja v vseh teh letih, še posebno pa v zadnjem času. Zdaj lahko tudi bolje skrbi za delavce, za boljši življenjski standard, saj je zgradilo že dosti družinskih stanovanj, ne pozablja pa tudi na samske delavce, ki jih je pri Savi kar precej. Včasih smo samski delavci prebivali v skromnih barakah, danes stanujejo v sodobnih samskih stanovanjih.« Foto: J. Rant D. S. A O f . @ Kmetijsko živilski kombinat Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: Za delovno skupnost Skupne službe: 1. gradbenika Za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof: 2. referenta embalaže in blagajnika 3. več polnilk in pralk steklenic 4. čistilke obratnih prostorov 5. več transportno skladiščnih delavcev ih delavcev za priučitev v proizvodnji Poleg splošnih pogojev se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod točko l.: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42/73 -čl. 40). pod točko 2.: ekonomski tehnik ali administrator, poskusno delo. pod točko 3., 4. in 5.: PK ali NK delavec, poskusno delo. Na vseh delovnih mestih je možen nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazilom o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, Cesta JLA 2. Nova stanovanjska gradnja na Blejski Dobravi Na zadnji seji zborov občinske skupščine na Jesenicah so odborniki med drugim sprejeli tudi odlok o urbanističnem načrtu Blejske Dobrave. Po urbanističnem načrtu jeseniške občine naj bi za območja mesta Jesenic in naselij Hrušice, Javor-nika, Koroške Bele, Kočne, Podkoč-ne in Blejske Dobrave z Lipcami izdelali urbanistične načrte in zazidalne načrte, saj se je v zadnjem času pokazala vedno večja potreba po gradnji stanovanjskih objektov. Zdaj so izdelali urbanistični načrt Blejske Dobrave, v okviru katerega so upoštevali rezervat avto ceste Ljubljana—Martuljek z zaščitnim pasom, zazidalni načrt za družbeno stanovanjsko gradnjo na Lipcah, zazidalni načrt za pokopališče Jesenice na Blejski Dobravi ter zazidalni načrt za individualno stanovanjsko gradnjo severno od industrijskega središča. Blejska Dobrava ima okoli 1000 prebivalcev in je sorazmerno dobro komunalno opremljena, saj ima šolo, trgovino, industrijo, železniško postajo in dobro cestno povezavo z Jesenicami. Blejska Dobrava ima vse možnosti za povečanje sedanjih stanovanjskih zmogljivosti, vendar bo predvidena rast zahtevala še druge spremljajoče objekte: osemletko, vzgojno-varstvene ustanove, povečanje trgovine osnovne preskrbe, pošto, lekarno, prostore za družbene organizacije in avtobusno postajo. Zazidalni načrt za Lipce je predviden za okoli 400 prebivalcev in 27 hektarov površine s popolno opremo nove soseske. Na Blejski Dobravi upoštevajo oziroma predvidevajo športno-re-kreacijske površine predvsem ob osemletki, razen tega pa nameravajo povečati zmogljivosti vlečnice. Z nameravano izgradno Lipe in rekonstrukcijo ceste Blejska Dobrava—Poljane—Zgornje Gorje—Bled pa naj bi smučišče v okviru rekreacijskega centra Poljane dobilo svojo pratfo vrednost. D.S. V Podljubelju želijo asfaltirati cesto skozi vas Kaže, da bo 2 kilometra dolga makadamska cesta skozi Podljubelj (od Duševne do Zvirca), ki je posebno v poletnih mesecih zelo prometna, letos asfaltirana. Tako je predlagal svet krajevne skupnosti Podljubelj, predlog pa so podprle tudi krajevne družbenopolitične organizacije. Danes se bodo s predlogom seznanili tudi občani krajevne skupnosti Podljubelj na množičnem sestanku, ki bo ob 19. uri v domu družbenih organizacij. Podljubeljčani imajo za asfaltiranje ceste skozi vas že nekaj denarja. 4 stare milijone dinarjev so prihranili leta 1973, najmanj toliko pa jih nameravajo letos. S samoprispevkom, občanov, če se bodo le-ti na današnjem zboru odločili zanj, bodo zbrali več kot 5 milijonov starih dinarjev. Pri Cestnem podjetju Kranj bodo prosili za kredit, pomoč pa pričakujejo tudi od tržiške občinske skupščine. v -jk V premislek Podatek, da se je do 31. decembra, do predpisanega roka torej konstituiralo in za vpis v sodni register prijavilo 60 odstotkov organizacij združenega dela, da takoj vedeti, da so v večini delovnih organizacij pohiteli in izpolnili svoje zakonske obveznosti. Predvsem so mnogi pohiteli tik »pred zdajci« in še to s pomočjo občinskih štabov, ki so nudili vso potrebno pomoč. Vsekakor ja zadnja akcija uresničevanja ustavnih dopolnil pokazala marsikaj, kar ni ravno spodbudno in obetajoče. Kljub nenehnemu poudarjanju, nenehnim stremljenjem po resničnih novih in kvalitetnejših družbenoekonomskih osnovah nekatere organizacije le predolgo niso hotele spoznati svoje dolžnosti, ki jih nalaga ustava. Sele pod raznimi »pritiski« občinskih forumov, predvsem občinskih sindikalnih svetov, so začele s pripravami analiz možnosti za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela. Kljub temu, da so ponekod začeli s pripravami pravočasno in resnično z veliko poglobljenega dela, razprav in preizkusov, so drugje povsem pasivno stali ob strani z izgovori, da njih razne težave n problemi ovirajo in povsem onemogočajo. Marsikje pa je bil edini vzrok prav v tem, ker niso vedeli, kako in kje začeti in se v isti sapi branili pomoči tistih, ki so prava in pravilna spoznanja že osvojili. Tako se je Eokazalo, da so bili pone- od še vedno prepričani o nadaljevanju stare prakse, češ, saj bomo, tedaj ko pač bomo in se niso dosti menili ob prigovarjanjih in opozorilih. Sele tedaj, ko je »šlo zares«, so staknili glave in ob pomoči na novo ustanovljenih občinskih štabov za pospešitev akcije konstrituiranja opravili svoje dolžnosti. Nedvomno se šele sedaj začenja tisti pravi pomen in namen, začenja se z vsebinskimi vprašanji, Ki se bodo vse češče pojavljala. Prav gotovo v vseh tistih organizacijah združenega dela, ki so s pripravami in analizami ter razpravami za&eli dovolj zgodaj, poznajo pravi vsebinski pomen, saj so imeli o tem vprašanju možnost razpravljati in se dogovarjati, vprašanje pa je predvsem z vsebino novih družbenoekonomskih odnosov v vseh tistih organizacijah združenega dela, ki so se konstituirale tik pred rokom. Nedvomno bo potrebno tudi po ukinitvi sedanjega štaba ustanoviti neki odbor, ki bo v občinskem merilu poskrbel za pravilne, z ustavo začrtane vsebinske spremembe v organizacijah združenega . dela. D.S. j ^^mmammmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmrnmmmmmmmmmmmi^^ Komisija za delovna razmerja pri Komunalnem podjetju Vodovod Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. šefa računovodstva 2. obratovnega knjigovodje 3. blagajnika za obračun osebnih dohodkov 4. obračun vodarine — saldakontist 5. 6 NK delavcev 6. 5 vajencev za vodovodno inštalatersko stroko Pogoji: Za delovno mesto pod št. 1 — višja strokovna izobrazba ekonomsko-finačne smeri z najmanj 3-letno prakso in izkušnjami v vodenju računovodstva ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso in izkušnjami v vodenju računovodstva. Za delovno mesto pod 2., 3. in 4. — srednja strokovna izobrazba s prakso v finančni stroki Za delovno mesto pod št. 5. in 6. — končana osnovna šola. Nastop dela 1. februarja 1974. Stanovanj ni na voljo. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Kandidati naj dostavijo ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev na gornji naslov do 20. januarja 1974. redni, saj se mora.otrok ne le naučiti ročnih spretnosti, ki mu bodo kasneje koristile tudi na rednem delovnem mestu, pač pa tudi vztrajnosti, razvija si estetske čute itd. Izdelki, ki jih otroci višjih razredov ustvarjajo z rokami ali pa s pomočjo raznih strojev na raznih razstavah vedno vzbujajo pozornost. Otroci posebnih osnovnih šol se navadno, ko se zaposle, izkažejo kot zelo pridni delavci, vztrajni in prizadevni in redko se zgodi, da delajo na mestih, določenih za invalide. Le redko se tudi zgodi, da jih okolica ne sprejme, da jim »očita« posebno šolanje, kar je seveda težko prenesti. Tudi otroci iz višjih razredov posebne osnovne šole zelo neradi povedo, na kateri šoli so, zaradi splošnega začudenja, ki ga zbujajo s tem in včasih tudi bolečih opazk. Tak odnos okolice ti otroci zelo težko doživljajo. O tem pišejo v šolskih nalogah. Skratka, prizadeti so kot invalidi, ker jih okolica stalno opozarja na njihovo hibo. Na srečo pa običajno z delom na delovnem mestu uspešno pr.emagajo vsa podcenjevanja in se zaradi svoje prilagodljivosti izkažejo na delovnih mestih, ki niso primerna za prav vsakega delavca. Smisel vsake skrbi za otroka je njegova usposobitev za samostojno življenje, zato je dolžnost vsake družbe, da za to skrbi tudi takrat, kadar gre za bolj ali manj prizadete otroke. Medtem ko na žalost še nismo poskrbeli za dovolj zavodov za težje prizadete, saj na sprejem v zavoda v Crni in Dornavi čaka prav zdaj okoli 200 otrok, pa je za srednje duševno prizadete otroke že nekaj let bolje preskrbljeno. Niso več redke posebne delavnice oziroma oddelki za usposabljanje, kjer se prizadeti otroci, ki se ne morejo šolati na nobeni šoli, priučujejo po programu raznih spretnosti in del in to v tolikšni meri, da po usposobitvi res lahko delajo. Kolikšnega pomena je za njih same spoznanje, da lahko nekaj delajo, ustvarjajo in za to dobe tudi plačilo, je težko razložiti, še bolj presrečni pa so starši, katerih otrok, ki so se ga bali pokazati okolici, ki ga niso mogli nikomur hvaliti, zdaj vsaj deloma postaja ekonomsko neodvisen, ima perspektivo. Oddelki za delovno usposabljanje srednje duševno prizadetih v Kranju so za sedaj še bolj priprav-ljalnice, sčasoma pa upajo, da se bodo z navezavo še nadaljnjih stikov s kranjskimi delovnimi organizacijami in pa z adaptacijo stare stavbe v nove delavnice, lahko res razvili v zaščitne delavnice za to prizadeto mladino, ki je sicer brez tega obsojena na životarjenje v breme staršev kljub vsej zakonski zaščiti. L. Mencinger Na škofjeloški gimnaziji so z letošnjim šolskim letom uvedli nekatere pomembne novosti, ki so precej spremenile ustaljeni način pouka in dela. Popolnoma novo, in to najsodobnejšo opremo je dobil kabinet za učenje tujih jezikov. Naprava, ki omogoča zelo intenzivno učenje, se imenuje fonolaboratorij. Sestavljena je iz posebnih zvočnih omaric — ob njih,so sedeži za učence —, ki so opremljene s slušalkami in mikrofonom. Prav slednji dve napravi omogočata neposredno povezavo učitelja in učenca. Dvanajst omaric pa ima tudi vgrajen magnetofon, tako da učenec lahko sam kontrolira oziroma ponavlja znanje. S pomočjo fonolaboratorija učitelj doseže večjo intenzivnost pouka, ker lahko kontrolira vsakega učenca posebej in tako vsakega prisili k poslušanju in sodelovanju. Učenci morajo biti bolj disciplinirani in bolj pazljivi, če hočejo slediti dogajanjem med šolsko uro. Kot je povedala profesorica ruskega jezika Alenka Hafnerjeva, bo učni uspeh nedvomno boljši, čeprav za zdaj še ni veliko izkušenj. Fonolaboratorij je veljal 300.000 dinarjev. Dve tretjini je prispevala Fonolaboratorij uporabljajo za pouk vseh tujih jezikov. Vendar za zdaj še nimajo vseh pripomočkov, ki omogočajo delo. To so predvsem magnetofonski trakovi, na katerih je posneta učna snov v skladu z učnim programom. ljetos so že dobili posnetke za 1. in 2. razred gimnazije za pouk ruskega in angleškega jezik«. Tretji in četrti letnik pa se učita še »po starem«. Drugo leto bo na intenzivno učenje prešel tudi tretji letnik. Poleg rednega pouka pa s pomočjo fonolaboratorija tečejo tudi tečaji nemščine in italijanščine. Za tečaj nemškega jezika je veliko zanimanje in so morali učence razdeliti v dve skupini. Prva, v kateri je 20 dijakov, je začela s poukom že kmalu v začetku šolskega leta, druga, ki je prav tako številčna, pa se bo začela učiti tega jezika v drugem polletju. Tečaj italijanskega jezika pa so uvedli zaradi zanimanja učencev za jezik naše zahodne sosede, kakor tudi zato, ker sta mesto Škofja Loka in Medicina pobrateni. Med pobratenima mestoma so organizirane iz me- v njave mladinskih skupin. Da bi se mladi med sabo laže razumeli, se lahko naučijo italijanskega jezika v šoli. Tečaj obiskuje 15 dijakov. Med poukom ruščine s pomočjo novega fonolaboratorija — Foto: F. Perdan republiška izobraževalna skupnost, tretjino pa gimnazija iz svojega proračuna. Takšnih naprav je v Sloveniji le 13. Približno polovica jih je na gimnazijah, druge pa so bile razdeljene tehničnim in drugim srednjim šolam. Sprejemi za upokojence Tudi letošnji novoletni prazniki niso minili brez sprejemov in obdaritev upokojencev. Srečanja upokojencev, ki le pri redkih manjših podjetjih in ustanovah še niso v navadi, so običajno združena z ogledom proizvodnih obratov, pogostitvami in obdaritvami bodisi v obliki skromnih denarnih vsot ali praktičnih in vsak dan uporabnih daril. Udeležba na letošnjih srečanjih upokojencev je bila večinoma dobra, saj na njih le-ti spoznavajo, da jih kolektivi, v katerih so dočakali pokoj, le niso pozabili in zavrgli njihovega dolgoletnega truda. Upokojenci se na tem mestu podjetjem in ustanovam za sprejeme in darila najlepše zahvaljujejo. KRANJ Upokojenci Iskre—Elektromehanike iz Kranja so se zbrali v restavraciji tovarne na Laborah. Vabilu se je odzvalo okoli 700 upokojencev. Razen bogatega prigrizka je dobil vsak še koledar in pa ovojnico s 100 din. Upokojenci Veletrgovine Živil so se zbrali pred novim letom v klubu gospodarstvenikov Kranj. Upokojene člane kolektiva so na družabnem srečanju obdarili. V gostilni na Zgornji Beli so se zbrali upokojenci Komunalnega servisa iz Kranja. Srečanja se je udeležilo 38 upokojencev, desetim pa so izročili darila in jim čestitali kar na domu. Letošnje srečanje upokojenih »komunalcev« je bilo drugo po vrsti. Združeno je bilo tudi s kegljanjem in pa s sklepom, da se bodo prihodnje leto spet srečali. Tudi v Tekstilindusu upokojencev niso pozabili. Zanje so organizirali sprejem, jim izročili praktična darila in pa 100 din. V Savi je bilo pred novim letom troje srečanj. Na prvem so se zbrali zaposleni, stari nad 50 let, na drugem delavci in delavke, ki so v podjetju 25 oziroma 20 let, in na tretjem delavci, ki so odšli v pokoj leta 1973. Tudi tovarna IBI se je pred novim letom spomnila upokojencev. Najprej so jim razka-zali tovarno, nato pa jih je čakala pogostitev in seveda darila. O srečanju upokojencev poročajo tudi iz Planike. Vabilu se je odzvalo 200 upokojenih članov kolektiva. Najprej so jih seznanili z dosežki tovarne, nato pa obdarili s 100 din, koledarjem, sledila pa je pogostitev. Podobna srečanja upokojencev so bila tudi v drugih kranjskih kolektivih. TRŽIČ Pred novim letom so se srečali upokojenci tudi v tržiških delovnih kolektivih. Srečanja upokojencev Peka se je udeležilo skoraj 400 nekdanjih članov kolektiva. Vsakemu so poklonili koledar in 200 din, jih popeljali po tovarni in jih pogostili. Upokojenci Združene lesne industrije so proslavili novo leto v sredo pred prazničnimi dnevi. Razen kosila in koledarja je vsak upokojenec prejel še 1(X) din. Takšno novoletno darilo pa so prejeli tudi upokojenci Tovarne kos in srpov. Upokojenci Mercatorja, tržiške TOZD Preskrba, pa so se srečali v Četrtek pred novim letom v zgornjih prostorih blagovnice. ŠKOFJA LOKA Svojih upokojenih članov so se spomnili tudi v vseh večjih pa tudi manjših delovnih organizacijah v škofjeloški občini. V Alplesu v Železnikih se je vabilu odzvalo prek 100 upokojencev. Pogostili so jih in jim razkazali novo tovarno. Upokojencem, ki so bili v Alplesu pred upokojitvijo več kot 10 let, so izročili tudi knjižna darila. V Iskri Železniki pa se je zbralo 40 upokojencev. Vsakemu so izročili po 20() din, koledar podjetja in knjigo Selška dolina. Ogledali so si tudi tovarno. Upokojence so sprejeli in obdarovali tudi v Tehtnici. Loške tovarne hladil- nikov so sprejem za upokojence pripravile že ob dnevu republike. Transturist pa je svoje nekdanje sodelavce sredi decembra povabil na ogled prenovljenega hotela na Pokljuki. Vsem so podarili tudi knjige. Gorenjska predilnica se vsako leto spomni upokojencev ob dnevu kolektiva poleti, Jelovica Škofja Loka pa jeseni, ko jih povabi na izlet