GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEZ1GRAD • CENTER • MOSTE-POLJE • SISKA e VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA Ljubljana, 25. februarja i967 LETO Xrv. 7 bo mesto zbiralo 85 % slednjih dohodkov: sodne takse, bravne takse, občinski davek od °meta blagu na drobno v trgovini, v Prometa z alkoholnimi pijačami Pin^°V*n' *n od Prometa z alkohol-]eni) Pijačami v gostinstvu S tem se st nienjala metoda formiranja sred-skuv za tinanciranje zadev, ki so ou.PPoga pomena za mesto in medne zadev. V 85 % so vključe- r„ , di lanske neporavnane obvez-den. občin Center in Vič. Predvidno PIispeve'i občin je s takim na-i a ®ni zbiranja v primernejšem so-oerju kot je bil v preteklem letu. vZc.:a 'zračun mase dohodkov so bila ras.a Povišanja, ki slone na oceni po-posebnih dohodkov, premikih v Pred Ur' Potrošnje in spremembah Pri p,sov- Povišanja so ocenjena: s«th 5>r/ni*1 taksah 7 %, upravnih tak-ku ert i1 občinskem prometnem dav-bolnih )lu.ea na drobno 6%, od alkoma.® PfJoč v trgovini 8 'h. Promet Štev-® n*b Pijač v gostinstvu je upo-^ v višini lanske realizacije, rilo A*0 bo tako predvidoma ustva-7s4 '‘•.488.000 dohodkov, od tega blaa„<’ odpade na prometni davek 5® Y trgovini bili", zra^un potrebnih sredstev so uPorabljcni naslednji elementi: 1. Realizacija v letu 1966 (znižana za anuitete v letu 1966, vlaganja v rezervni sklad in obveznosti iz preteklih let) povišana za 10%; 2. Naloge, ki jih mesto s 1. januarjem 1967 prevzema od občin: Šentjakobsko gledališče, kolektivna komunalna potrošnja, Uprava inšpekcijskih služb in sodnik zn prekrške, prav tako povišane za 10 % (glede na leto 1666); 3. V fiksnih zneskih se upoštevajo: primanjkljaj iz leta 1966, neporavnane obveznosti, vlaganje v rezervni sklad, neporavnane anuitete iz leta 1966 in obveznosti do Slovenskega narodnega gledališča iz leta 1966: 4 Nujni novi izdatki; 5. Prispevek za Skopje. Tako ugotovljena kvota znaša 44,488.000 N-din. RAZPORED SREDSTEV Osnovna značilnost letošnjega razporeda je. da so v osnutek finančnega načrta prevzete nekatere zadeve, ki so jih lani financirale občine. Od teh je najpomembnejša kolektivna komunalna potrošnja: vzdrževanje zelenih površin, vzdrževanje javne snage, zimska služba, cestne prometna signalizacija, javna razsvetljava in vzdrževanje semaforov. Poleg tega sta prešli v financiranje pri mestu medobčinski službi: Uprava inšpekcijskih služb in sodnik za prekrške. Od občine Center je prevzeto v financiranje Šentjakobsko gledališče. Novi podatki so bili v izračunu ocenjeni na 1,000.500 N-din. Največji del odpade na kulturno dejavnost in na dejavnost družbeno-političnih organizacij. Vse nove zadeve so razvidne iz osnutka finančnega načrta. DEJAVNOST IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE Vzgojna posvetovalnica nudi specialistično pomoč otrokom in mladini, zlasti tistim, ki kažejo motnje v psihičnem razvoju. Pomaga ‘ staršem v vzgoji otrok, daje mnenja in priporočila učnim in vzgojnim kadrom na vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. Njen program zajema tudi sodelovanje s sorodnimi ustanovami, predavanja in oddaje s področja vzgoje otrok. ZNANSTVENA IN KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST Mestni arhiv, ki se bavi z urejanjem in varovanjem arhivskega gradiva ter analitičnim in študijskim delovanjem, potrebuje letos večja sredstva, predvsem za izravnavo osebnih dohodkov, ki so bili v preteklih letih v velikem nesorazmerju z dohodki delavcev v podobnih ustanovah. Večji stroški so nastali zaradi vzdrževanja in ogrevanja prostorov (priključek na toplarno). V letošnjem letu so lastni dohodki zavoda manjši, ker zavod ne predvideva izrednih del, kot je bila lani izdaja knjige Ljubljana — podobe iz njene zgodovine. Dejavnost Pionirskega doma je izredno pestra in obsežna. Obsega naslednje oblike vzgoje: gledališka, filmska, glasbena, likovna. Prireja jezikovne tečaje, za katere