in piknik. RADOVLJICA V radovljiški občini so tako kot vedno v zadnjih dneh starega leta vse večje delovne organizacije pripravile srečanja z upokojenci, jim čestitali za novo leto in jih obdarili. V tovarni športnega orodja Elan Begunje so pripravili tokrat srečanje 1 upokojenci in borci. Poleg čestitk so jih tudi obdarili in jih seznanili s poslovanjem podjetja v ' minulem letu. Podoben sprejem je pripravila tudi tovarna Iskra Otoče, ki je svoje nekdanje člane pogostila. Nekdanji člani kolektiva Iskra Lipnica pa so imeli srečanje skupaj z upokojenci kranjske Iskre v Kranju. Člani kolektiva tovarne Plamen v Kropi so tokrat upokojence obiskali na domu. V tovarna Vezenine Bled pa so jim na skupnem srečanju čestitali in jim izročili denarne nagrade. JESENICE 01) vsakem novem letu se v jeseniški železarni spomnijo svojih sodelavcev, ki odhajajo v zasluženi pokoj. Povabijo jih in pogostijo. Podobna srečanja nekdanjih sodelavcev pa pripravijo tudi v nekaterih drugih jeseniških podjetjih. Sicer pa pripravljajo raznovrstne prireditve predvsem pri društvih upokojencev na Jesenicah in na Javorniku, kjer razen na novoletna srečanja povabijo medse vse upokojence, ki so stari osemdeset in več let. D. S. ODDELEK SMUČARSKE GIMNAZIJE V začetku šolskega leta je bilo že vse pripravljeno, da bi na gimnaziji v Škofji Loki odprli samostojen oddelek smučarske gimnazije. Ker pa v tem času še ni bilo urejeno financiranje te dejavnosti, so razpis preložili za eno leto. Da pa bi aktivnim smučarjem kljub temu omogočili treninge in neovirane nastope na tekmovanjih, so se odločili, da oddelek ustanovijo, le da bodo vanj vključili dijake vseh razredov s pogojem, da se aktivno ukvarjajo z zimskim športom in so člani enega izmed smučarskih klubov pri nas. V oddelek se je vpisalo 13 dijakov. Dijaki, ki so vpisani v smučarski oddelek, lahko odhajajo na treninge in tekmovanja tudi v času pouka. Razredniki in razredna skupnost spremljajo njihove učne uspehe in jim tudi pomagajo, če je to potrebno. Vodstvo šole pa je priporočilo profesorjem, da jih vsaj dan po končanih treningih ali tekmovanjih ne sprašujejo. Jeseni bodo razpis za vpis dijakov v prvi letnik smučarske gimnazije ponovili. Pouk bo tekel v njem prav tako kot v drugih razredih, le pozimi bodo vsi skupaj imeli redne treninge, ki bodo trajali tudi teden dni ali več. V tem času pouka ne bo. Zamujeno bodo morali nadoknaditi kasneje bodisi z bolj intenzivnim poukom ali s časovnim podaljšanjem šole. VOLITVE V SVET ŠOLE PO DELEGATSKEM SISTEMU Decembra so bile na šoli volitve v novi svet šole. Potekale so že po novem delegatskem sistemu. Šolska skupnost učencev je izvolila delegacijo, ki jih bo zastopala na sejah sveta. Vsaka razredna skupnost je volila enega delegata. Naloga delegacije je, da bo pred vsako sejo sveta temeljito preštudirala gradivo in potem določila dva dijaka oziroma delegata, ki bosta šla na sejo in tam zastopala interese dijakov. Z novim načinom predstavništva v svetu bodo dosegli večjo povezanost sveta z razredno skupnostjo, saj mora vsak delegat o sklepih poročati razredu. L. Bogataj m m i; mJI ° Vsi naši otroci Zdaj ko je na Zlatem polju v Kranju zrasla res lepa nova posebna osnovna šola, povsem drugačna od stare šole z neprimernimi prostori, prave Pepelke med lepimi kranjskimi šolami, se marsikdo ob pogledu na novo stavbo, ki bo vsak čas pripravljena na vselitev, vpraša: »Kaj imamo res toliko takih otrok, Va Je zanje potrebna tako velika šola?« Sem bodo hodili otroci staršev, ki so se nekof> ob spo/nanju da je njihov,otrok drugačen od drugih otrok, v strahu spraševali, kaj bo z njihovim otrokom, kako bo poskrbljeno zanj zdaj in kasneje, kako se 7° °ttr°H znašal v življenju in sploh ■se tisoč vprašanj, med njimi pa najbolj boleč: Zakaj je otrok drugačen? Medicinska znanost lahko v pretežni meri res danes odgovori na to vprašanje, vendar pa neizprosnih dveh do treh odstotkov rojstev defektnih otrok za sedaj še ne moremo zmanjšati ali celo popolnoma odpraviti. Statistika tako pri nas kot tudi v svetu beleži, da se toliko m toliko otrok rodi že z okvarjenimi možgani kot posledica , . faktorjev ali kot posledica zgodnje obolelosti možgan in zaradi Obporodnih poškodb. Prizadetost otroka je seveda lahko zelo različna,' ™.ažje oblike, srednje do najtežje oniike. Medtem ko ljudje radi drug arugega tako za posvetno rabo Klasificiramo po »pameti« in sposobnostih, pa kategorizacijo duševno Prizadetih otrok - kot to strokovno imenujemo — prepuščamo le besedi ffOKovnjakov. Na prvi pogled bi . ,Prisegel, da iz nemirnega, razburljivega, težko prilagodljivega Otroka, ki se v prvem razredu Posebne osnovne šole vede, kot bi Pnsel iz povsem neciviliziranega sveta, ne bo mogel zrasti otrok, ki se oo popolnoma normalno vključil med ljudi, se - kot pravimo -zgubil v množici, ustvarjalen in nezaznamovan član družbe. Seveda .Je med obema podobama razpet vsaj osem let trajajoč lok oblikovanja mlade osebnosti v posebni osnovni šoli. »Ne bi verjeli,« pravijo na posebni osnovni šoli Kranj, »kako lahko ob strokovni pomoči, ki jo v vseh posebnih šolah nudijo lažje prizadetim otrokom, le-ti napredujejo Ce prizadet otrok prihaja iz okolja, ki mu v prvih letih ni nudilo razen osnovne nege prav ničesar, tak otrok ne bo poznal ne higienskih navadfc ne zli86 °bleči' ne bo znal prijeti šivanke, papirja in če čutUarTna tUdi nekater« druga veliko m re.dko' bo treba kovnpo Pri2adevanj, stro- 2 ^anja in P^dvsem tu- lahlt« d° 0tr0ka' Zel° velik° ka že v ? Pr*zaneg ali pa ga ne da, posuje z njim visoke hribe, dol pa pusti gol in pust. faradi tega je veliko otrok prikrajšanih za zimsko veselje, saj jim starši ne morejo omogočiti smučanja in »dričanja« po snegu v kakem zimskem športnem središču skupaj z njimi ali pa v šolskem smučarskem tečaju. Veletrgovina Specerija Bled razglaša prosta delovna mesta: a) natakarice Pogoj: končana gostinska šola b) komisionarje za skladišče Pogoj: K V prodajalec Ponudbe pošljite do 20 januarja 1974 na naslovf vele- jufmva 3. Wija B,ed' Ka" Aktivni gorjanski radioamaterji t: novala v p°S^mTojila in Preime" ^ubu je zdaM« J,ub Pokljuka' V imaio L J- 16 flanov! Štirje člani Pa ie i Zpite,z diplomami, nekaj kfuba so °V- Za Pred^dniki Repeta t r°k-at ,zvolili Anton« Pa Prano« M,J.' Za Podpredsednika > ima dan ® MuleJa 8 Krnice- Klub TVD P«h 8VOJ® Pro»tore v domu s VU "artizan v Gorjah. ni sD e^"tj\nabaviti kratkovalov- dena?LJesTlk- ln oddajnik" Nt'kaJ 1 Gorii n«»t ' *mi Pr'sPevali občani delovnp ?8J Šola Bratov Pa ! Sava jl ",zacije LIP Bled, SGP i Poletje ZT' vbrtno gradbeno zem Bled Pv in ^avod za urbani- I Prislužili od m i ^enar Pa so si ' Prireditvami^ (PriT1®1 zabavn!mi l P^agala tuH tem, pa so im Fantje ? TO^ka dekleta). 8vojo an»7Q, am k,uba 80 doslej s otvoritvi t x 0 »odelovali pri-«0 v sve kf,e ,na Doliču. Razen tega Triglava P^drave tudi z vrha lahko nabav?,?b°dnje si želiJ°' da ^ | trični agrel ' t?J P!"enosni elek" iarr>i pa hS *Med različnimi akci-; tudi tečai 7»°n TSec orKanizirali Pokljuka vah?Ve T6, Radio klub radioamaterska H"8?' k' jih zanima i Javijo in vS dejavnost' da se P"-i In vključijo v njihove vrste J. Ambrožič Za učence tretjih razredov osnovne šole Lucijana Seljaka iz Stražišča pri Kranju pa se je bela zima že začela. Namesto, da bi čakali na sneg med počitnicami, so se enostavno preselili v Gozd-Martuljek, kjer je snega vsaj za silo. Tudi šolske knjige so vzeli s seboj, tako da imajo pravo pravcato šolo v naravi kot se pravi pouku, ki ga zelo veliko kombinirajo s športom. »Najbolj smo veseli,« pravi ravnatelj šole Janez Grašič, »da so razen nekaj izjem, nekateri so bili namreč bolni, lahko prav vsi tretješolci iz centralne in vseh petih podružničnih šol od Besni-ce do Mavčič prišli v Gozd-Martuljek. Seveda smo morali starše najprej prepričati o koristnosti take šole, saj se otroci večji del dneva .gibljejo zunaj na svežem zraku, popoldanske ure pa so namenjene pouku.« Velika večina tretješolcev je tokrat prvič stopila na smučke. Vsi od kraja so navdušeni in radi se pohvalijo, da že znajo zavijati. Prvi dnevi so bili seveda težavni, zdaj pa so nekateri že pravi mojstri vožnje v plugu in podobnih umetnij. V prvi skupini tretješolcev, ki so bili ta teden v Gozd-Martuljku, je bil« 04 učencev, v drugi izmeni pa jih je okoli 80. Šolsko vodstvo se je odločilo za tretje razrede zato, ker je v njih najmanj učencev, in ker se pri tej starosti otroci pri športu najmanj poškodujejo. Med temi vzroki pa ni na zadnjem mestu tudi oprema, ki je za manjše otroke vsekakor cenejša kot pa za večje. Šola je na primer za prvo skupino tretješolcev kupila 30 parov smuči in smučarskih čevljev, drugo so kupili starši. Šola bo prispevala del denarja tudi za dnevno oskrbo v depandansi hotela Špik. »Organiziranje šole v naravi ni bilo lahko, tudi precejšnjo odgo- vornost smo prevzeli za otroke. Vendar pa se po izkušnjah prvega tedna lahko samo pohvalimo. Otroci so zelo pridni tako zunaj na snegu kot tudi v jedilnici, kjer imamo pouk seveda prirejen sedanjim razmeram. Tudi razredni učiteljici sta se v novih pogojih dela zelo dobro znašli, prav tako tudi smučarski vaditelji z naše šole pri učenju smučanja. Hkrati pa uspešno zamenjujejo otrokom tudi starše, saj za otroke skrbe 24 ur na dan.« Da delo dobro opravljajo, so se prepričali tudi starši, saj so v nedeljo skoraj vsi obiskali otroke in ugotovili, kaj bi drugega, da so otroci navdušeni nad šolo v naraVi. Tako obliko kombinacije pouka s športom bodo po besedah ravnatelja Janeza Grašiča skušali obdržati še naprej. Naslednje leto bodo po možnostih dokupili smučarsko opremo, že zato, ker bo v tretjem razredu naslednje leto veliko več učencev. Za učence višjih razredov pa nameravajo kot je v navadi skoraj pri vseh osnovnih šolah organizirati dnevne smučarske tečaje. »Zelo veliko nam je do tega,« pravi Janez Grašič, »da otroku vcepimo ljubezen do aktivnega športa in rekreacije, razen tega pa se v taki šoli, kot jo pravkar imamo, vzgaja tudi tovarištvo, krepi se samostojnost otroka, dobe druge koristne navade in si okrepe zdravje.« I Imenitno bi bilo, če bi tako šolo v naravi, ki jo je šoli Lucijana Seljaka uspelo organizirati v tako velikem obsegu, imele možnost organizirati še druge osemletke, da bi taka oblika rekreacije učencev lahko postala nekaj stalnega kot sestavni del pouka v nižjih razredih osemletk. L.M. Mavzolej TADŽ MAHAL pri Agri, ki ga je dal postaviti veliki mogul Sah Džehan (1M0—1648) za svojo ženo Nuri Mahal. Neokrnjen sijaj nekdanjih dni pa nam pričara pripovedovanje kronistov, kajti sodobnikom je ostalo le malo zlata in dragega kamenja. Ponos cesarskega dvora je bil bajeslovni prestol iz suhega zlata, oblikovan v podobi pava. Ta pavov prestol in številne mogulske dragocenosti je oplenil zloglasni perzijski šah Nadir, isti človek, ki je v svojem besu dal poklati v eni sami noči sto tisoč prebivalcev Delhija. Za šahom Nadirjem so plenili še drugi osvajalci. Sloviti stodevetkaratni demant Gora luči (Kooh-I-Noor) je že dolgo v britanski lasti in le malokdo ve, odkod izvira ta dragulj, ki je ponos angleške kraljevske zakladnice. Okoli leta 1850 je moral v pregnanstvo poslednji mogulski veljak šah Baha-dur. Z odvzemom oblasti in njegovo smrtjo je bilo cesarstvo mogu lov dokončno obsojeno na pogin. Prevladujoča sila Indije je postala Vzhodnoindijska družba in v razdobju med leti 1757 in 1857 je znašala vrednost odliva iz Indije že blizu 20 milijard zlatih rupij vrednosti. Nenasitnost prvih generacij Angležev presega meje človeškega razuma, nekje navaja Nehru. Ničeser drugega kot črn marmor sredi rož in zelenja ne spominja na Mahatmo Gandhija. V njegov spomin niso postavljeni ne spomeniki, ne mogočne zgradbe. Moža, čigar pepel so po hindujski šegi raznesle reke in vetrovi po prostranstvih Indije, časti dežela kot očeta naroda. Življenjsko načelo Gandhija je bil nenasilni odpor kot najplemenitejša oblika boja proti krivicam in nasilju. Neštetokrat je moral na sebi okusiti, da je velikim in močnim vse Kdo od takšnega svežega zimskega zraka in veselega smučanja ne bi imel teka!1 Se taki, ki veljajo za izbirčneže, lepo pospravijo okusno kosilo, da bi se njihove mame kar čudile. — Foto: F. Perdan Obvestilo Kmetijska zadruga Naklo — valilnica bo tudi letos prodajala od 22. januarja dalje enodnevne piščance vsak torek od 6. do 12. ure. KZ Naklo — valilnica busu. Nič ni pomagalo, če sem si priklicala v spomin opise takšnih prizorov, v katerih pisci razčlenjujejo preračunljivost teh malih pros-jakov. Potopisci jih skoraj brez izjeme rišejo kot nenadkriljive igralce. Prav mogoče, da je bilo tudi to umazano, suhljato bitje eno tistih vztrajnih izsiljevalcev, toda kdo bi mogel neprizadeto gledati moledujoče ustnice in suhcene ročice, ki kažejo na lačna usta in prazen trebuh? Revše nas je z izrazom največjega obupa zasledovalo, zaostajalo in dohitevalo v nenehni nevarnosti, da zaide pod kopita konj in vprežnih volov ali da ga zmlinčijo nora kolesa drvečih avtomobilov. Teklo je na življenje in smrt vse dotlej, dokler ni skozi okno vozečega avtobusa dobilo svoj novčič v skledico za milodare. Prizori velike bede se odigravajo tudi pred obzidjem delhijske džamije Masjid, zgrajene v letih 1638—48. Sa Jahan je ob muslimanskih dnevih molitve zahajal sem, da se pokloni Alahu. Ob urah molitve se tukaj zbirajo verniki k molitvi, na velikanski ploščadi so včasih velika zborovanja. V največjo džamijo sveta, katere glavna kupola presega šestdeset metrov, vodijo štiri velika stopnišča, okoli teh stopnišč so nakopičena bedna človeška bivališča. Zaradi vse te bede v trenutku zaso-sovražiš bahavo mogočnost kupol in minaretov, obokov, ki skrivajo odtis Mohamedovega stopala in las iz prerokove brade. Ne mogočnost, ne lepota ne opravičujeta cene, ki so jo plačali potomci za ta in vse druge spomenike v božjo ali človekovo čast. Ni opravičila za zverižena okostja in upadla telesa milijonov. Čeprav je gorje, ki se tu ponuja očem, nepopisno, se usta otrok smehljajo, smehlja se od gnusne bolezni iznakaženo lice prosjaka. Obrazov teh ljudi še nista zaznamovali pohlep in nevoščljivost, sopotnika civilizacije. (Se bo nadaljevalo) Anica Bizjak C^ 1 3% 121 7 Vesela šola na snegu dovoljeno, mali in slabotni pa se morajo sklanjati. V trenutkih slabosti so ga obhajale hude misli in slutnje, kajti zavedal se je, da se je namenil po poti, kjer bo moral dati vse od sebe, ne bo pa mogel terjati ali dobiti ničesar v zamenjavo, ne resnične ljubezni, ne drugega prizna nja razen njih polnih trebuhov in njih zadoščenih pravic. (P. Rour-tembourg: Gandhi). V prizadevanju za odpravo nasprotij med muslimani in hindujci je glasnik nenasilja našel smrt pod revolverskim strelom hindujskega verskega fanatika v Delhi-ju leta 1948. Mimo spominskega obeležja pa dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom hodijo bosonogi obiskovalci, da v svetem spoštovanju polože vsaj skromen cvet v spopiin svojemu umrlemu voditelju. Toda življenje nezadržno hiti dalje. Po delhijskih ulicah brez prediha vrvi pisana ljudska množica. Avtobus hrupno prodira v osrčje starega Delhija. Vozilo se vse težje prebija dalje. Vzporedno z njim tečejo razcapani otroci in prosijo svoj »bagšiš«, a z naraščajočo hitrostjo vozila drug za drugim odne-havajo. Vztrajalo je le še dekletce ter neutrudno teklo in teklo ob avto- 2. nadaljevanje Prva skupina tretješolcev osnovne šole Lucijana Seljaka iz Kranja, ki so ta teden imeli šolo v naravi v Gozd-Mar-tuljku, se je za spomin na prijetne urice postavila na stopnice depandanse hotela Špik. Na sliki sta tudi dva od »smučarske ekipe«: učitelja Marjan Kolar in Peter Mohorčič. — Foto: F. Perdan Rdeča trdnjava je nadvse lepa tudi v dnevni svetlobi. Vanjo vodijo visoka vrata mimo stražarnic in drugih poslopij, prek tlakovanih dvorišč in skozi obokane prehode s trgovinicami. Tu se lahko oskrbite z dragimi kamni, zlatimi in srebrnimi okraski, izdelki iz slonovine in z najraznovrstnejšimi spominki. Pod temi oboki lahko potrošite ves denar, če se le odzovete prijaznim prodajalcem in prekupčevalcem, ki neutrudno vabijo mimoidoče v svoje prodajalne. Vendar je bolje pohiteti prek zelenih livad v osrčje trdnjave. Tu so sedaj razgrnjene te bele dvorane, obložene z živobarvnimi poldragimi kamni in biserno matico, manj skrivnostne kot ponoči, a tembolj bleščeče v slepečih sončnih žarkih v nenadkriljivi lepoti. Že kronisti tistega časa so opisovali tukajšnji harem, imenovan Palača barv zaradi dragih kamnov, nanesenih v cvetnih spletih po zidovih, kot najlepši prostor vse palače. Rajsko lepe haremske dvorane tekmujejo v lepoti z oltarju podobnim prestolom božje sence na balkonu Dvorane za posebne sprejeme. Nega obraza pozimi Marsikatera žena pravi, da ima najraje pomlad in jesen, ker sta ta dva letna časa najbolj primerna za njeno polt, drugi letni časi pa da njeni koži zelo škodujejo. Delno bo to držalo, vendar pa le takrat, kadar sami ničesar ne storimo, da bi slabe vplive nekega letnega časa omilili ali sploh odstranili. Hladni dnevi nas navadno zaprejo v topla stanovanja, kjer si grejemo premrle noge in roke in kožo izpostavljamo suhi toploti centralne kurjave. Brez svežega izbrali smo Imate radi posebnosti in ste ljubitelj keramike? V škofjeloški NAMI imajo naprodaj izredno lepe primerke poslikanih krožnikov in vrčev z mestnim grbom. Cena: vrč 141,30 din krožnik 197,50 din V blagovnici KOKRA na Titovem trgu v Kranju so pravkar dobili bogato izbiro ličnih ženskih, moških in otroških copat iz Cena: od 32,80 do 56,85 din zraka in v suhem skoraj brez vlage toplem prostoru se seveda koži na obrazu dela nepopravljiva škoda. Če pri tem zanemarimo še prehrano, bomo pomladne dneve dočakali z brezbarvno utrujeno izsušeno kožo, ki jo bomo potem zdravili dolge mesece. Skoraj vsaka ima v omari visoke škornje, zato pojdimo le pogumno tudi ob večjem mrazu na spre! lod in to čim dlje od mesta, kjer se zadržuje prah, saje in sploh nesnaga v zraku. Redno je treba skrbeti za toploto in prekrvljenost telesa tudi z gibanjem na svežem zraku. Pri tem pa je seveda važno, da je koža pred mrazom in vetrom dobro zaščitena. Za zaščito uporabljamo mastno kremo. Tako kremo uporabljamo čez dan, čez noč pa hidrantno kremo, ki koži vrača izgubljeno vlago. Torej bomo ravnali prav obratno kot smo v poletnih mesecih. Zjutraj nanesemo na obraz nekoliko več mastne kreme kot jo koža lahko vsrka. Odvečni sijaj kože prekrijemo s tekočim pudrom, kar je vse še dodatna zaščita pred mrazom. Lahko pa se povrhu še rahlo napudrate s pudrom v prahu ali v kamnu. Zvečer je čiščenje kože obvezno. Obraz nato osvežite z losio-nom. Koži boste vrnili prepotrebno vlago z mlačnimi kamiličnimi oblogami. Obloge si pripravimo zvečer. Joži iz Tržiča — Kupila sem blago za zimski plašč, vzorec prilagam. Prosim, svetujte mi model plašča. Stara sem 16 let, visoka 166 cm in sem močnejše postave. Čiste mehke krpe namočimo v kamilični čaj in ožeto položimo za deset minut na obraz. Kožo nato namažemo s hidrantno kremo. Posebna skrb naj pozimi velja suhi in tanki koži. Za tako kožo izbiramo posebno mastno kremo, sredstvo za čiščenje kože in pa losion ne smeta vsebovati alkohola. Tudi tanka s kapilarami preprežena koža je pozimi zelo občutljiva. Taka koža nikoli ne sme brez zaščite na mraz. Da žilic na licu ne bo še več, se pozimi izogibajte naglih sprememb temperature, ne pijte alkohola, prave kave in zelo vroče juhe ali čaja. V mrazu zelo rada spoka tudi nežna kožica na ustnicah. Pod šminko naj bo vedno še plast posebne šminke za ustnice, ki se dobi v drogerijah, ali pa jih namažite s kakaovim maslom. Nasveti — Nekatere konzerve se zelo težko odpro. Pomagamo si tako, da pred odpiranjem pločevino, ki jo bomo rezali, prej ogrejemo z vročim likalnikom. — Neprijeten vonj iz steklenic odpravimo, če v steklenico zlijemo beljak in malo vode. Vse skupaj dobro potresamo nekaj časa in nato speremo še nekajkrat s čisto vodo. — Trdo kuhana jajca bodo po-temnela, če jih bomo kuhali več kot deset minut, zato je dobro kuhati vedno z uro v roki. Mehko kuhano jajce bo ravno prav kuhano, če ga bomo previdno z žlico potopili v vrelo osoljeno vodo in kuhali tri do tri in pol minute. Jajce bo tudi mehko kuhano, če ga bomo potopili v lonec z veliko vrele vode, odstavili in pustili pet minut. Voda, v kateri se kuhajo jajca, naj bo vedno dobro soljena, ker potem jajčna lupina ne poči. za vas Leto dni sem čakala, da so jo končno sprejeli v vzgojno-varstveni zavod, leto dni sem premišljevala, kako idealno bo, ko bo hodila v vrtec. Ko so mi sporočili, da jo lahko pripeljem, sva najprej obiskali zdravnika, preskrbela sem potrdilo o višini osebnega dohodka ter jo na slovesni dan pripeljala pred sam vhod. Varstvo Da se razumemo! Prav lepo in brez vsakršnega strahovanja smo jo pripravljali na vrtec in zavedali smo se, da ne bo lahko. Naša Mateja je vsa tri leta preživela izključno med odraslimi in se s sosedovima fantinoma še igrati ni znala. Pripovedovali smo ji, dopovedovali, kako se bo lepo igrala in tako dalje. Na ta slovesni dan se je začela kujati že tedaj, ko sem jo jemala iz postelje — nekoliko prezgodaj za njene dosedanje navade! »Boš šla z mano tudi ti?« je nenehno spraševala in se me oklepala tam pred vhodom. Sli sva noter, vzgojiteljica je rekla, da bo sprva težko, a se bo že privadila. Pa ni bilo tako! Prvi dan je jokala, drugi dan je jokala, tretji dan še noter ni hotela. Ne morete si misliti, kaj vse lahko počne otrok, če nečesa noče storiti. Jokala je, milo prosila, da bo pri teti odslej bolj pridna, da ji ne bo treba ničesar več kupiti, da ne mara vrtca in otrok in da bo rajši doma. Četrti dan so poskusili drugi družinski člani, a je bilo še slabše. Ni in ni hotela ostati v vrtcu in tako je bil ves trud zaman. Odnehali smo, seveda tudi zato, ker je doma čakala »rezerva«, stara mama, zato, ker smo izmenično po službah in je zdaj v varstvu tega ali onega. Tako je slavila svojo ponovno zmago, ki ji drugače pravimo tudi takole: »Saj je revček še premajhen; pustimo mu nekaj svobode, saj ima šele tri leta in pol itd.« Drugo leto pa pojde, pravimo. Nič več potuhe! Bo šla res? D. S. Otrok ima božjastne napade Božjastne napade so poznali že antični narodi — pripisovali so jim nadnaravni, božanski pomen, od tod tudi ime. Šele proti koncu prejšnjega stoletja so ugotovili, da je vzrok napadom bolezensko dogajanje v možganih ali njihova poškodba. Bolezen, ki je ena najbolj razširjenih nasploh, se lahko pojavi v vseh obdobjih življenja, vendar najpogosteje v zgodnjem otroštvu. Vzroki so številni. Najpogosteje je otrok predhodno prebolel vnetje možgan ali bil poškodovan po glavi. Včasih vzroka ne moremo ugotoviti in gre verjetno za dedno pogojeno bolezen. V nekaterih primerih pa vzrok odkrijemo šele naknadno in pri otroku, ki je prej bil vedno zdrav ter je začel dobivati napade, se kasneje ugotovi, da je obolel za tumorjem na možganih. Nemalokrat pa se pri otroku, ki pride v ambulanto zaradi napadov, pokaže, da nima božjasti ali epilepsije kot tej bolezni strokovno pravimo, pač pa da ima le vročinske krče, omedlevice ali pa le živčne napade. Pri pravi božjasti razlikujemo Vet oblik napadov. Najznačilnejši in ljudem zaradi svoje dramatičnosti najbolj poznani so »veliki« ali Grand mal napadi. Otroka prizadenejo kot strela z jasnega neba: nenadoma izgubi zavest, pade po tleh, sprva je ves trd, nato pa dobi krče po celem telesu, hrope, ima pene na ustih in običajno se pomoči v hlače. Po napadu, ki traja nekaj minut, je zmeden, boli ga glava in zaspan je. Nekateri imajo tik pred napadom tako imenovano »avro«, neki nejasen občutek, ki napoveduje napad. Manj dramatični za okolico so tako imenovani »mali« ali Petit mal napadi, ki otroka tudi manj prizadenejo. Pri teh se otrok le za trenutek zazre, preneha z delom, ki ga opravlja in običajno zacmoka z usti ali naredi kako grimaso. Takoj nato spet nadaljuje z delom, kot da se ne bi nič zgodilo. Ti napadi so običajno zelo pogosti in se ponovijo tudi po deset ali večkrat dnevno. Druge oblike božjasti so manj pogoste, vendar so ravno tako pomembne, kajti često se iz njih razvijejo »veliki napadi«. dr. Milivoj Veličkovič Cena: 66,80 din za par Tudi v Kokri še vedno mislijo na zimo;^ v oddelku smučarske opreme v GLOBUSU imajo naprodaj kariraste otroške smučarske pajace, ki so letos posebna moda. Cena: 570 din w m, igjt Sobota, 12. januarja 1974 Toplo in lepo pokrivalo Med modnimi dodatki gre klobukom in pokrivalom sploh posebno mesto, saj pokrivalo sodi k obleki tako kot pika na i. Seveda pa pri tem upoštevamo poleg mode še določene navade. Pri nas ženske posegajo po pokrivalih šele ko postane hladneje, medtem ko je »moška sezona« nekoliko daljša oziroma ni nošnja klobukov vezana izključno le na hladne dni. Običajno ločimo pokrivala po sezonah in pa po priložnostih, za katere jih nadenemo. Letos je sicer moda pravila o pokrivalih zelo posplošila. Nadvse so cenjene športne pletene kape, ki jih ne nosimo le za šport, pač pa jih nadenemo za vsako drugo priložnost, le obisk gledališča je morda izjema. Res pa je, da grobo pletene volnene kape, pa če so še tako moderne, najlepše pristojajo mladim obrazom. Za vse pa, ki so že bile stare dvajset let in več, pa so še vedno najlepša pokrivala iz klasične klobu-čevine ali pa razne vrste kapic iz najrazličnejših materialov. Trgovine so kar dobro založene s temi pokrivali, ki jih je večinoma izdelala tovarna klobukov Šešir iz Škofje Loke. Zelo veliko je športnih pokrival iz umetnega kržna, to so razne kučme in najrazličnejše kape iz krzna, ki so ga uvozili iz Zah. Nemčije. Najlepše pa so baretke iz angora pletenine v umirjenih pa tudi v bolj živih barvah. Za vse pa, ki najraje ostanejo pri klasičnih materialih, pa je tovarna zai to sezono izdelala več modelov iz klobučevine. Med njimi je precej takih pokrival brez krajcev, podobna so kapicam, ki jih že nekaj let pri nas najraje kupujejo. Brez modelov klobuka s krajci pa seveda ne gre. Modna kreatorka tovarne Šešir Vera Mlakarjeva je po najnovejših modnih zapovedih pripravila za to sezono tudi klobuke z nepreve-likimi krajci in z . nizkim oglavjem, vendar pa na žalost taki modeli kljub svoji enostavnosti ne pristojajo vsakemu obrazu. Zato bodo ljubiteljice klobukov posegale raje po klasičnih modelih klobukov z višjim oglavjem v letos modnih umirjenih barvah, okrašeni le s trakovi ali obšivi. Spomladanski modeli klobukov pa bodo po besedah kreatorke Mlakarjeve zažarele v živahnih barvah in v oblikah, ki so očarale obiskovalce jesenskega modnega sejma v Beogradu. Tudi za otroke niso pozabili v Šeširju. Za zimo so izdelali več praktičnih pokrival iz umetnega krzna, kučme, fantovske kape k la Zivago, za deklice pa tudi razne klobučke iz blaga. L. M. Zagotovo bomo še imeli pravo zimo in dosti prilike za smučanje. Pri Slovenijaavtu v Kranju se zelo poceni dobe prtljažniki za smuči. Marta — Plašč za vas se zapenja erioredno z gumbi. Ima manjši ovratnik in dolge ozke rokave z manšetami. Dolžina plašča je cha-nel. Žepi so nevidni. Zadnja stran ima razporek. Plašč krasijo šivi. Poleg lahko nosite pas in dolg šal iz kosmate volne. Danes vam predstavljamo eno naših odličnih sedežnih garnitur HARFA V naših prodajalnah si oglejte še veliko izbiro vsakovrstnega pohištva: dnevne, samske in otroške sobe, spalnice, kuhinje ter sedežno in kosovno pohištvo. Kranj, Ljubljana, Celje, Maribor, Koper, Murska Sobota, Nova Gorica 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 12 13 14 15 16 ■ 17 18 J ■19 20 ■ 22 ■ 23 24 25 26 27 28 29 ■30 31 32 33 34 35 ■36 37 ■ 38 39 40 41 ■ 42 43 ■ 44 45 N p6 47 M 48 49 FT- 50 51 52 53 54 noreia 1 s'okensko mesto v Italiji, 7. kmetovalci, roman nobelovca Reymonda in roman Ho- 16 nekd a°i!' 13 'ta''Jans'u> gorstvo, po katerem je polotok dobil svoje ime, 15. plug, \r i, oralo, Akademka ,rat'?a za ljudski odbor, 17. vseučilišče, visoka šola, imenovana po gr.k ... junaku Podoh7l,U'i uj tlca za Zvezni institut, 20. ljudsko ime za Hercegovca, 22. eroti, okrasni kipi ali za kisl aVh 23. zamašek, leseni zatič, 24. velika, trebuSasta, navadno zđSčitena steklenica sveteBa06 ' ' ^o 'me s'oven'te pesnice in prevajalke Novyjeve, 27. poglavje korana, muslimanskega konaln pisma' prastara igračka, leseno vretence na elastični vrvici, 30. večerna ženska obleka, 36 raMt"1 sVanišee, 32. vojaSki premik, spreten, taktičen postopek, 34. moč, jakost, 35. zapor, arest, pisana t V Ji! FranciJ' na podnožju Cćvennesa (Sevenov), :38. slaba juha, neokusna redka jed, 41. Luxeml r° P?P'8a. 42. odcejati, ocejevati, 44. avtomobilske oznake za Avstrijo, Španijo in prvino r"'" 4« N'kita HruSčov, 46. prva pevka, pevka glavnih opernih vlog, 4«. znak za kemično jezera v Jk.u.h.'.'?jska diSavnica (množina), 51. mesto ob reki Angari, zahodno od Bajkalskega irrnHUoi; JU j 1 "'".'"j'. 53. roman francoskega književnika Claudeja Aneta, 54. abesinski velikaS, graditelj moderne Etiopije. J JTFr- 1 lePa' golobu podobna ptica, ki živi na morju, 2. podpora, opiranje, 3. odgovor na kontro AnflmV7JU> m hrvaška industrija nafte, 5. glajenje tkanine, 6. pokrajina v Vietnamu, kjer žive kiiltm.« o ■ ?ržavn'k' ,8- indijanska plemena v Srednji Ameriki, ki so imeli zelo visoko razvito Češkim' 19 'T slovfnske književnice Perocijeve, 10. Tomislav Neralić, 11. desni pritok Labe na Etioniii «h »j*'na ljud1, sestav'jena za kako delo; moštvo, 14. malik, 15. vrsta metle, 18. pokrajina v posoda 7 TT ^0rjl1' Znan' srbski Pisateli- Mladen (roman »Kozara«), 23. ovalna, a ploska oblika »i?» ib Chaplinova žena, 27. ime več krajev v Sloveniji; vas, 29. aplavz, 31. mladostna Pesnika • nast°Pa med preobrazbo, 32. slovenski literarni zgodovinar Boris, tudi pravo ime Perzii«w;T. t® V>fdf?ka' Alo-»z- 33" tropska smola, 35. slovenski čebelar in slikar, 37. znameniti vinu 40 m ed I)in- 39- hrvaški skladatelj in glasbeni pedagog. Blagoje, tudi plesnoba na Pritisk Ido T ""n'• A{eksander' Aleksij, 42. veliko pristanišče v Alžiriji, 43. merska enota za zračni m o bi ls k a i,nce AU ' 46' PredP°na. ki pomeni davno preteklost, prvotnost, 47. mednarodna avto-prvino titanTone KrT'1-'0' Pr' Sportni" tekmovanjih kratica za ta kontinent, 50. znak za kemično 5*ešitv® Pošljite do četrtka, 17. januarja , na naslov: Glas, Kranj, o iS t^1Jadeja !» z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. rešitev nagradne križanke iz sobotne številke AdrT 9?' effv10' okun, 14. parog, 15. osteklina, 17. omot, 18. Svetko, 19. čep, 20. LO, 21. okle, 23. Odra' 4 < p ' ; k,°' 28' rast'omesek, 32. priklop, 35. Odaka, 36. Canio, 38. orograf, 40. Aralsk, 42. 