je zanimanje zelo veliko. Pedagogi tega oddelka se poleg rednega dela ukvarjajo še z raziskovanjem metod izven-šolskega pouka. Z družabno vzgojo se ukvarja poseben oddelek ki vključuje 4300 tečajnikov. Program obsega pouk družabnih plesov, vzgojo lepega vedenja in pripravljanje skript za pouk plesnih novosti. Osnovna naloga Pionirske knjižnice pri Pionirskem domu je mladim bralcem (do 18 let) na najsodobnejši način posredovati leposlovne in poljudno znanstvene knjige* Knjižnica ima tri oddelke — izposojevalnico, čitalnico in študijsko knjižnico Ena od njenih nalog je tudi strokovno usmerjanje drugih mladinskih in šolskih knjižnic v Ljubljani. Mladinsko gledališče se vztrajno bori za status popolnega profesionalnega mladinskega gledališča. To gledališče je posebno v zadnjih treh letih lepo napredovalo v kvaliteti svojih storitev ter obsegu dejavnosti. Gledališče si sedaj pri desetih profesionalnih igralcih pomaga z zunanjimi sodelavci. Za leto 1967 ima v programu pet premier in blizu 150 predstav. Osebni dohodki delavcev Pionirskega doma so daleč pod povprečjem delavcev enakih kvalifikacij v drugih kulturnih institucijah. Lutkovno gledališče se je v letošnjem letu povsem osamosvojilo In se mora v letu 1967 ansambelsko okrepiti. Lutkovno gledališče daje v letošnjem letu tri novitete ter obnovitev 12 predstav iz preteklih sezon. Gledališče ima dve dvoranici, v katerih bo Imelo okoli 190 predstav, s 60 predstavami pa bo gostovalo po Sloveniji. Za gostovanja prispeva sredstva tudi sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti SRS. Gledališče organizira zaključene predstave za vzgojno varstvene ustanove in šole. Slovensko narodno gledališče. Sredstva, ki so predvidena za. to institucijo, obsegajo tudi obveznost Mestnega sveta za leto 1966, ki je lani ni bilo mogoče izpolniti zaradi obveznega znižanja vseh postavk finančnega načrta mesta. Opero, Dramo in Slovensko filharmonijo financirata republika in mestni svet vsak do ene polovice. Letos so potrebe SNG večje predvsem zaradi pomembne proslave 100-Ietnice slovenskega gledališkega življenja. Na to proslavo je vezan tudi operni repertoar,- ki želi prikazati visoko umetniško raven osrednje operne hiše. Drama bo v letu 1967 uprizorila "270 predstav, opera pa 160. V letu 1967 bo svojo dejavnost nadaljevala tudi Mala drama. Festival — Ljubljanske poletne kulturne igre — ostaja v svojih zahtevkih v okvirih lanskoletne potrošnje. V letošnjem letu se močneje kot dosedaj vključujejo v program poletnih kulturnih prireditev ljubljanske kulturne hiše: SNG, Mestno gledališče, Mladinsko gledališče ter ansambli Reke, Celja, Zagreba, Berlina, Budimpešte ter razni domači in tuji folklorni ansambli. Letos praznuje kolektiv Festivala 15-letnico obstoja. Slovenska filharmonija — ima za leto 1967 izredno bogat in zahteven delovni načrt. Do konca sezone bo imela 17 koncertov za štiri *različne abonmaje. Na izrednem koncertu bo izvedla novitete jugoslovanskih, pretežno slovenskih avtorjev, članov -Pro mušica vlva«. Gostovala bo v Zagrebu in v Vidmu. Obvezala se je za 6 koncertov za mladino, skušala pa bo ostvariti tudi gostovanja v manjših mestih Slovenije. V programu ima snemanje za radijske in gramofonske plošče. Mestno gledališče — Kolektiv tega zavoda je v preteklem letu z izrednimi napori in v neprimernih prostorih dal Ljubljani veliko število kvalitetnih predstav. Za leto 1967 programira 250 predstav, ki bi zbrale 75.000 gledalcev. Uprava MG si skuša zagotoviti lastne stabilnejše vire sredstev s sklepanjem dolgoročnih pogodb z delovnimi organizacijami, odnosno s sklenitvijo sporazumov o prevzemu soustanoviteljstva ali patronata. Mestni muzej — Sredstva, kj za 7 °/i' presegajo lansko realizacijo, so potrebna za normalno poslovanje tega zavoda zaradi povečanja splošnih stroškov. Program dela Mestnega muzeja je pomemben prispevek v naporih za ohranitev naše zgodovinske in kulturne preteklosti. Mestna