61 • Na- 47• okoP- 49- rana, 51. AF, 52. aga, 54. otajek, 56. kalo, 58. potapljač, 60. metal, knej, 62. akna, 63. Prato izžrebani reševalci či(Vv, 919 res!tev in »^žrebali: 1. nagrado (50 din) bo dobil Boris Rupnik, 64000 Kranj, Zupan-Ptokluk»' 7 i40 din) Iztok Horman, Kranj, Mlakarjeva 22/111; 3. nagrado (30 din) pa Uroš. ■var, Gorje 7b. Nagrade boino poslali po pošti. Več rojstev Mistiko se je lani rodilo v Jugo-otrnh hna' 'T Prebivalcev 17,8 1972 Načr>llŽn0 t0lik0 k0t to knf P u OČJlh Z nizko natahte-Zja Llr ?Jv°dina, Hrvatska in na rm ni J% roJstev ostalo v Mnh?r,PrVŠnjlh leL Na Kosovem, vini hi °mjl te/ Bomi in Hercego' Te tJnrje Vedn° veliko rojstev pa LaZ^°VOrienih v ^dnjem letu Teta t VJiadnjlh letih raste natali-ravni SlxOV™lJl- Mortaliteta je na aVni Panjih let. Na 1000 prebi- Rekordna letina V svetu so v letu 1973 pridelali rekordno k( '"ino pšenice. Na 217 milijonih ha pridelovalne površine je zraslo 349 milijonov ton pšenice ali za 5 odstotkov več kot leto prej, prav tako pa so^bile za 5 odstotkov večje pridelovalne površine. V ZDA so pridelali 47 milijonov ton pšenice, kar je za 12 odstotkov več kot prejšnje leto. Kanada je pridelala 17 milijonov ton ali za 17 odstotkov več. V vsej Evropi pa so pridelali 49,8 milijona ton pšenice ali za 3 odstotke manj kot leta 1972. Vitamin C Potrebe po vitaminu C v svetu tako naraščajo, da so v Švici sklenili do leta 1975 zgraditi največjo tovarno vitamina C na- svetu. Investicija bo veljala kar 100 milijonov švicarskih frankov. Avtomobil leta Anketa evropskih avtomobilistič-nih časnikov je proglasila za avtomobil lanskega leta zahodnonemški mercedes 450, na drugem mestu lestvice, ki jo je sestavilo 45 novinarjev, je italijanski fiat, tretji avtomobil pa je japonska honda-civic 1200. Nafta iz skrilavca Stiska za nafto je obudila misel na staro idejo o pridobivanju te surovine iz skrivavca. Pri nas so se že dvakrat po vojni ukvarjali s to mislijo, vendar pa so bile naložbe zelo drage, pa ni bilo nič iz tega. Pri nas so bogate rezerve skrilavca blizu Aleksinca v Srbiji, zaloge cenijo na nekaj milijard kubičnih metrov. Iz te količine bi lahko dobili več kot 200 milijonov ton surove nafte. Plini in druge sestavine skrilavca kot stranski proizvodi pa bi dajali električno energijo, umetna gnojila in vrsto surovin za industrijo gradbenega materiala. Nahajališče skrilavca ni daleč od železniške proge Beograd—Niš. Vse je zapisano v zvezdah Kaže, da Zemljani vse bolj verjamejo v svojo usodo, zapisano v zvezdah. Kako drugače bi si razlagali poplavo horoskopov v številnih časopisih. Ponekje pa astrologijo jemljejo čisto zares. Na primer: samo v Parizu je okoli 4000 uradov specializiranih za prerokovanje usode po zvezdah. Marsikdo ne napravi več niti koraka, ne da bi poprej povprašal zvezde. Res da ne direktno, pač pa prek razlagalcev. V Franciji imajo že pravo armado „astrologov, ki razlagajo ljudem njihovo usodo, zapisano v zvezdah. Črtomir Zoreč: valcev jih največ umre v Sloveniji, Vojvodini in Hrvatski (10,5), najmanj pa v Črni gori (5,5). Še bo vina Lanska vinska letina v deželah evropske gospodarske skupnosti je bila vsekakor rekordna, saj je presegla pridelek vina iz prejšnjega leta za 25 odstotkov. Zaradi ugodnega vremena je tudi kvaliteta 161 milijonov hI vina, kolikor so ga pridelali, zelo dobra. Tolikšna količina vina pa je v letu 1973 zrasla na povečanih vinogradniških površinah. N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (2. zapis) Naše popotovanje po koroški slovenski deželici bomo razdelili tako, da bi sleherni rojak — ki ima za take reči seveda dovolj ljubezni in radovednosti—zlahka sledil našim stopinjam: zdaj se bomo seznanili z Ro-žem, potem s Podjuno, pa z Ziljo in še z Gurami, vasmi v hribih okrog Kostanj med Osojskim in Vrbskim jezerom (tam je bukovnik Drabo-snjak sestavljaj svoje »rajme«; od tam je doma tudi sodobni koroško-slovenski pesnik Andrej Kokot), pogovorili se bomo s Poljanci okrog Celovca in Gospe svete ter z gorjanci na visoki Svinški planini. Tak je popotni načrt. ROŽ, SRCE NAŠE KOROŠKE ral sem, pa tudi sam sem se Bprepričal, da je Rož (Rosen-tal; nerad, a bom le moral zaradi orientacije pripisovati domačim, slovenskim imenom krajev, še sedanjo nemško označbo, dostikrat le klavrno popačenko — naj povem le dve taki »nemški« imeni iz njihovega cvetobera: za naš hrib Peč so iznašli ime Ofen, ker pač niso vedeli, da je naša peč skala, pečina, ne pa kaka ogrevalna peč; drug tak primer je Psinja ali Pod-sinja vas — nemško je seveda to Hundsdorf, čeprav je to le vas pod sinjo skalo ali planino; tudi našo bohinjsko Črno prst so ponemčeval-ci brumno prekrstili v Schvvarzfin-ger, pač zato, ker jim ni prišlo na misel, da pravimo zemlji po slovensko tudi prst) ne le srce, pač pa tudi šopek naše Koroške. Tako lepa, prostrana in zvesto slovenska je ta dolina! Varno leži med Karavankami in Gurami (Sattnitz) — kot na dlani... Bogatovodnata Drava pa ji je kot žila z živo krvjo. Ki ji jo daje Zilja (Gailtal), Rož pa jo potem oddaja Podjuni (Jauntal), prav tako še trdo slovenski. Najmogočnejši je vsekakor pogled na ves prostrani Rož s Humperka (Hollenburg), še dobro ohranjenega gradu tik nad dravsko strugo, ob cesti, ki vodi od Ljubelja proti Celovcu. Rodovitna ravnica, do koder seže oko, nad južnim robom visoki snežniki, na severni strani zelene Gure — in po sredini, med polji, srebrna (resda včasih tudi precej kalna!) Drava. Včasih je bolj hitela in šumela, saj je pridrla (od tod njeno ime?) izpod ledeniških Alp. Zdaj pa je reka vklenjena med elektrarniške jezove in je ponekod že bolj podobna jezeru kot tekoči vodi. VITEZI Z ROŽEKA Najbrž bo zanimivo vedeti, da se domači vitezi z imenom Roža, omenjajo že 1. 833. Njihov grad Rožek (Rosegg) je danes sicer v razvalinah, vendar je zaradi živalskega vrta, ki so JflfA uredili okrog grajskega gričajM^e vedno močno obiskovan. Da jeMožek bil že zdavnaj obljuden, pričajo številne izkopanine iz prazgodovinskih gro-. bišč. Bomo pa se v Rožek (zdaj se tako imenuje tudi velika vas v bližini) še vrnili in se bolj nadrobno pogovorili o zgodovini rožanskih ple-mičev; tem raje, če so bili res naše krvi. In pa tamkajšnji živalski vrt ^ bomo obiskali, kajti v njem se pasejo ', živali v čredah na prostem in niso * zaprte v kletkah; pač pa so steze za ■ obiskovalce ograjene! Prvotni grad rožanskih vitezov je bil še starejši. Stal je v bregu, ne- ~ kako nad sedanjim železniškim pre- ' dorom pod Karavankami. Že ime pobočja — Gradašca ali Gradčenica — kaže na nekdanji grad. Rožanski vitezi so stali še 1. 1227 na strani koroškega vojvode Bernarda, ko se je ta boril z bamberškimi škofovskimi fevdalci. V 14. stoletju je rožanski viteški rod že izumrl, njihova posest je bila razdeljena, grad pa se je začel spreminjati v slikovito razvalino. (Se bo nadaljevalo) — Vse do včeraj je žena verjela, da delam nadure ... Pogled na Rož s stolpa gradu Rožeka (v ozadju Karavanke, v ospredju vasica Reka) 'VO ZORMAN 76 Draga moja Iza od okn?a» -je bos stal Pri P°stelji. Gotovo je bil bos, čeprav mu je ok L mogel videti nog. Videl pa sem grozd otrok, ki se raztr^nJ °Aietovih hlačnic. To pot hlačnice niso bile sprane in nedelia 7 , egnarL se je bil oblekel v praznično, kajti bila je klopi ori ni0; f° xlla odPrta na stežai- zat0 Je stala na britje. i poln milnic™ ™ Umivan-'e in na peči čopič za ki so^f "eŠe ^°minjam' vseh Podrobnosti, resničnih in tistih, rdečih na« r - v, zavest kasneje, kakor se mi je vsilil slap dneva nri P JeV' in kl so bile iz Podobnega nedeljskega dopol-ločH P hHeg*nar^U'-pri FIeku ali kje drugJe v hrib^h" bi Jih belo Cptrn JO je nekdo vrgel čez končnico postelje... pustila h^rjeVO srajco ■ • • sveže izbrit obraz z urezom, ki ga je Gosn^eVna Yratu---Kdobi jih ločil? šipi Stal«iJa m ..a resnična, gospodinjo sem videl samo v »Z na Si hS^fn1" m°1Čala in gledala v tla" »Cemu?« ' Cegnar,<< Je "kazal Gašper. »Pomenili bi se radi.« pomenimo se lahko tu.« "^b! raje na samem?« Žen« nimam skrivati pred otroki.« ^ene ni omenil, samo otroke. Noč^nMeŠ?< Dobimo se ob isti uri, M . K<)st' 1900 Lahko noč, otroci. 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa, 20.00 Radij-RTvai L,21'(1(l Vefer s Plesnim orkestrom " ';Jl'hljana, 22.20 Oddaja za nafie izseljence, ^.j.tio «3 pesmijo in plesom v novi teden Drugi program •M*) Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.20 majhni ansambli, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 iz cvetoče dobe lepih melodij, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 S Plesnim orkestrom RTV -jubljana, 16.40 3000 sekund radia Student, Sček 18W 17 r,° S pevko Gaber- ani Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Ju- goslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.0,> Znanost in družba, 19.20 Giuseppe Verdi: Carl°s. 22.55 Iz slovenske poezije nedelja, 13. januarja HM Jutro- 807 Radijska igra za otroke, skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovanSi, 10.05 Koncert iz naših krajev, 11.15 p® P°sluSalci čestitajo in pozdravljajo, 11.50 pogovor s posluSalci, 14.05 Humoreska tega lertna, 14.25 Melodije z velikimi zabavnimi ,tnJT J5;?5 Nedeljsko Športno popoldne, w.uo Nedeljska reportaža, 17.25 Popularne operne melodije, 18.00 Radijska igra za otroke: K'1' V/C- 1855 Glasbena medigra, 19.00 »im v ^f00' 1915 Glasbene razglednice, v nedeljo zvečer, 22.20 Zaplešite z nami, -5J.ua Literarni nokturno, 23.15 Jazz za vse . Drugi program m?LfkVOqkUZ£ .ncde'.J8ko iutro- 8-4() Glasbeni 12 01 ^ P«1'. 10-35 Nedeljski sprehodi, ahke a?° Kan^LC^ktail' 13 20 Listi iz albuma na valu 202, 18.45 NaSi kraji in ljudje Tretji program Ln!mn\eter"a .n1ede'j8ka reportaža, 19.15 O o ponedeljek 14. januarja 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineia 9 0bl' v stu-« « ti. Kmetijski nasveti, 12 40 S tuiimi ,13-30 Priporočaj vam, al'ičes?taTo8m ?°5 PT' 14 30 Na*j P'-'- Cimarosa fe ' p;)zdnn>J«. 15-40 Domeni«, 'rt llS v rV1^ "avti in komorni 17 10 Kn! , Vrtiljak, 16.45 Moda za vas, Uhkate11. P<> HJah Poslušalcev, 18.15 iS 19M WL°Ven^,h av,orJev. 18.45 interna triom loJpt « °tr°ci, 19.15 Minute s Za hul^i Hun,lka- 20.00 Ti in opera, 22.15 ^ 15 Ponev k JaZZa' 2305 Literarni nokturno, 10 Popevke se vrstijo n Glasbeni revij" Vrn e godlje iz filmov in glasbenih Popevke «40 H nt" !,olice' 1605 Slovenske Pot« „!k 40 Hezervirano za mlade, 17.40 Silva StlT KlTl^ '7 r,° Z ^samblom n.morkeSon^Jtu&janr 1840 * '>U'S' TVetjipr ogram nafek vl iVuke Jadnice, 19.30 LeoS J«. "metniSke >gl h 7 C,kil'S Za klavir' 19 45 Glasbeni" ^n M,ra »anilova. 20.35 «kladate nW\21^ Veferi pri slovenskih poezije J k° °8terc- 225* Iz slovenske O torek, 15. januarja »eno S- .Kranj' ti8k: Zdru" Ljubl jana K«6•» L U<,8ka pravica' uredn^vL ^°p,tarJeva 2- - Naslov Moie PiTfJ" uprava ,i8ta: Kranj, pri Sli k 8 L Tekoći račun 51500-601-12594 "tT, ,4teTUk* urednik n(?l ~ Telefon,: glavni uprava 21 i«n i ,uredn* in 30 d na= 'etna 60 din, polletna - Ch,r«»A "a Z8 1 "»Vilko 70 par. ?ristofnn° PrometneKa davka po pristojnem mnenju 421-1/72. O RadiSki So r H1) Gla8bena niat'«eja, 9.05 n,n nl , "! za 8red?J° »topnio, 9.35 PosluSa- rtvCiiiz Beo«rada in iz nem odru i i I v S«mfonični plesi na koncert-Zvoki in V ,nam' doma in na poti. 12.10 nikov 2 3CMKm rkf tra »ilharmo- mi ansambli iT-LV"d .nasveti- 12-4() z 'n besedi 20 30 ff ? S, °Venska zemlJa v P«smi Dan nm „ ' Had'Jska '8ra - Dan Treston: Od Sevke H21"20 Me,lodije v ritmi1' 2215 noktiSS 23 16 l P°Ptvke' . 23 05 Literarni " Iz sodobne nizozemske glasbe O Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska Sola za viSjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Ob lahki glasbi, 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Pop scene preteklosti, 16.40 Melodije po poŠti, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 Rezervirano za domače izvajalce, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža, 19.20 Glasbena pričevanja, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Flandrij-ski festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije SREDA, 16. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, H.10 Glasbena matineja, 9.05 Za mlade radovedneže, 9.25 OtroSke igre, 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Znane melodije, znani orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pietro Mascagni: odlomek iz opere Oavalleria Rusticana, 14.30 NaSi posluSalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Odskočna deska, 16.00 Loto vrtiljak, 17.10 Mednarodno tekmovanje amaterskih zborov, 17.45 Jezikovni pogovori, 18.15 S pop ansambli, 18.30 NaS razgovor, I9.(X) Lahko noč, otroci, 19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana v stereo studiu, 22.15 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov, 14.00 Radijska Sola za srednjo stopnjo, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 S pevci jazza, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Srečanja melodij, 16.40 Novo, novejSe, najnovejše, 17.00 Mladina sebi in vam, 17.40 Mejniki v zgodovini, 17.50 S slovenskim pevcem Otom Pestnerjem, 18.00 Oddaja progresivne glasbe, 18.40 Rad imam glasbo Tretji program 19.05 Pavel Šivic: Beseda in glasba, 19.50 Ca-mille Saint-Saons: Sonata v glasbeni umetnosti, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Oskar Dev, 20.35 Deseta muza, 20.45 Zagrebški solisti, 21.15 Razgledi po sodobni glasbi, 22.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 17. januarja 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska Sola za viSjo stopnjo, 9.35 Iz glasbenih Sol, 10.15 Po Talijinih poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Operetni zvoki, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Igrajo pihalne godbe, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Med Solo, družino in delom, 15.40 Hlagoje Bersa. Sončne poljane, 16.00 Vrtiljak, 16.40 NaS podlistek, 17.10 Popoldanski simfonični koncert, 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 18.45 NaSi znanstveniki pred mikro- " fonom, 19.00 Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in naoevov, 21.(K) Večer umetniške besede, 21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Samospevi ruskih klasikov, 23.(X) V gosteh pri tujih radijskih postajah, 23.30 Popevke in plesni ritmi Drugi program 9.00 Dober dan, 13.00 Panorama zvokov, 14.00 Zgradba marksističnega mišljenja, 14.20 Mehurčki, 14.35 Glasbeni variete, 15.35 Pojo slovenski pevci, 16.00 Okno v svet, 16.15 Lahke note, 16.40 Melodije po poŠti, 17.40 NaS intert vju, 17.50 Z majhnimi ansambli, 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Pop po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Jacques Offenbach: Hoffmannove pripovedke — odlomki, 19.45 V korak s časom, 20.00 Večerni concertino, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Bolgarska zborovska glasba, 21.00 SalzburSki festival 1973, 22.55 Iz slovenske poezije PETEK, 18. JANUARJA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo, 9.35 Jugoslovanska narodna glasba, 10.15 Teden dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.10 Veliki zabavni orkestri v ritmu, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, H.30 Priporočajo vam, 14.10 Iz mladih grl, 14.30 NaSi posluSalci čestitajo in pozdravljajo, 15.40 Ludvvig van Beethoven: Sonata v D-8duru, op. 10, Si 3, 16.00 Vrtiljak, 17.10 Operni koncert, 17i50 Človek in zdravje, 18.15 Signali, 18.50 Ogledalo naSega časa, 19.(X) Lahko noč, otroci, 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta, 20.00 Top- pops 15, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9. 8(X) 4165 52435 12885 500 H(X) l.(XX) 5851 35761 19141" 71471 192055 109055 591235 584235 5.(XX) 5.(XX) 5.(XX) 1().(XX) 91701 11441 6(X)21 K00 1.000 l.(XX) 96 66756 52366 50 6 5.1 XX) 08 58 68 538 393378 20 30 20 80 10,(XX) 54 30 487958 150.000 84 31504 94654 71284 40 600 6 1 .(MM) 429 362019 483739 60 5.(XX) 10.(XX) PONEDELJEK, 14. JANUARJA 9.00 TV v Soli (RTV Beograd), 16.20 Slalom za ženske — posnetek iz Grindelvvalda, 17.50 Gregčeva zadnja naloga — lutkovna serija Kurir Gregec, 18.10 Obzornik, 18.25 Enciklopedija živali — barvni film (RTV Ljubljana), 19.(X) Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.30 Kaj hočemo — ob ustavnih in kongresnih razpravah, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 H. Ibsen: Strahovi — angleška TV drama, 22.00 TV dnevnik, 22.15 Kulturne diagonale (RTV Ljubljana) TOREK. 15. JANUARJA 9.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV dr.*vnik (RTV Beograd), 17.50 M. Znidaršič: Cvetove barve — barvna oddaja, 18.05 Risanka, 18.10 Obzornik, 18.25 Koncert glasbene mladine Slovenije: Elektronska glasba — 1. del. 18.55 Kri — zdravilo — barvna oddaja, 19.20 Tišina, na vrsti je nemi film, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Odprti ekran — oddaja TV Sarajevo, 21.20 H. Fallada: Sam med volkovi, 22.05 TV dnevnik (RTV Ljubljana) SREDA, 16. JANUARJA 9.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.40 Zaklad ob reki — serijski film, 18.10 Obzornik, 18.25 Od zore do mraka (RTV Ljubljana), 19.(X) Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.20 Delavska TV tribuna, 19.50 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Film tedna: Svatba, Razdor, 21.05 Nogomet Ajax : Milan — barvni posnetek iz Amsterdama, 21.50 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ČETRTEK, 17. JANUARJA 9.00 TV v šoli, 16.45 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.40 Iz slovenske književnosti — Vilhar: Jamska Ivanka — nadaljevanje in konec, 18.05 Obzornik, 18.20 Shane — serijski barvni film, 19.15 Po sledeh napredka, 19.45 Barvna risanka. 20.00 TV dnevnik. 20.28 Kam in kako na oddih, 20.40 E. Zola: V kipečem loncu — francoska barvna TV nadaljevanka, 21.35 Četrtkovi razgledi, 22.05 TV dnevnik (RTV Ljubljana) PETEK, 18. JANUARJA 9.(X) TV v šoli, 16.40 Madžarski TV dnevnik (RTV Beograd), 17.30 Pisani svet — mladinska oddaja. 18.15 Obzornik, 18.25 Po domače s Trboveljskim oktetom, 18.55 Ogrevanje stanovanjskih hiS, 19.05 Prva pomoč pri množičnih nesrečah — 1. del, 19.25 TV kažipot, 19.45 Barvna risanka, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Sončnice — italijanski barvni film, 22.10 TV dnevnik (RTV Ljubljana) ta teden na TV Nedelja, 13. januarja, ob 18.10: LJUBEZEN Z NEZNANCEM — ameriški film; režiser Robert Mulli- Ran, v gl. vlogah Steve Mc < Ju cen in [athalie VVood; Ljubezen z neznancem nam predstavlja ljubezen dveh mladih, ki se začne v čudnih okoliščinah. Dekle zanosi s fantom, ki ga skorajda ne pozna. Problem je tako rekoč nerešljiv, saj nimata najosnovnejših pogojev za to, da bi vzdrževala otroka, povrhu pa sta si Se tujca. Odgovornost do sebe in do otroka ju sili k odločitvi. Obdržita otroka, med njima pa se razvija ljubezen. Sreda, 16. januarja, ob 20.35: SVATBA — sovjetski film, RAZDOR — francoski film; To pot bomo gledali dva dokaj različna filma, ki pa imata nekaj skupnega. Oba sta komediji brez odvečnih liesedi s podobno splošno človeško temo. Sovjetski film Svatba je bil preti časom že na sporedu skupaj s še dvema drugima filmoma s skupnim naslovom Novele o ljubezni. Obravnava prvo mladostno razočaranje. Tudi komedija, že kar burleska, igralca, komika in režiserja Pierra Etaixa Razdor je zgodba neuslišane ljubezni. Petek, 18. januarja, ob 20.40: SONČNICE — italijanski barvni film; režiser Vittorio de Sica, v gl. vlogah Sophia Loren (na sliki), Marcello Mastroianni, Ljudmila Sa-veljeva, Germano Longo; lEj Veliki mojster filmskega neorealizma Vittorio de Sica po zatonu te izrazito italijanske filmske ustvarjalne smeri ni imel moči, da bi kot Fellini ali Visconti skladno s časom v sebi poiskal novih ustvarjalnih spodbud Sončnice iz leta 1970 so melodrama. Vojna loči ženo in moža, ki mora na rusko fronto. Po vojni se ne vrne in Giovanna ga gre iskat. Najde ga, zaročenega z lepo Mašo. Razočarana se vrne in začne živeti z drugim. Vendar se z možem Se enkrat srečata in ugotovita, da je preteklost pokopana in se ne more vrniti. %JH JlL# A I I Sobota, 12. januarja 1974 Ločani med prvimi V petek, 4. januarja, so v Škofji Loki podpisali družbeni dogovor o ustanovitvi kmetijske zemljiške skupnosti — Boljše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči Dogovor so podpisali Kmetijsko gospodarstvo Škofja Loka, Gozdno gospodarstvo* Kranj, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Kmetijska zadruga Škofja Loka, Kmetijsko gozdarska zadruga Žiri, vse krajevne skupnosti z območja škofjeloške občine, občinska, skupščina in občinska konferenca SZDL Škofja Loka. Priprave na ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti so potekale vso lansko leto, posebno pa v zadnjih nekaj mesecev. Pripravljalni odbor je imel več sej, na katerih je pripravil predlog družbenega dogovora, razen tega pa se je sestal s predstavniki občinske skupščine in občinske konference SZDL. Novembra je v sodelovanju s pravkar omenjenima ustanovama organiziral tudi zelo široko javno razpravo, na kateri so se pogovorili o nalogah kmetijske zemljiške skupnosti, vlogi krajevnih skupnosti in kmetijskih organizacij pri oblikovanju zemljiške politike in izvolili delegate za začasno skupščino. Delegate so poleg krajevnih skupnosti izvolile tudi delovne organizacije s področja kmetijstva in gozdarstva ter po enega občinska konferenca SZDL in občinska skupščina. Podpisniki družbenega dogovora so se obvezali, da v skladu z zakonom o ustanovitvi kmetijskih zemljiških skupnosti poverjajo le-tej pravico in dolžnost oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v pristojnosti občinske skupščine, občinskih upravnih organov oziroma so samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela. Notranja organizacija skupnosti je opredeljena s statutom, ki ga bo sprejela skupščina zemljiške skupnosti in potrdila občinska skupščina. Skupščino skupnosti bodo sestavljali voljeni delegati podpisnikov sporazuma, in sicer v takšnem razmerju, da so enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini. Za izvajanje te politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti kakor tudi več komisij, in sicer: za sodelovanje pri pri- Lovska zveza za Gorenjsko Kranj, Trg revolucije 1 objavlja prosto mesto strokovnega sekretarja Potrebna je višja ali visoka strokovna izobrazba in vsaj pasivno znanje nemškega ali italijanskega jezika. Nastop dela s 1. marcem 1974. Osebni dohodki po samoupravnem sporazumu. Prijave je treba poslati na Lovsko zvezo za Gorenjsko do 20. januarja 1974. pravah izdelave in za spremljanje izvajanja prostorskega načrta na območju občine, za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami, komisijo za usmerjanje prometa s kmetijskimi Zemljišči, komisijo za prostorsko ureditvene operacije in komisijo za skupne pašnike. NALOGE SKUPNOSTI Ena od najbolj pomembnih nalog kmetijske zemljiške skupnosti bo nedvomno skrb za pravilno uporabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje skupnosti pri planiranju prostora v občini. Pri tem bodo morali sodelovati z urbanistično službo in z drugimi ustreznimi občinskimi organi pri sprejemanju urbanističnih planov, dajali bodo soglasje k lokacijskim dovoljenjem na območju, ki niso zajeta z urbanističnimi plani, vodili bodo evidenco neobdelanih zemljišč in nudili strokovno pomoč obdelovalcem za boljše izkoriščanje zemlje. Razen tega bo kmetijska zemljiška skupnost spodbujala sodelovanje med kmeti in kmetijskimi organizacijami združenega dela. Pripravljala bo programe za organizacijo visoko produktivne kmetijske proizvodnje v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami in s kmetijskimi podjetji in pospeševala tudi hitrejše združevanje sredstev kmetov in kmetijskih delovnih organizacij, kar naj bi omogočilo še hitrejši razvoj in večji dohodek. FINANCIRANJE SKUPNOSTI Proračun kmetijske zemljiške skupnosti se bo oblikoval iz sredstev, ki jih bo kmetijska zemljiška skupnost pridobila s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem zemlje iz občinskega zemljiškega sklada v zakup. V zemljiški sklad bo prešla predvsem zemlja, ki še ni bila dodeljena obdelovalcem in je družbena lastnina. Nadalje zemljišča, ki se bodo sprostila ob uveljavljanju kmečkega in nekmečkega zemljiškega maksimuma (ta proces se bo zaključil v petih letih) in sproščena zemlja ob dedovanju nezaščitenih kmetij. Določena sredstva bodo v proračun seveda prispevali tudi podpisniki. Največji dohodek, le-ta je zbudil največ zanimanja tudi v javni razpravi, pa bo pomenil prispevek od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov I. in II. katastrskega razreda bo znašal najmanj 10 dinarjev za kvadratni meter, od III. do IV. razreda bo znašal prispevek najmanj 6 dinarjev za kvadratni meter in od V. do VIII. razreda najmanj 2 dinarja za kvadratni meter. Tolikšen prispevek bo tudi od gozda. Prispevkov ne bodo plačevali gozdarji pri gradnji proizvodnih objektov in kmetje. Za gradnjo šol, vrtcev in bolnic, skratka, pri gradnji objektov splošnega družbenega pomena, bo prispevek 0,50 dinarja. Pri izkopavanju gramoza in mivke iz gramoznic in rečnih nanosov pa bo treba plačati v sklad kmetijske zemljiške skupnosti najmanj 1,5 dinarja od kubičnega metra izkopa. L. Bogataj Nova izobraževalna skupnost Imenovala naj bi se vzgojno izobraževalna skupnost za kmetijstvo in živilsko predelovalno industrijo, delovala pa naj bi pri republiški izobraževalni skupnosti Kmetijstvo in živilska industrija ljudi za živilsko industrijo. Sodelo- Mastitis-bolezen dobrih molznic (3. nadaljevanje) Povzročitelji vnetja vimena pridejo skozi seskov kanal v vime. Možna je tudi okužba po krvi. Povzročitelji vnetja vimena živijo povsod v hlevu in tudi na koži krave. Krava je tako v stalni nevarnosti, da se okuži. Da bi preprečili okužbo skozi seskov kanal, moramo krave držati na -suhem stojišču in redno po molži takoj — razkužiti seske z IOSANOM CCT. Izkušnje so pokazale, da razkužilo, ki so ga raz-redčevalisamo 1:1,5, deluje bolj učinkovito. Samo ene vrste povzročitelji mastitisa živijo normalno življenje v debelem črevesu krave in se stalno izločajo z blatom. Pri prebavnih motnjah — driskah pa se še bolj razmnožijo in tako se v večji količini izločajo. Pri driski organizem močno oslabi in takrat lahko bakterije prodrejo skozi črevesno sluznico v kri, po krvi v vime in povzročijo nenadna, huda vnetja vimena. So tudi primeri, da po krvi prodrejo bakterije, ki povzročajo gnojna vnetja raznih organov. Navedel bi samo nekaj primerov, kot je: žebelj v vampu — tujk, gnojno vnetje maternice itd. Verjetno ste že sami opazili, da imajo krave mnogo manj vnetja pozimi kot pa spomladi, poleti in jeseni, to se pravi takrat, ko krmimo z zeleno krmo. Hitre spremembe v krmljenju vplivajo na prebavo. Prav tako moramo paziti, da krma ni sparjena ali pregreta, ko pokladamo kravam mlado, močno beljakovinsko krmo, kot je mlada detelja, grahora, plevel, pesnik. Prav tako škodljiva je plesniva in zmrznjena krma. Nujno je, da se take krme izogibamo oz. jo pokladamo v manjši količini in pri mladi krmi moramo obvezno dodajati seno. S tem se bomo izognili prebavnim motnjam in driskam, posredno pa hudim vnet jem vimena. Kaj storimo, ko se pojavi večje število nenadnih, hudih vnetij? Bolne krave je treba čimprej začeti zdraviti. Čeprav se bolne krave zdravijo, se porajajo mastitisi |>ii drugih kravah. Zato vidimo, da samo zdravljenje ne pelje, k zatiranju mastitisa. Obvezno je treba poiskati vzrok,zakaj se pojavljajo mastitisi, in ga odstraniti. Včasih je to zelo težko. V tem času moramo skrbeti za še večjo čistočo hleva kakor tudi molznega stroja. Krmljenje moramo urediti tako, kot je bilo zgoraj omenjeno. Vsem kravam, ki so navidezno še zdrave, morda pa so že okužene, kar se na oko ne da ugotoviti, je treba vzeti vzorce mleka posameznih seskov in jih poslati na pregled. Važno je, da vemo, kako nastane vnetje vimena in kako pride v vime povzročitelj. Še važnejše pa je, da ga znamo preprečiti. Le tako bomo zmanjšali mastitis na najmanjšo možno mero. Zavedati se moramo, da brez njega ne bomo nikoli več; koliko ga bomo imeli,'pa je odvisno od nas. Danes poznamo mnogo vrst povzročiteljev vnetja vimena. Zato imamo različne vrste vnetja. Vse drugo je odvisno še od mnogih stvari: od krave, od pasme krave, od proizvodnje mleka, kakšne molže je krava — mehke, trde. Pri nekaterih kravah se mastitis vedno ponavlja v lažjih oblikah in se izločajo z mlekom povzročitelji vnetja. Takšne krave so izvor okužbe za zdrave krave. Takim vnetjem pravimo dolgotrajna vnetja, katerim pa ljudje praktično ne posvečajo nobene posebne pozornosti. Ce hočemo imeti zdrave krave, moramo vse krave pregledati. S tem ugotovimo vrsto povzročitelja in določimo, kateJta zdravila so najbolj učinkovita. Ne preostane nam drugega, kot da take krave zdravimo, če pa se jih pozdraviti ne da, smo prisiljeni, da jih izločimo iz plemenske reje; do tedaj jih molzemo zadnje. Na ta -način ne bomo prenašali mastitisa od krave na kravo. Bodimo pošteni in ne prodajajmo takih krav za pleme. Kdor kupuje, naj bo zelo previden, da si ne pripelje izvor okužbe v hlev. Dober živinorejec ne kupuje krav (posebno suhih), ampak jih vzreja sam. (Se bo nadaljevalo) Živinorejsko veterinarski zavod Kranj Kmetijska pospeševalna služba: Anton Rudež, dipl. vet. Dedek Mraz obdaroval tudi kmečke otroke Čeprav smo že v polovici januarja, spomini na novoletne prireditve še niso zbledeli. Prav je, da omenimo Kmetijsko zadrugo iz Škofje Loke, ki je letos obdarila tudi vse kmečke otroke z območja, ki ga zajema. Prireditev je bila v dvorani Loškega gledališča na Spodnjem trgu. Otrokom, ki so se zbrali iz vseh krajev občine, je dedek Mraz najprej podaril pravljico, zatem pa jim je izročil darilne zavitke. Akcija kmetijske zadruge je še toliko bolj pohvale vredna, ker so prav kmečki otroci največkrat pri; krajšani ob praznovanjih dedka Mraza. Veliko otrok je letos prvič prejelo darilo ob novem letu. Razen tega pa so jih izenačili z otroki delavcev, ki so redno zaposleni v kmetijski zadrugi. Sindikalna organizacija kmetijske zadruge, le-ta je novoletno prireditev za kmečke otroke pripravila, se tudi na drugih področjih trudi, da bi izenačila kmete in delavce v delovni organizaciji. Lani so se dogovorili s počitniško skupnostjo Selška dolina za organizacijo letovanja kmetov in njihovih družin. Lani je bilo na morju le nekaj kmečkih družin, letos pa računajo, da bo več prijav. -lb sta panogi, ki sta medsebojno odvisni in povezani. Na številnih področjih sta že našli skupna pota. Le izobraževanje je bilo področje, kjer v večini primerov kmetijstvo in živilska industrija skupnega jezika nista našla. Naše kmetijsko šolstvo, kakršno jš, sicer za silo pokriva potrebe, čepirav z vpisom nismo zadovoljni. Tudi opremljenost šol ni najboljša. Za obnovo stavb in nakup sodobnih učnih pripotnočkov denarja največkrat zmanjka. Učni programi so premalo povezani s kmetijsko proizvodnjo, bodisi s proizvodnjo na kombinatih ali z načinom dela na zasebnih kmetijah. Zaradi tega se dogaja, da strokovnjaki, ki kmetijske šole končajo, nimajo tiste izobrazbe, ki jo panoga od njih pričakuje. Zadnje čase smo priča povezovanju in sodelovanju kmetijskega šolstva z ustanovami, ki izobražujejo vanje so podprli tudi republiški sindikati. Predlog, da bi v republiki ustanovili posebno izobraževalno skupnost za kmetijstvo in živilsko industrijo, že dobiva podporo družbene skupnosti. Iniciativni odbor, ustanovljen za to področje, je že pripravil ustrezno gradivo. Eden od predlogov je, naj bi posebna izobraževalna skupnost delovala pri republiški izobraževalni skupnosti. Imenovala pa naj bi se vzgojno izobraževalna skupnost za kmetijstvo in živilsko predelovalno industrijo SR Slovenije. Podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te izobraževalne skupnosti naj bi bili kmetijske organizacije združenega dela in TOZD, organizacije s področja živilske in tobačne industrije, trgovine s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, strokovne in znanstvene ustanove, kmetje organizirani v zadrugah ali obratih za kooperacijo, že delujoče kmetijske šole itd. Nova skupnost naj bi bila ustanovljena februarja ali marca. Predlog iniciativnega odbora je sedaj v javni razpravi. - -jic Razmerje divjadi Kako ugotoviti stalež divjadi na področju lovske družine, ker se divjad seli? To vprašanje so si zastavili kamniški lovci. Na področju občine je šest lovskih družin: Kamnik, Komenda, Motnik, Sela pri Kamniku, Stahovica in Tuhinj. Lovišča so primerna za gojitev srnjadi, v ravninskem delu pa zajcev, fazanov in jerebic. V loviščih so tudi jeleni, mufloni, divje race, gozdni jerebi in divji prašiči. Divjad se seli s področja ene lovske družine v drugo in je tako težko ugotoviti stalež. Ugotovitev staleža je zelo pomembno, ker le-to vpliva na letni načrt gojitvenega odstrela. Opazili so namreč, da v lovskih družinah predlagajo za odstrel predvsem samce. Najugodnejše spolno razmerje med srnjadjo je ena proti eni. Torej enega srnjaka ena samica. Ce gojitveni odstrel tega ne upošteva, se v naravi poruši ravnovesje z vsemi posledicami, ki sledi takšni lovni politiki. Nadaljnje vprašanje kamniških lovcev je urejena čuvajska služba. Dobrega lovskega čuvaja je namreč težko dobiti. Opazili so tudi pomanjkanje psov, ki so izurjeni za delo po krvni sledi. Zastreljena divjad se brez takšnih psov izgubi in pogine. Tudi lovskim pripadnikom bodo nudili večjo strokovno pomoč. J. Vidic /•I A#V Industrija bombažnih izdelkov Kranj zaposli čuvaja Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema' kadrovska služba do 26. januarja 1974. Prijavijo se lahko tudi upokojenci s polno delovno dobo. O Konfekcija Mladi rod KRANJ Pot na kolodvor 2 objavlja prosto delovno mesto tajnice Pogoji: dveletna administrativna šola Pismene prijave sprejema splošni sektor. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Delovna v organizacija TAMIZ razpisuje delovno mesto računovodje Pogoj: visoka, višja ali srednja šola s petletno prakso v računovodstvu ali nepopolna srednja šola z 10-letno prakso v računovodstvu. Ponudbe je treba poslati na gornji naslov v 15 dneh. Šolski center ZP Iskra Kranj razpisuje prosto delovno mesto profesorja za angleški in slovenski jezik na tehniški strojni in elektro šoli Kranj. Za to delovno mesto se zahteva filozofska fakulteta ustrezne študijske smeri. Stanovanja ni. Vloge z dokazili o izobrazbi je treba poslati do 24. januarja 1974 na naslov: Šolski center ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 2. Obrtno podjetje Cerklje razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas: 5 KV zidarjev 10 NK delavcev Začetek dela takoj ali po dogovoru. Poizkusna doba traja 30 dni. Interesenti naj se prijavijo v upravi podjetja. Prodamo tovorni avto TAM 4500 v voznem stanju po zelo ugodni ceni. Namesto osebnih novoletnih voščil svojim znancem, poslovnim sodelavcem in vsem ostalim so darovali za »Boj proti raku« Jugotehnika, Ljubljana, Pod trančo 2 Vsem darovalcem iskrena hvala! > Sklad za gradnjo onkološkega inštituta, 61105 Ljubljana pp. 17 Vrazov trg 4, tel.: 316-194, žiro račun: 50101-740-45793 Društvo SRS za boj proti raku, 61001 Ljubljana pp. 591 Komen-skega 4, tel.: 322-862, žiro račun: 50101-678-49189 10 W M %m J% ISI Iskra Commerce v ZP Iskra Kranj razširja svojo dejavnost in vsled tega vabi k sodelovanju: elektro inženirja I. stopnje in II. stopnje ekonomiste I. in II. stopnje diplomirane pravnike Nudimo: dinamično, zanimivo, odgovorno in samostojno delo z dobrimi osebnimi razvojnimi perspektivami. Od kandidatov pa pričakujemo smisel za komercialo, nekaj prakse, odslužen vojaški rok in znanje vsaj enega svetovnega jezika. K sodelovanju vabimo tudi administratorje s končano dveletno administrativno šolo za delo v administraciji in \ čistilke za čiščenje pisarniških prostorov Delovna mesta so v Kranju. Za vsa delovna mesta je 3-mesečna poskusna doba. Predlagamo: pišite na naslov: Kadrovsko-socialna služba, Iskra Commerce, Ljubljana, Masarykova 15. Razpisna komisija Sveta podružnice Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS, Podružnica v Kranju, Star^ cesta 11 razpisuje prosto delovno mesto samostojnega strokovnega svetovalca parafanta Pogoji: visoka izobrazba pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih lzKusenj iz invalidskega zavarovanja. Stanovanja ni na voljo. den^dejavriMti010 ^ ki Se imajo namen Posvetiti delu v negZaPmeVsetaa 15 P° °bjavi ozirorna do zasedbe P^ega delov- ust^e^i^Kr81 u- °Pisom dosedanjega službovanja in dokazi o invalidko Je treba P°slat» na Skupnost pokojninskega In cesta li zavar°vanja v SRS, Podružnica v Kranju, Stara Informacije dobite na telefonski številki 24-684. Upravni odbor Splošne bolnice Jesenice razglaša prosta delovna mesta: administratorke na otološkem oddelku v Kranju (za delo v specialistični ambulanti) srednjega medicinskega laboranta za laboratorij 2 kvalificiranih kuharic visoko kvalificirane kuharice več bolniških strežnic S kVatkim življenjepisom pošljite na naslov: Splošna zan^uf iT1do 20- januarja 1974. Razglas ostaja v veljavi do zasedbe delovnih mest. Zahvala ^ izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, sestrične, tašče in svakinje Angele Pelko s roj. Dežman priiat T'10 zahvalJ"J^K, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in hval-. i, so sPrem«li na njeni zadnji poti. Vsem prav lepa dr M . P°K'onjene vence in izrečena sožalja. Najlepša hvala jes 'i^'11?^1".)11. dr. Pogačniku, dr. Markešu in strežnemu osebju nutka 7 bolnišnice, ki so ji lajšali trpljenje do zadnjega tre-obred • JUJemo se tudi žuPniku Ambrožiču za svečan m spremstvo do groba. Hvala pevcem in pihalni godbi z Jesenic. Žalujoči mož in vsi njeni. Moste, 11. januarja 1974 Muli oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. prodam Prodam ŽELEZO dimenzije fi 678 mm v palicah (4 m), ŠKARJE za striženje železa ter 5 kub. m narezanih PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 105 GUME »SPAJK« 640 x 30, malo rabljene, poceni prodam. Cirilova 14, (Orehek), Kranj 108 Prodam TRI PRAŠIČE za zakol. Jezerska 24, Kranj 113 Prodam PRAŠIČA. C. na Klanec 9, Kranj 136 Prodam PRAŠIĆE za zakol in kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Breg ob Savi 19 137 Prodam mesnatega PRAŠIČA, 180 kg težkega, za zakol. Voglje 40 138 Prodam KRAVO pred telitvijo in TELICO — simentalko, 6 mesecev brejo. Strahinj 7, Naklo 139 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in BIKCA, starega 4 mesece ali menjam za PRAŠIČA. Hraše 5, Smlednik 140 Prodam PRAŠIČA za zakol. Škofjeloška 26, Stražišče, Kranj 141 Prodam debelega PRAŠIČA. Srednja vas 25, Šenčur 142 Prodam 3 PRAŠIČE za zakol. Srednja vas 13, Šenčur 143 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Luže 12, Šenčur 144 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem telila. Celar Anica, Zabije 4, Golnik 145 Prodam mlado KRAVO, ki bo drugič telila in mladega OVCJAKA. Jezerska 2, Kranj 146 Prodam 2 kub. m BUKOVIH DRV. Lenarčič, Golo brdo 27, Medvode ^ 147 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol in BIKCA, do 400 kg. Lahovče št. 12 , 148 DVOJNO KORITO, levi odcejal-nik z omarico, prodam. Cipe, Kova-čičeva 1 a, Kranj 149 Prodam, zaradi selitve, odličnega polkrvnega, ZREBCA, primernega za vsa kmečka dela, vprego in ježo. Informacije vsak dan od 15. ure dalje pri Jerko Rus, 64260 Bled, Ljubljanska 5 150 Prodam mlado KRAVO, ki je tretjič telila, zna tudi voziti. Sp. Brnik 66, Cerklje 151 Prodam 210 kv. m MREŽE, ograje za kure, po 5 din kv. meter. Orehov-lje 16, Kranj 152 Prodam KANARČKE, samce in samice, raznih barv, dobre pevce, po ugodni ceni. Turšič Franc, Srednje Bitnje 67 154 Prodam PRAŠIČA, 160 kg težkega. Prebačevo 30 155 Prodam SMREKOVE PLOHE in HRUŠOVE HLODE. Naslov v oglasnem oddelku 156 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Srednja vas 36, Šenčur 157 Prodam PRAŠIĆA za zakol. Voklo 12, Šenčur 158 Prodam KRAVO in TELIĆKO -simentalko. Polica 2, Naklo 159 Prodam malo rabljene »PAN-CERJE« št. 39. Jankovič, Begunjska 6, Kranj 160 Poceni prodam VOLĆJAKE. Kličite Bled 77-314 od 15. do 17. ure 161 Prodam 6 mesecev stara SIAM-SKA MUCKA — samca. Bašelj Milan, Reteče 52, Škofja Loka 162 Prodam 13 mesecev starega BIKCA za pitanje. Kavčič Franc, Pod-lonk 1, Železniki 163 Prodam PRAŠIČA za zakol, Voglje 63 164 Prodam KRAVO s teletom. Zg. Bitnje 67 165 Prodam PRAŠIČA za zakol, 180 kg težkega. Jama 16, Kranj 166 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Tcstenik 34 167 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kilogramov. Pipanova 25, Šenčur 168 Prodam KRAVO — frizijko, 8 mesecev brejo, dobro mlekarico. Zg. Besnica 74 169 Prodam kombinirano PEĆ za kopalnico, otroško POSTELJO, BRZOPARILNIK, 50-litrski. Draš-ler, Staneta Žagarja 52 170 KAVČ, rabljen, in kompletna OKNA, primerna za vveekend, prodam. Zbilje 47 171 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega. Hrastje 198 172 • Prodam KRAVO s teletom. Dravska vas 30, Begunje na Gorenjskem 173 Prodam PRAŠIĆA za zakol. Nova vas 7, Preddvor 174 Prodam 400 kg težko KRAVO za zakol. Mavčiče 44, Kranj 175 Prodam dva težka PRAŠIČA. Srednje Bitnje 9, Kranj 176 Prodam KRAVO — simentalko, ki bo februarja drugič telila. Selo 28, Bled « 177 Prodam PRAŠIČA za zakol. Gasilska 19, Šenčur 178 Prodam KRAVO za zakol. Dor-farje 17, Zabnica 214 Prodam PRAŠIČA za zakol in suhe smrekove in borove PLOHE. Sp. Brnik 20 215 Prodam PRAŠIČA za zakol. Zg. Brnik 36, Cerklje 216 Prodam PRAŠIČA po izbiri za zakol. Pšenična polica 7, Cerklje 217 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Praprotna polica 4, Cerklje 218 Prodam KRAVO s teletom. Zalog 38, Cerklje 219 Prodam dobro ohranjen OJAČEVALEC z dvema skrinjama. Luže 16, Šenčur 220 Prodam KRAVO s teličkom. Sp. Brnik 43, Cerklje 221 Prodam KRAVO za zakol ali zamenjam za plemensko. Lahovče 4, Cerklje 222 Prodam PRAŠIČA. Prebačevo 41 223 Prodam ZAJCE — nemške lisce. Retnje 3, Tržič ' 224 Prodam JEČMENOVO SLAMO in 1000-litrski sod za gnojnico. Sp. Brnik 61 225 Prodam brejo KOBILO ali zamenjam za KONJA. Koselj, Sp. Lipni-ca 21, Kamna gorica 226 Prodam PRAŠIČA, 170 kg in ZIMSKA JABOLKA. Sr. Bitnje 19 227 Prodam KRAVO simentalko, ki bo marca telila, lahko po izbiri. Brezje 29, pri Radovljici 228 Prodam mizarski skobelni stroj. Zapuže 6 stanovanja kupim Dva mlada letalska inženirja iščeta opremljeno GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Možnost plačila vnaprej. Ponudbe pošljite na naslov: dipl. ing. Mile Breberina, Aerodrom Ljubljana — Pula, p.p. 33 196 Sobo ODDAM delavki ali uslužbenki. Naslov v oglasnem oddelku 197 Ogrevano SOBO oddam fantu v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 198 Uslužbenec išče večjo SOBO ali SOBO in KUHINJO na območju Kranj — Bašelj. Telefon 45-040 Bašelj 199 Iščem družinsko enosobno STANOVANJE, opremljeno ali neopremljeno. Plačam tudi vnaprej. Tasef Krst, Kovačičeva 7, Kranj 200 Mlada mamica z dveletno hčerko išče SOBO v okolici Škofje Loke ali Kranja. Ponudbe na Turistično društvo Škofja Loka. 241 zaposlitve Kupim trofazni direktni električni MOTOR do 3 KS (PS), lahko rabljen. Polak Jurij, vinska trgovina, Škofjeloška 56, Kranj 192 Kupim rabljena VRATA. Telefon 50-334, Golnik 193 Kupim POSTELJE, lahko brez žimnic, ter varilni aparat (trafo). Vodnik, Skokova 9, Kranj 194 Kupim MIZARSKO MIZO (ponk). Zorko Alojz, Valjavčeva 14, Kranj 195 Kupim KAMIN EMO 5. Naslov v oglasnem oddelku. 240 vozila Prodam tri ZASTAVE 750. Huje 5, Kranj 229 Prodam 4 nove zimske GUME 5,60x15 in TRANZISTOR Schaub-Lorenz s kondenzatorjem. Pečnik, Zirovski vrh 10, Gorenja vas 230 Prodam dobro ohranjen FIAT 125 PZ, letnik 1970, prevoženih 30.000 km. Stara Loka 9j3, Škofja Loka 231 Poceni prodam dvobrazdni PLUG za F E Rt} U SO NA. Potočnik, Rovte 9, Selca 232 Prodam VW, letnik 1967. Cerklje št. 191 233 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1964, registriran do maja. Zg. Brnik št. 93 234 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1970. Kandolf, Grad 15, Cerklje 235 Kupim rezervne dele za OPEL REKORD, letnik 1968. Stare, Sp. Brnik 5, Cerklje 236 Poceni prodam FIAT 750, dobro ohranjen. Velesovo 56 237 Ugodno prodam AUSTIN MAXI 1500, letnik 1970 238 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1970, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Pokorn, Trstenik 35, Golnik 239 Prodam tovorni avto TAM 4500, registriran. Dražgoše 56, Železniki 42 VW, letnik 1965, in FIAT 850 prodam. Ogled Jenko Anton, Smledni-ška 64, Kranj « 115 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Šenčur, Stranska pot 5, tel.41-063 116 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1964. Sebenje2, Križe 179 Prodam ZASTAVO 750, nova, še ne registrirana. Mubi, Srednja Bela št. 3 180 ZASTAVA 750, garažirana, z brezhibno karoserijo in motorjem ter novimi gumami, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku »Glasa« 181 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Lipica 4, Škofja Loka 182 AUSTIN 1300, letnik 1970, prevoženih 60.000 km, stalno garažiran, ugodno prodam. Ogled vsak dan. Tušek, Podbrezje, 64203 Duplje 183 Prodam avto DKW F 12, letnik 1965, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Struževo 75, Kranj 184 Prodam FIAT 750, letnik 1962, v voznem stanju. Cena 5000 din. Bevk Gregor, Naklo (Valilnica) 185 Prodam VW 1200, letnik 1966. Koželj Franc, Hafnarjeva pot 10, Stražišče, Kranj 186 FORD 17 M, letnik 1963, generalno popravljen, ugodno prodam. Do-linar. Partizanska 42, Škofja Loka 187 Kupim rabljen TRAKTOR od 35 do 65 KS - FERGUSON. Naslov v oglasnem oddelku 188 Ugodno prodam VW, letnik 1967, dobro ohranjen, Zadnik Jadran, Šempetrska 45, Kranj 189 Prodam ali zamenjam za ZASTAVO 750 avto TRABANT, letnik 1970. Cena 8000 din. Telefon 45-040 190 Prodam ZASTAVO 1300 v odličnem stanju, letnik 1971. Vprašati na tel. Kranj 23-414 191 Pomoč v GOSPODINJSTVU in VARSTVO otroka 2 x tedensko, iščem od meseca maja dalje. Ponudbe pod »Varstvo« 242 Iščem žensko za delno pomoč v GOSPODINJSTVU. Oglasite se popoldan. Prof. Pivk, Mlakarjeva 22, Kranj 243 Iščem žensko za VARSTVO enoletnega otroka, popoldan do 20. ure. Bergelj, Škofjeloška 19, Kranj 128 Redno ZAPOSLIM žensko do 35 let, po možnosti iz okolice Naklega. Naslov v oglasnem oddelku 129 Na Bledu VARUJEM otroke. Telefon 77-314 Bled. Kličite od 15. do 17. ure 201 Sprejmem kakršnokoli ROČNO DELO — honorarno — na dom. Naslov v oglasnem oddelku 203 Takoj ZAPOSLIMO mlajšo delavko, redno delovno razmerje, za pripravo dela v usnjeni galanteriji. Zaželena ročnost in spretnost. Naslov: Milan Šipic, Kranj, Kebetova 11 /1. blizu vodovodnega stolpa 204 Za VARSTVO dvoletne punčke iščeva upokojenko ali dekle. Nudiva lepo sobo, hrano, ostalo po dogovoru. Breskvar, Podgorica 54/b, Ljubljana 205 INSTRUIRAM matematiko in kemijo. Oglasite se na Pokopališko 9, Kokrica, Kranj 206 posesti Kupim SOBO ZA VIKEND na Bledu ali v Kranjski gori. Ponudbe: Škerl, Ljubljana, Rožna dolina VIII 16 244. Kupim od enega in pol do dva ha obdelovalne ZEMLJE, primerne za drevesnico. Ponudbe pošljite pod »Sončna lega« 245 - Oddam ali prodam HIŠO blizu Kamnika. Telefon 50-334 Golnik 207 Na Kokrici — na prometni točki - iščem manjši PROSTOR ZA MIRNO OBRT v popoldanskem času, 4 x tedensko. Dober plačnik. Telefon 44-030 '208 Oddam KLETNE PROSTORE na Kokrici, ca. 40 kv. m za skladišče. Ponudbe pod »V aprilu « 209 Oddam GARAŽO v najem. Ul. Vide Šinkovec 4, Kranj 210 prireditve V BUKOVICI pri Vodicah — vsako soboto MLADINSKI PLES s pričetkom ob 19. uri. Igra ansambel STALAGMITI. 246 MLADINSKI AKTIV KRIZE prireja danes, 12. 1. 1974, v TVD Partizan Križe PLES od 18. do 22. ure. Igra KONDOR 247 MLADINSKI AKTIV UTIK -Š. TURN prirejata vsako soboto MLADINSKI PLES v Bukovici s pričetkom ob 19. uri. Zabaval vas bo ansambel STALAGMITI. Vabljeni! 248 MLADINSKI AKTIV DUPLJE prireja v soboto, 12. 1. 1974, ob 18. uri PLES. Igra ansambel »ATLANTIK« obvestila s BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA začne z nadaljevalnim tečajem 14. 1. 1974 ob 15. uri, z začetnim tečajem pa 15. 1. 1974 ob 15. uri in 16. 1. 