galerija je konec lanskega leta odprla prodajni salon, ki je uspešno začel svojo dejavnost. Do konca januarja je bilo prodanih 35 umetniških del po pogojih, ki so ugodni za kupce. V letošnjem letu pripravlja galerija 14 razstav. Bienale industrijskega oblikovanja — Z organizacijo dveh dosedanjih razstav se je organizator v svetu izredno afirmiral. Pri financiranju teh razstav sodelujejo še: Gospodarska zbornica SRS, Republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti SRS in Gospodarska zbornica SFRJ. Sredstva zadoščajo za redno poslovanje sekretariata v času priprav za naslednji BIO in zaključevanje prejšnjega. Prizadevanja žal še niso našla pravega odziva v industrijskih podjetjih. Mednarodna grafična razstava, ki je vsaki dve leti, bo leti* že sedma tovrstna razstava v Ljubljani. Razstavo financirata v enakem deležu republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti in mesto Ljubljana. Slovanska knjižnica — Povečanje sredstev je potrebno za materialne izdatke. Knjižnica ima predvsem študijski značaj in se je poslužujejo številne znanstvene ustanove, posamezniki in študentje. Spomeniško varstvo — Predvidena sredstva zagotavljajo le temeljno dejavnost po zakonu o varstvu kulturnih spomenikov, kot na primer registracija kulturnih spomenikov, izdajanje soglasij, odločb in drugih aktov za posege na teh spomenikih, strokovna navodila in znanstvene raziskave kulturnih spomenikov. Koncertna direkcija — opravlja posredniško funkcijo za prirejanje glasbenih prireditev v Ljubljani in po Sloveniji. Podobno vlogo, čeprav ne isto, opravlja za mesto ljubljanski festival, oba pa financira mesto. Storitve godbe milice — v tej postavki so zajete usluge godbe milice ob raznih slovesnostih v Ljubljani ali izven nje, če zastopajo Ljubljano. Z odkupi umetniških del se vsaj delno podpirajo prizadevanja naših likovnih umetnikov. Nagrade mesta Ljubljane se bodo v letu 19G7 tretjič podeljevale ob priliki praznovanja osvoboditve Ljubljane. V letu 1965 je bilo podeljeno 27 nagrad, upoštevajoč razdobje od osvoboditve do 1965. leta, leta 1966 pa je bilo podeljenih 6 nagrad za izjemne kulturne storitve. Za leto 1967 je predvidenih 5—6 nagrad. Spominske in žalne svečanosti — Za pripravo in organizacijo teh prireditev je predviden znesek v lanski višini. Šentjakobsko gledališče — Financiranje te ustanove letos prevzema mesto Ljubljana od občine Ljublja-na-Center. Šentjakobsko gledališče dela že preko 40 let. Njegov program obsega dela predvsem lažjega značaja in žlahtno ljudsko igro, ki jo izključno goji le ta gledališka hiša. Vsako leto "naštudira 8 premier, predvsem komedij, ki najdejo ozek stik z občinstvom iz centra in širše ljubljanske okolice. Ker daje tudi velik poudarek klasičnim tekstom slovenskih pisateljev, opravlja izredno važno vzgojno nalogo pri kulturnem oblikovanju delovnega človeka. Slovenski oktet — je z uspehom ponesel slovensko pesem v mnoge kraje Evrope in Amerike. Za normalno delo, razvoj in v perspektivi izpopolnitev kadra so potrebna sredstva, ki so v minimalnem znesku predvidena (za nabavo opreme in usposabljanje novih članov ansambla). Ze pri SNG je bilo navedeno, da je letos 100-letnica slovenskega gledališča, ki bo proslavljena s kvalitetnimi prireditvami. Delni prispevek je predviden tudi v finančnem načrtu. Ustanovljen je poseben odbor za organizacijo teh proslav. Stroške bodo krili tudi republika, Maribor in Celje. Muzikološki kongres bo letošnja pomembna kulturna prireditev v svetovnem merilu. Zasedal bo v Slovenski filharmoniji. Stroški se delijo med republiko in mestnim svetom. Preteklo leto je Ljubljana podelila domicil trern za Slovenijo in še posebej za Ljubljano pomembnim NO enotam: I. SNO-UB »Tone Tomšič«. X. SNO-UB »Ljubljanska« in. VOS. Navedene enote so zajele v svoj program dela ureditev zgodovinskega dokumentacijskega gradiva in ureditev zgodovinskega kabineta v vojašnici vojaške enote Toneta