1974 ob 7. uri. Delavski dom, vhod 4 212 čestitke MARIJI LAZAR-LOPARNIK dipl. oec. za uspešno opravljeno diplomo iskrene čestitke — domači 213 GLAS 13 Sobota, 12. januarja 1974 # l^t/OI C/V/l^ Utrujen voznik V torek, 8. januarja, nekaj pred četrto uro zjutraj sp je na cesti prvega reda v Vrbi pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila nemške • registracije Enes Musanović (roj. 1949) je vozil proti Jesenicam. Pri Vrbi je i zaradi utrujenosti zapeljal v levo s ceste in trčil v drevo. V nesreči ie bil voznik huie ranjen, štirje sopotniki pa lažje. Prepeljali so jih v jeseniško bolnišnico. Škode je za 15.000 din. Nezgoda pešca V torek, 8. januarja, ob 19.30 je voznik osebnega avtomobila Janez Smole (roj. 1942) iz Žirovnice vozil proti Bledu. Pred križiščem ceste za Šobec je zaradi megle prepozno opazil Albino Rajhard (roj. 1926) iz Lesc, ki je šla po levi strani ceste. V nesreči je bila Rajhardova ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico. s sodišča Zahvala Ob smrti našega gospoda župnika Ivana Kljuna se iskreno zahvaljujemo prevzvišenemu škofu gospodu Leniču, č. duhovščini, pevcem, prijateljem, sosedom in znancem za svečan obred in spremstvo do groba ter za vsestransko pomoč in sočustvovanje. Hvaležni sorodniki, prijatelji, znanci Kranj, 10. januarja 1974 Tudi na smučiščih previdnost in — obzirnost Gorski reševalci iz Kranja opozarjajo na pomanjkljivo opremljenost smučarjev — Malo več previdnosti in obzirnosti ne bi škodovalo — Prve nesreče — Smučišča na Krvavcu dobro urejena Člani postaje Gorske reševalne službe pri Planinskem društvu Kranj so začeli s 1. januarjem redno dežurati na smučiščih Krvavca. Prva skupina reševalcev, ki jih smučarji prepoznavajo po rdečih vetrovkah in znakih GRS, je bila »na delu« že med novoletnimi prazniki, druga pa v soboto in v nedeljo. Štela je 6 članov, med katerimi sta bila tudi dva zdravnika. V prihodnje bo na Krvavcu vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih skupina najmanj petih reševalcev iz Kranja. Reševalci ugotavljajo, da je smučišče na Krvavcu kljub pičli snežni preprogi dobro urejeno in primerno za smučanje, da pa opremljenost in vedenje smučarjev nista vedno najboljša. Zaradi tega se je že pripetilo nekaj nesreč, za zdaj brez hujših posledic. Le dva smučarja sta v soboto in nedeljo zlomila nogi, kar pa je glede na začetek sezone, dovolj. Gorski reševalci ugotavljajo in hkrati opozarjajo, da večina smučarjev nima posebnih vezi, s katerimi je smučka še posebej pritrjena na smučarjevo nogo. Ta vez preprečuje, da smučka pri padcu ne zdrvi po smučišču in pri veliki hitrosti ne zadene drugega smučarja in ga ■ ** MLđ poškoduje. Posledice takega udarca so lahko tragične. Nabava teh vezi je minimalni strošek! Nadalje bi morali smučarji bolj upoštevati svoje zmožnosti in smučarsko znanje ter razmere na smučišču. Posebno nevarno je brezobzirno divjanje v megli. Takrat prihaja najpogosteje do trčenj in udarcev ter padcev. Ker snega ni veliko, so padci tem bolj nevarni. Da pri nas smučarskega »bontona« še ni dovolj, kaže tudi prerivanje in vrivanje v vrste pred žičnicami in vlečnicami. Takšno ravnanje povzroča nejevoljo ter ovira delo pri vlečnicah in žičnicah. -jk Samopostrežna restavracija Kranj — Stritarjeva 5 razpisuje na podlagi 38/2 člena statuta podjetja prosto delovno mesto tehničnega vodje Pogoji: visokokvalificiran kuhar z 8-letno ustrezno prakso kvalificiran kuhar z 10-letno ustrezno prakso. Razpis velja do 31. januarja 1974. Cesta Velikokrat se piše in govori o cesti in njenih posameznih delih. Pri tem pa se omenjajo pojmi kot so vozišče, vozni pas, prometni pas itd. Kaj je potem cesta? Cesta je vsaka javna ali kaka druga površina, po kateri se opravlja promet. Javna cesta ima splošen pomen za promet, druge površine, po katerih se tudi opravlja promet, pa nimajo splošnega pomena, vendar pa jih prav tako označujemo kot ceste. To so na primer dvorišča javnih zgradb, parkirni prostori in podobno. Pobegnil iz zapora Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Franca Zorana (roj. 1948) priučenega ključavničarja brez zaposlitve iz Kranja, na tri leta in šest mesecev strogega zapora. Obtoženi Franc Zoran je bil že večkrat obsojen na zaporne kazni. Zadnjikrat ga je obsodilo občinsko sodišče v Kranju zaradi odvzema motornega vozila na eno leto zapora. S prestajanja kazni pa je večkrat pobegnil, tako tudi julija lani. Ponoči je prispel v Kranj in pred Dijaškim domom vdrl v zaklenjeno škodo ter se odpeljal v Umag in Strunjan. Ze v kratkem pa se je spet vrnil v Kranj ter se odpeljal v Šenčur k Angeli Kristane, ki jo je poznal še kot otrok. Ta mu je nudila zatočišče, čeprav je vedela, da je pobegnil iz zapora in da avtomobil, v katerem se je pripeljal, ni njegov. Ker je bil obtoženi brez denarja, se je odločil, da bo vlomil v kako trgovino. Z ukradenim avtomobilom se je odpeljal proti Kamni gorici in ponoči vdrl v poslovalnico veletrgovine Živila. V trgovini je našel okoli 700 din, vzel pa je tudi za 474 din jestvin in drugega blaga. Vse skupaj je odpeljal v Šenčur h Kristanče-vi ter ji povedal, k je je vse dobil. Izročil ji je vse jestvine in 40 zavitkov cigaret ter okoli 140 din, ostalo pa je obdržal. Nato se je obtoženi odpeljal v Strunjan k dekletu, vendar pa so ga še isti dan aretirali. Sodišče je obtoženega Franca Zorana obsodilo za dejanje velike tatvine na dve, leti strogega zapora, za odvzem avtomobila na leto strogega zapora, pri izreku enotne kazni pa je upoštevalo tudi sodbo občinskega sodišča. Med olajšilne okoliščine je sodišče štelo, da je obtoženi dejanje odkrito priznal in sodeloval v postopku in pa to, da je v mladosti živel brez prave vzgoje, saj sta se starša razvezala. Sodišče pa ni moglo mimo tega, da je bil Franc Zoran doslej že šestkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj, da je torej nepoboljšljiv povratnik. Angela Kristane, ki je bila obtožena kaznivega dejanja pomoči storilcu kaznivega dejanja in dejanja prikrivanja, je bila obsojena na šest mesecev zapora pogojno za dve leti. Pri tem je sodišče upoštevalo, da je Kristančeva mati osmih otrok, da slabo živijo in da je hrano od obtoženca sprejela iz eksistenčne nujnosti, čeprav bi po drugi strani, kot je menilo sodišče, lahko sprejela kako službo in si tako olajšala materialni položaj. i J ---w-^ ' i ' * \6» -g. i A i i« Sil Cesta, ki je dovolj široka za dva reda vozil v eno smer, je štiripasov-nica (slika 1). Taka cesta ima vozi-šče(a), vozni pas (b) in prometni pas (c). Taka cesta ima dva prometna pasova v eno smer, sta pa lahko zaznamovana ali pa ne. Ce prometni pasovi niso zaznamovani, a je vozni pas širok za dva reda vozil, vozimo tako, kakor da so prometni pasovi zaznamovani. I a b.. Ji Z b Ji 3 Cesta, ki ni dovolj široka za dva reda vozil, ampak le za enega, (§lika 2) ima vozišče (a) in vozni pas (b). Taka cesta nima prometnega pasu. Ce taka cesta nima zaznamovane vozne pasove, je treba voziti prav tako, kot če bi cesta imela sredinsko črto, ki jo deli na dve polovici. Vsak voznik mora zato voziti po svoji polovici vozišča in nikakor ne sme ovirati voznika, ki vozi po drugi polovici iz nasprotne smeri. Navedimo še nekaj pravil, po katerih naj bi se vozniki ravnali. Na prometnem pasu je treba voziti po sredini tega pasu. Po voznem pasu pa mora voziti vsak skrajno desno, torej ne po sredini voznega pasu in ne ob srednji črti vozišča. Enosmerna cesta (slika 3) ima samo en vozni pas. Po takem pasu vozimo pri vpžnji naravnost ali če bomo zavijali desno vedno po skrajni desni strani, pri zavijanju v levo pa po skrajni levi strani enosmerne ceste. Velja Kocič Zahvala Ob nenadni smrti našega očeta in strica Franca Okorna Katrušnikovega ata - se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za vsestransko pomoč, tov. dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje, vsem sorodnikom, sosedom in znancem za številno spremstvo na zadnji poti. Posebej pa se zahvaljujemo za udeležbo na zadnji poti gasilskim društvom in častiti duhovščini ter za tople besede ob odprtem grobu, kakor tudi pevcem za njihovo petje. Žalujoči: sin p. Klavdij Okorn, družina Pintar in ostalo sdrodst vo Podbrezje, Milwauke ZDA, 8. januarja 1974 Zahvala Ob boleči izgubi moje ljubljene prijateljice Pavle Grabner se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tople izraze sožalja, za podarjeno cvetje in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje in zdravniškemu osebju bolnice Golnik. Zahvaljujem se častiti duhovščini za pogrebni obred, č. g. župniku Blaju za ganl jiv poslovilni govor in pevcem društva upokojencev za lepo petje. Žalujoča Ivanka Lukman Kranj, 10. januarja 1974 Zahvala Ob smrti moje žene, naše mame, sestre, stare mame Ivanke Avsenik izrekamo zahvalo dr. Ažmanu, dr. Andolšku in vserfiu osebju kirurškega ter internega oddelka jeseniške bolnice za trud, da bi nam jo ohranili pri življenju. Iskreno zahvalo smo dolžni tudi duhovnikoma s Koroške Bele in z Jesenic, posebej še župniku Janežu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčno se zahvaljujemo tudi javorniškim pevcem in vsem, ki so se od naše drage poslovili in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož France, otroci France, Pavel, Marija, Janez z družinami, brat dr. Pavel ter ostalo sorodstvo. Javornik, 10. januarja 1974 Obletnica Še danes ne moremo verjeti kruti resnici, da 14. t. m. mineva pet let, ko je tako tragično ugasnilo mlado življenje najinega sina in brata Matjaža Hafnarja Ob veliki bolečini mineva čas, ki ran ne bo zacelil nikdar. Dragi Matjaž, vedno smo v mislih pri tebi, odkar si nas zapustil. Vs*em, ki se ga včasih spomnite in kdaj obiščete njegov prerani grob, iskrena hvala. Vsi tvoji: mami, očka, brat, sestra in domači. Kranj, Škofjeloška c. 24, 12. januarja 1974 Zahvala Ob smrti našega dragega moža, ata in starega ata Lovra Svoljška Nartovega ata iz Javornika pod Joštom se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, Lovski družini JOŠT, borcem in aktivistom izpod Jošta, ZB Besnica, Čebelarski družini Besnica, Gozdnemu obratu Preddvor, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo govornikoma. Vsem prav lepa hvala za poklonjeno cvetje in za izrečena sožalja. Najlepša hvala dr. Janezu Bajžlju za zdravniško pomoč. Prisrčna hvala č.g. župniku in pevcem. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči: žena, sin z družino in hčerka z družino. Javornik, 3. januarja 1974 Po stezah partizanske Jelovice Težave s snegom Organizacijski odbor 17 zimsko-športnih spominskih prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« ima polne roke dela pri pripravi prog. Zaradi pomanjkanja snega so morali nekatere prireditve preložiti na poznejši čas. Tako so preložili štiri prireditve, in sicer: današnje tekmovanje učencev in učenk gorenjskih osnovnih in srednjih šol v smučarskih tekih in veleslalomu v Lancovem, meddruštvene smučarske skoke za mlajše in starejše pionirje na 15- in 30-me-tr8ki skakalnici v Poljanah ter nočni meddruštveni slalom za ciane, članice, starejše mladince in mladinke v Železnikih in smučarske skoke za člane in mladince na 40-metrski b /L *Ci V KroPi* Vse druge prireditve ob 32-letnici dražgoške nitke pa bodo danes in jutri po že predvidenem vrstnem redu. Le sobotno in nedeljsko tekmovanje v skakanju s tekmovalnimi sanmi za starejše člane, članice, mladince in mladinke so preložili iz Selc na Rudno polje. Začetek obeh sankaških tekem je obakrat ob 9. uri. , danes ob 9. uri se bodo kot prvi pomerili člani na 10. republiškem tekmovanju v biatlonu, ki hkrati velja tudi za jugo-h «an8*" memorialni smučarski pokal. Jutri bo v Dražgošah ob 8.30 zbor športnikov in udeležencev proslave pred osnovno a? ° 111 osrednja spominska slovesnost ob praznovanju občine »Kofja Loka. Na slovesnosti bo govoril Martin Košir. Start tekmovanja je predviden za 9.30, in sicer smučarskega patrulj-"k^T tekmovanja enot ljubljanskega področja JLA, partizanskih enot SLO SR Slovenije in milice, patruljna tekmovanja športnih in drugih organizacij ter republiških reprezentanc in solo tekov članic, starejših in mlajših mladink ter veteranov. •KgrŠka raz8lasitev rezultatov bo ob 15. uri v Dražgošah. Za najboljše na tekmovanjih, ki so pod pokroviteljstvom Lesne industrije Jelovica iz Škofje Loke, so organizatorji namenili skupno 240 zlatih, srebrnih in bronastih kolajn. In zakaj se je organizacijski odbor odločil, da kljub Pomanjkanju snega izvede večino tekmovanj? Smučarski Koledar je tako natrpan z raznimi tekmovanji, da bi prireditelji partizanske Jelovice komaj našli v njem rok za izvedbo tako pomembnega in množičnega obračuna slovenskih in jugoslovan-s«u te.km°valcev v smučarskem teku, slalomu, skokih in ankanju. Organizacijski odbor, ki mu letos predseduje Stane h PJ traser Pr°8 veteran Matevž Kordež, obljubljajo, da oodo tudi letos, čeprav je pomanjkanje snega, odlično opravili svoje naloge. Vemo pa, da so se doslej na vseh 16 tekmovanjih, k« so jih organizirali Škofjeločani, zadovoljivo vsi opravili svoje Kegljanje Gradiš: Triglav 8183:8160 Za presenečenje v drugem kolu slovenske moške kegljaške lige so v Ljubljani poskrbeli kegljači Gradisa, ko so za 23 kegljev razlike premagali devetnajstkratnega republiškega prvaka Triglav, ki je tudi letos kandidat za osvojitev najvišjega naslova. Najboljša posameznika dvoboja sta bila Turk pri Triglavu in Belci-jan pri zmagoviti ekipi. Gradiš 8183 (Rupar 988, Farkaš 1065, Mezgec 1023, Tomazin 942, Zdešar 1022, Belcijan 1094, Janša 1016, Česen 1033). Triglav 8160 (Vehovec 1012, Jereb 1028, Bregar 943, Jenkole 999, Martelanc 1021, Prijon 1037, Am-brožič 1025, Turk 1095). -dh Hokej na ledu Tt • m v* v Prevoje : Trzic 3 : 5 Ljubljana, umetna ledena ploskev pred halo Tivoli, tekma področnega slovenskega tekmovanja za jugoslovanski hokejski pokal, Prevoje : Tržič 3:5 (0:2, 3:2, 0:J), gledalcev 50, sodnika Repina in Curk (oba Ljubljana). Strelci za Tržič: -Jhpelj 2 ter Špik II, Efer in Berlogar po 1. Tržič: Hladnik, Špik I, Bole, Ple-stenjak, Zeleznikar, Špik II, Lang, Šter, Efer, Sajovic, Berlogar, Japelj, Krmelj, Hribernik, Hrast, Švab, Znidaršič. Čeprav so Tržičani v 2. tretjini zaigrali slabo, so v 3. le premagali nasprotnika in se zasluženo uvrstili v nadaljnje tekmovanje. -dh Čeprav so tekmovalne vrste pla-iJllT u , g!ava zaP«stili plavalci hValitet (Lidija Svarc, Barbara Skubic, Andrej Slavec) in da je počivala Judita Mandeljc, so se vse u«L« *"glava ter posamezniki lani M?0 uvLelJavili v vseh republiških ln državnih prvenstvih ter v reprezentancah SFRJ in SRS. P skniT?11^ rezultate v 50-metr-sKin bazenih so to pot po dolcem času dosegli tudi fantje: Brane MU™ vanovič na 1500 m je kot nrvi2S l ^ 8 kravM R-^R J) °5()5^7 400 m kravi (R-SFRJ), Andrei šali (R-SFRJi l) U2%2 100 m hrbtno Mmfe žmitek (8t- *»•> ka?adlidRnle- Sa Sta se P°novno iz-z 1 2 'i f faj"tar na 100 m prsno SRS nn 9nn PečJak z rekordi 400 m ^S200mcmešano z 2:43,3 in 4UU m mešano s 5:48,0. rJnuI?* daJem? Pregled najboljših Dosam u k!;aniskih Plavalcev po PosameZnlh disciplinah in v posa- mezn!b starostnih razredih. št«™!?• JŠV?.ekleta vseh disciplin in starost, so bila v 50-metrskih baze- aisciphni v Kranju). 10 let).6® pionirke B (starost do h?k? kr^v| TanJa Skubic 43,8; 50 m nrbtno Tanja Skubic 49,1; 50 m del- TW o,Ja Skubic 57'2; 50 m prsno ianja Skubic 48,3. I2\ltj:e pionirke A (starost do 50 m kl*l\ Barbara Stemberger 39,2; 50 m h ir d £ Stemberger 46 0 Prsno £ Stemberger 44,0; 50 m kravi d a temberger 44,4; 100 m 100 m K 1:26,9 (1:25,2); ____ 1 Jfc. Kranj - »Meka« vaterpola Zimski bazen in gorenjska metropola bosta čez nekaj dni postali prava Meka jugoslovanskega vaterpola. Skoraj ves mesec se bodo v kranjskem zimskem »koritu« vrstili pomembni treningi ter seminarji. Tako bodo že 16. januarja kot prvič v zgodovini jugoslovanskega vaterpola na skupnih pripravah pridobivali vse veščine modernega vaterpola pionirji. Za njimi bomo lahko na delu spremljali najboljše vratarje Jugoslavije, svoj seminar pa bodo imeli trenerji I/zvezne vaterpolske lige ter sodniki I. in II. zvezne lige. Pionirji bodo pod vodstvom kranjskega trenerja Didića trenirali v Kranju od 16. do 24. januarja. Na priprave so poklicali 22 obetajočih pionirjev. Kranjčani so s tem dobili še novo priznanje, saj je trener reprezentance Didić, vodja treninga pa predsednik VK Triglav Becič. Za najmljašimi jugoslovanskimi vaterpolisti bodo od 1. do 10. februarja na treningu vsi najboljši vratarji, ki pridejo v poštev za državno reprezentanco. Zvezni trener članskih čuvarjev mreže Trifko Bandur je na priprave poklical: Spajića (Jadran Herceg Novi), Bego-vića (Crvena zvezda), Vezelića (Jug Dubrovnik), Markovića (Partizan Beograd), Kačića (Mornar Split) ter Risaka (Primorje Reka). Da pa trening ne bo tako monoton, bodo v gorenjski metropoli tudi nekateri odlični jugoslovanski reprezentantje. Ta trening bodo izkoristili tudi vratarji Triglava F. Rebolj, Vidic, Cermelj, Leskovar, saj jim bo Bandur prav gotovo dal odlične napotke, saj vemo, da so bila dolgoletna slabost Triglava prav vratarji. Za konec skoraj mesečnega vaterpola v Kranju pa bodo od 8. do 10. februarja na delu tudi trenerji prvoligaških ekip, ki se potegujejo za trenersko licenco. Tudi sodniki I. in II. zvezne lige ne bodo počivali, saj bodo s trenerji posamezno in skupno predelali najnovejša pravila evropskega vaterpola. Tako se torej obeta res prava poslastica za ljubitelje vaterpola in Kranj bo s tem prav gotovo pridobil še večji ugled v jugoslovanskem merilu. D. Humer Košarka Triglav : Olimpija 78 : 72 Za nami so že tri kola v slovenski mladinski košarkarski ligi. Mlado moštvo Triglava, ki že od prve tekme igra odlično, tudi v teh treh zadnjih kolih ne pozna poraza. Premagujejo vse svoje nasprotnike doma in na tujem in so resen kandidat za osvojitev prvega mesta. Kranj, telovadnica OŠ France Prešeren, mladinska zimska košarkarska liga Triglav : Olimpija 78:72 (68:68, 40:36), gledalcev 100, sodnika Nastran (Medvode), Radoševič (Ljubljana). Triglav: Šilar 18, Zupan 6, Hribernik 15, Lipovac 2, Kalan 29, Urlep 2, Nagy 6. Mlado moštvo Triglava je tokrat šele v podaljšku zlomilo odpor gostov iz Ljubljane. Po enakovredni, borbeni in tehnično lepi igri sta se SD Jesenic - prvak v smučarskih disciplinah Smučarsko društvo Jesenice združuje šest klubov, v njih deluje 120 funkcionarjev amaterjev in en profesionalni trener alpskih smučarjev. V društvo je včlanjenih 250 tekmovalcev, od tega 92 v alpski sekciji, 27 v skakaški sekciji in 22 v tekaški sekciji. V lanski sezoni so pri SD Jesenice v skupnem točkovanju od 84 klubov alpskih disciplin zasedli drugo mesto, v tekih so od 38 klubov zasedli osmo mesto in v skokih od 29 klubov tretje mesto. Po točkovanju so dosegli 1290 točk in s tem ponovno zavzeli prvo mesto kot najuspešnejše smučarsko društvo v državi. Za svoj uspeh so prejeli priznanje, ki jim ga je podelila smučarska zveza Jugoslavije. D. S. ekipi -ves čas menjavali v vodstvu. Toda v podaljšku so imeli domačini več moči in zasluženo vknjižili še dve točki. Pri Triglavanih so se izkazali Kalan, Šilar in Hribernik, pri gostih, pa je bil boljši od ostalih Jakhla. Izida iz prejšnjih dveh kol: Triglav : Ilirija 75:59 (41:35), Slovan : Triglav 69:93 (25:50). Lestvica: Triglav Olimpija Rudar Ilirija Kovinotehna Vrhnika Slovan Marles Domžale 7 7 0561 6 5 1 564 6 5 1 253 7 4 3 587 7 2 5 534 6 2 4 509 6 2 4 398 7 0 7 506 6 0 6 402 :483 14 :448 10 :359 10 :536 8 :554 4 :544 4 :453 4 :593 0 :523 0 Pari današnjega kola: Domžale : Triglav, Vrhnika : Marles, Kovinotehna : Slovan, Rudar : Ilirija. -dh r Obveščamo člane in prijatelje nogometa, da bo jutri, 13. januarja, ob 10. uri v zadružnem domu na Primskovem letni občni zbor. Za člane NK Primsko-vo je udeležba obvezna. IO NK Primskovo VK Triglav skrbi za naraščaj Vaterpolski klub Triglav skrbi za svoj bodoči naraščaj. Tako že nekaj časa v zimskem bazenu v sredah in sobotah pod vodstvom trenerja Milana Košnika trenirajo bodoči kranjski vaterpolisti. Vse pa, ki si želijo udejstvovanja v tej športni panogi, vabi Triglav k sodelovanju. Na zimskem bazenu se lahko prijavijo vsako sredo ob 13.30 in v sobotah ob 7. uri zjutraj vsi pionirji letniki 1959—1963. Pogoj je le, da znajo plavati. -dh 15 f m Sobota, 12. januarja 1974 m ^ ^ m Letošnji 9. januar, praznik občine Škofja Loka, je potekel v izjemno slovesnem vzdušju. Slovesnem zato, ker je pomenil obračun vsega, kar so Lo-čani v minuli, jubilejni sezoni dosegli. In tega nikakor ni malo, saj je bil obsežen program nalog, ki so se jih odgovorni namenili izpolniti in nad katerimi je celo marsikak kronični optimist skeptično zmajeval z glavo, stoodstotno uresničen. Kako pa nanj gledajo ljudje? So sledili živahnim dogajanjem v komuni? O slednjem smo povprašali tri občane oziroma občanke. Anica Vidmar (37), poslo-vodkinja restavracije Turist v Škofji Loki: »Kot gostinka lahko rečem, da je kopica prireditev v preteklih mesecih privabila v Loko veliko gostov, tudi tujcev. Zabeležili smo močno povečan promet in dosegli finančne rezultate, kakršnih letos skoraj zagotovo ne bo mogoče ponoviti. Ugled mesta in občine je v očeh širše družbene skupnosti nedvomno zelo zrasel. Nadalje menim, da je to, kar so resta-vratorji naredili iz Mestnega trga, nekaj čudovitega. Vendar zdaj gradbeniki, občinska uprava in komunalna služba ne bi smeli mirovati; dosti je še četrti, posebno novejših, ki vpijejo po rekonstrukciji, po funkcionalnem polepšanju. Vhodni del med avtobusno postajo, Namo in pošto bi, denimo, zaslužil več pozornosti. Zlasti Jakličeva hiša moti njegov videz. No, ampak najvažnejše je, da smo dobili moderno šolo v Fodlubniku. Konec prostorske stiske in uvedba enoizrnenskega pouka sta starše rešila nenehnih skrbi okrog varstva otrok.« Janaz Potočnik (25), zasebni prevoznik iz Železnikov: »V zadnjih štirih ali petih letih se je v loški komuni marsikaj spremenilo — na bolje, seveda. Ker kot šofer precej potujem naokrog in poznam nemalo krajev, mi ni težko ugotoviti,' da smo napredovali hitreje kakor marsikje drugje. Če pa vzamem pod drobnogled samo Železnike, nisem zadovoljen. Čeprav je naša KS uredila pločnike za pešce na Trnju, utrdila strugo Selščice, razširila kulturni dom ter začela bolj skrbeti za čistočo ulic in struge in za odvoz smeti, se z Loko ne moremo kosati... O prireditvah ne bi znal povedati kaj prida tehtnega. Zaradi prezaposlenosti sem prisostvoval le proslavam ob tisočletnici Selc. Všeč so mi bile. Sicer pa mislim, da je selški konec lani največ pridobil z asfaltiranjem ceste v Lušo, ceste, ki,bo smučarjem in izletnikom omogočila spodoben dostop do Starega vrha. Želel bi, da bi spomladi v asfalt oblekli še preostale metre makadama.« Milica Cvetkovič (18) s Trate, delavka v tovarni Gorenjska predilnica: »O- čitno je tisoči rojstni dan občine ugodno vplival na vsa področja dejavnosti. Zlasti je spodbudil gledališki amaterizem. Tudi sama rada igram in vem, da smo v očeh občinstva precej zrasli. Najbolj občuten napredek pa je doživel turizem. Staro mestno središče vsakogar navduši. Toda ker turizma brez dobrih cest ni — nihče ne vozi rad čez luknje in razjede — je prav, da jih pospešeno popravljajo. Izseljenske piknike in dramske predstave na grajskem vrtu si je (in si bo) prišlo poleti ogledat ogromno ljudi od blizu in daleč, celo iz inozemstva. Ni vseeno, kakšne volje odhajajo domov.« I. Guzelj Foto: F. Perdan Ugoden nakup »zastave 101« Slovenija avto iz Ljubljane in tovarna avtomobilov Crvena zastava iz Kagujevca sta pred kratkim sklenila poseben dogovor o višini potrošniškega posojila za nakup zastave 101. Poslej bo vsak, ki bo želel pri Slovenija avto kupiti ta avtomobil, lahko dobil 40.000 dinarjev potrošniškega posojila, če bo imel seveda dovolj velike osebne dohodke. Štefančič četrti Trbiž, 11. januar — Tu se je začela VII. skakalna turneja treh dežel, na kateri nastopa več kot 80 skakalcev iz SZ, CSSR, Madžarske, Avstrije, Bolgarije, ZRN, Italije in Jugoslavije. Na prvi tekmi je bil najboljši Klemenko (SZ), ki je s skokom 82 metrov postavil nov rekord trbiške skakalnice. Od naših se je najbolje uvrstil Štefančič, ki ga zasledimo že na četrtem mestu. Naši reprezentantje so se razmeroma dobro držali, saj so med prvo deseterico kar štirje. Turneja se danes nadaljuje v Beljaku in konča jutri na povečani 80-metrski skakalnici na Pekerski gorci v Mariboru. Rezultati: 1. Klemenko (SZ) 229,3 (82 — 77,5, 2. Schwabl (Avstrija) 224,2 (80,5 — 75,5), 3. Wallner (Avstrija) 222,6 (80,5 — 77), 4. Štefančič (Jugoslavija) 213,8 (78,5 — 73), 5. Drago Pudgar (Jugoslavija) 213,7 (77,5 — 76), 6. Demšar (Jugoslavija) 206,7 (75 — 73,5), 7. Marincek (CSSR) 206,1 (79 — 71), Waner (Avstrija) 206,1 (76 — 71), 9. Mesec (Jugoslavija) 205,3 (77,5 — 72), Kliment (CSSR) 205,3 (76,5 — 70,5). J. Bukovnik Kulturna praznina izginja Zveza kultur nopr osvetnik organizacij Tržič dosegla lani z organiziranim delom zavidanja vredne uspehe — Uspela gostovanja tujih gledaliških skupin — Prvič tudi sredstva za investicije — Bračičevo šolo kulturi — Zakaj zastoj pri gradnji kulturnih domov v občini? Lansko leto je bilo eno najplodnejših v zadnjem obdobju za kulturno in prosvetne) življenje v tržiški občini. Za to ima nedvomno največ zaslug bolje organizirana občinska Zveza kulturnoprosvetnih jorganiza-cij in vseh njenih 10 članov, amaterskih odrov, kulturnih skupin in sekcij. To so ugotovili na zadnjem zboru Zveze kulturnoprosvetnih organizacij, ki pa vendar ni minil brez kritičnih pripomb na račun kulturnega in prosvetnega življenja v občini ter njegove organizacije. Pravilnik o financiranju posameznih dejavnosti še ni bil tak, kakršnega si želi večina članov ZKPO. Tudi sodelovanje med posameznimi kulturnimi in prosvetnimi skupinami in društvi v občini še ni bilo najboljše. Premalo je bilo organizirano in vse preveč spontano, neprogramsko. Prav tako na področju strokovnega izobraževanja niso bile izkoriščene vse možnosti. Nekatere dejavnosti, predvsem glasbena in lutkarska, so bile zanemarjene. Vendar omenjene hibe, ki jih bo tržiška Zveza kulturnoprosvetnih organizacij ob trdem in organiziranem delu lahko odpravila, ne morejo zasenčiti uspehov, doseženih lani. Gostovanja tujih gledaliških hiš v Tržiču so stekla. Vse predstave so »Rožca« se združuje Jeseniško trgovsko podjetje Rožca, ki so ga ustanovili pred več kot dvajsetimi leti, se bo letos združilo s trgovskim združenjem ABC iz Ljubljane. Pri Rožci so razmišljali najprej o možnostih, da bi se združili s proizvodnim in trgovskim podjetjem Zarja na Jesenicah, a so se nazadnje odločili za integracijo z združenjem ABC iz Ljubljane. S tako odločitvijo se temu priznanemu jeseniškemu podjetju obetajo še večje možnosti razvoja. D. S. Razstava dosežkov ŠD Kondor z Godešič Danes, v soboto, 12. januarja ob 16. uri popoldan bodo na Godešiču pri Škofji Loki slovesno odprli razstavo priznanj in medalj članov ŠD Kondor, ki te dni praznuje peto obletnico delovanja, in prikaz slik akademskega slikarja domačina Franca Novinca. Dogodek sodi v okvir slovesnosti ob prazniku loške občine. Razstava bo odprta dva dni, okolišanom pa se ponuja lepa priložnost, da prek prikazanih odličij ocenijo učinkovitost Kondorja ter po daljšem premoru spet enkrat vidijo, kaj je v zadnjem času ustvaril njihov rojak, mladi, vendar priznani likovnik Novine. J. Starman Arkadni prehod 01) vogalni hiši Na skali in Maistrovem trgu v Kranju bodo spomladi začeli graditi arkadni prehod za pešce. Tako bo Gregorčičeva ulica v Kranju, ki na tem odseku sploh ni imela pločnika, dokončno urejena za avtomobilski promet in za pešce. Načrte za začetek gradnje 'že pripravljajo. bile dobro obiskane. Da bi predramili in zainteresirali za delo domače, čeprav redke režiserje-amaterje, je ZKPO sprejela pravilnik o nagrajevanju le-teh. Zveza je izdelala programski svetovalec za- podeželske odre z dokaj bogatim izborom del, primernih za predstavitev na teh odrih. ZKPO je poslala na nadaljevalni režiserski tečaj enega člana, tri člane folklorne skupine Karavanke pa na koreografski tečaj. »Novopečeni koreografi« že pridno vadijo s podmladkom folklorne skupine Karavanke in z učenci na tržiških osnovnih šolah, kjer zanimanje za folklorne plese je. Potem so tu še lanske jubilejne 10. tržiške poletne igre in krepitev organizacije. ZKPO se je povečala za dva člana. Pod okriljem te organizacije delujeta od lani dalje Tržiški oktet in filmski klub Tomo Križnar Tržič. ZKPO Tržič je imela lani prvič, odkar obstaja, denar za investicije. Potrošila ga je za popravilo dvorane v Jelendolu in za ureditev prostorov za odrom v dvorani Cankarjevega doma v Tržiču. Predstavniki društev, skupin in sekcij, članov ZKPO, so na omenjenem sestanku povedali več želja in zahtev, ki lahko le požive kulturno in prosvetno življenje tržiške občinske skupnosti. Skupščini občine Tržič in družbenopolitičnim organizacijam bodo poslali zahtevo, da se v Tržiču čim prej začne graditi kulturni dom s primerno dvorano. Lešani in člani kulturnega društva iz Jelendola so spraševali, zakaj se je pred leti začeta akcija gradnje kulturnih domov v tržiški občini ustavila pri domu na Brezjah pri Tržiču in se ne nadaljuje po začrtanem in sprejetem programu. Kulturni delavci so predlagali, naj se izpraznjena šola heroja Bračiča ne uporabi za industrijo, temveč naj jo dobe družbene dejavnosti. Če pa bo skupščina občine izpraznjeno šolo prodala, naj nameni izkupiček za gradnjo tržiškega kulturnega doma. Ker deluje v občini že sedem pevskih zborov, so na srečanju ZKPO predlagali, naj se oblikuje komisija za glakbeno dejavnost. Prva naloga te komisije je organizacija revije, na kateri se bodo predstavili vsi tržiški pevski zbori. Zanimiv je tudi predlog, da bi vsaka gledališka skupina v eni sezoni gostovala na vseh tržiških odrih. Za uresničitev tega bi seveda morale vse gledališke skupine uskladiti svoje programe. J. Košnjek Najrazličnejše vtise so si nabrali preljubi Gorenjci med nedavnim praznovanjem novega leta — dobre in slabe. Vrla družina iz Bodešč se je najbrž vrnila domov polna prijetnih spominov na silve-strsko norenje. Brez skrbi so za nekaj dni odšli v neznano, saj je domačo hišo stražil zvesti pes. Nerodno je le to, da .žival ves čas ni zaužila niti grižljaja hrane, kajti lastniki so v navalu potovalne mrzlice nanjo očitno pozabili. In tudi nikogar od sosedov pretresljivo lajanje ni ganilo; psa je apatična srenja pustila prepuščenega samemu sebi, o čemer je zgovorno pričala popolnoma nedotaknjena, dobrih 4H ur stara snežna odeja okrog poslopja. Šele občan, ki mu agonija nesrečnega štirinožnega čuvaja ni ostala skrita, je četrtega dne proti večeru prinesel psu izdatno kosilo. Zanima nas, ali vaščani hodijo naokrog gluhi, slepi in nemiS 0 brezdušnih lastnikih pa sploh ne bi izgubljali besed. Škoda, ker jih ni nihče prijavil Društvu za varstvo živali s sedežem v Trubarjevi ulici v Ljubljani! Tam znajo zelo učinkovito stopiti na prste mučiteljem brezmočnih človekovih hišnih »prijateljev«. Telova dnica-skladišče na Bledu menda ni edini kričeč primer zlorabe športno-peda-goških objektov v radovljiški občini. Vsaj tako nam piše občan iz Lesc, ki ne želi biti imenovan. Pravi, da se tudi . Leščani že nekaj let ponašajo s športnim objektom, v katerem ima svoje skladišče trgovsko podjetje Murka. Vendar v primeri z Blejci Leščani ne premorejo nobene nadomestne dvorane, niti stare ne. Avtorja dopisa (in tudi nas) iskreno zanima, ali z najemnino od »posojanja« telovadnice šola morda skuša krpati luknje v svojem proračunu, ali pa gre zgolj za »izviren« patent radovljiške občinske uprave. Otroci se zdaj med urami telesne vzgoje nimajo kje razgibati. Menda čakajo spomladanske odjuge, ko bodo pod vodstvom tov. Praprotni-ka uredili igrišče in atletske steze. Vdinjanje turistom je, kot kaže v radovljiški komuni resnično tako intenzivno, da odgovorni ne utegnejo misliti na domačega delovnega človeka. Družbeni denar gre v gostinske in letoviščarske objekte., medtem ko naj bi pre-potrebne naprave splošnega družbenega pomena gradili izključno le še iz samoprispevkov že tako preobremenjenih občanov. Jok, tovariši! Rešitev novoletne skandinavske križanke STROGOST, TRABAKUL, ADVOKATI, RONDO, EC, OTI, VAR, SAK, OVEN, E, AR, ANA, G, FLORJAN, LETALONOSILKA, AVTOR, ATENEJ, CINEAST, TUBA, SILIKAT, DN, AMORET, ŽOLNA, VRTIČ, GRIMASA, EP, ARKADIJA, NIKO, ET, LIA, NAR, GE, JEREBIKA, IJSSEL, LEC, A VALIT, UA, PU, IBER, LZ, NNL, AR, S, EŠALON, MI, J, IHTA, PIKAPOLONICA, EOZOIK, EST, OGIBALEC, SELKA, HT, M, DAGNJA, AMMAN, ORIENT, RI, VARČEVALEC, P, AKP, PETA, OVČAR, SO LAALAND, SP Rešitev besedila v nagradnem kuponu: GLAS ZELI USPEHOV POLNO NOVO LETO Dobili smo 981 nagradnih kuponov. Izžrebani so bili: 1. nagrado (200 din) prejme Ernest Drčar, 61240 Kamnik, Medvedova 5; 2. do 3. nagrado (po 100 din) dobita Kati Resman, (>4240 Radovljica, Zg. Otok 10, in Franjo Golež, 64000 Kranj, Planina 38/1; 4. do 10. nagrado (po 50 din) pa prejmejo: Francka Kozjek, 64245 Kropa 67, Franc Dežman, 64202 Naklo 156, Branka Košnjek, 64201 Zg. Besnica, Sp. Besnica 45, Julijana Jeraj, 64000 Kranj, Mavčiče 59, Marija Mrak, 64220 Škofja Loka, Zminec 27, Slavko Teran, 64290 Tržič, Bistrica 175, in Andrej Perne, 64000 Kranj, Mlakarjeva 24. Nagrade boste dobili po pošti.