Tomšiča. Kulturne akcije in prireditve — Ta sredstva so predvidena za prispevek k stroškom raznih akcij in podporo organizacijam s področja kulture. V tej postavki so predvidena tudi sredstva za novoletno jelko. Ljubljana v ilegali — V letu 1967 bo izšla III. knjiga, ki obravnava Ljubljano v času narodnoosvobodilnega boja. Po sporazumu iz preteklih let pokriva MS razliko med stroški in dohodki predvajanja filmov Jugoslovanske kinoteke. Za nadaljevanje arheoloških izkopavanj na »Jakopičevem vrtu« so predvidena le minimalna sredstva. Delo se bo moralo nadaljevati še v prihodnjih letih. Klub kulturnih delavcev — Mestni svet je že v preteklem letu podprl kulturni program tega kluba, ki bo letos z lastnimi dohodki delno kril svojo dejavnost. Klub organizira diskusijske večere med znanstveniki in umetniki. Telesna kultura — Sredstva za telesno kulturo so ostala na lanskoletni ravni. Postavka: nagrade za visoke dosežke je ostala v istem nominalnem znesku, vendar bo zaradi močnega znižanja zveznih in republiških sredstev za kvalitetni šport pritisk športnih organizacij na ta sredstva večji. Za vzdrževanje športnih in rekreacijskih objektov, ki jih upravlja Zavod ing. Stanka Bloudka, so namenjena enaka sredstva, vendar s predpostavko, da bo s prevzemom športne stave in lota z boljšo organizacijo povečal ta sredstva ter z njimi po programu, ki ga bi obravnaval odbor za telesno kulturo, izgrajeval in opravljal investicijsko vzdrževalna dela tudi na drugih športnih objektih v Ljubljani. ZDRAVSTVENO VARSTVO V letu 1967 bo v Ljubljani IV. kongres ortopedov in travmatologov Jugoslavije. Prispevek k tej pomembni znanstveni prireditvi daje tudi mesto Ljubljana. Sredstva za zdravstveni center so ostala na ravni iz leta 1966. To ustanovo sofinancirajo še zunanje občine in komunalni zavod za socialno zavarovanje. URBANIZEM IN KOMUNALNA DEJAVNOST Za urbanizem so sredstva predvidena le v nekaj večjem znesku za nadaljevanje že začetih del na generalnem urbanističnem planu in prometnem sistemu v Ljubljani (sistem hitrih cest, sestopi, prehocfi). Pri geodeziji so sredstva namenjena za udeležbo pri izdelavi državnih kart 1:5000 in 1:10.000. Te so nujno potrebne za vse geodetske, urbanistične ter komunalne posege v mestnem jedru. Ostala sredstva so predvidena za geodetske podloge 1:500 za potencialna območja graditve po generalnem plariu. V predlogu finančnega načrta mesta za leto 1967 je v okviru komunalne dejavnosti predlaganih več sprememb. Glavna sprememba je v ureditvi enotnega sistema financiranja vzdrževalnih komunalnih del, kot so javna"snaga, vzdrževanje javne razsvetljave, zelenih površin, zimske cestne službe in vzdrževanje cestno-prometne signalizacije. Te storitve so doslej financirale občinske skupščine. V ta sklop edino niso vključene ceste, ki zahtevajo temeljito proučitev glede na mestno in izvenmestno območje (ceste IV. reda). Z enotno politiko na tem področju bo možno zagotoviti boljšo kvaliteto teh storitev kot tudi ustrezno razširitev storitev na celotno območje mesta glede na pomen posameznih predelov pri zunanjem videzu mesta. Za vzdrževanje Zoološkega vrta se vsako leto planirajo sredstva, ki pokrivajo razliko med lastnimi dohodki in dejanskimi stroški te organizacije. Manjše povečanje je predvideno zaradi večjih materialnih stroškov (oskrba živali). Vzdrževanje grobov NOB (grobišče talcev, spominski park na Zalah idr.) je planirano v višini lanskoletnih sredstev. Dekoracijo mesta zahtevajo razne javne prireditve (novo leto, športne, kulturne in druge). Povečanje gre na račun pomembnih prireditev, ki bodo v letu 1967 v Ljubljani (kongresi, prvenstva in pod.). Vzdrževanje zapornic na Ljubljanici in Gruberjevem kanalu je posebna obveza mesta (čiščenje in manjše vzdrževanje). Za delovanje mestne prometne službe je predviden skoraj isti znesek kot lani. Sredstva bodo porabljena za honorarje prometnih milič-nikov-študentov in delno za nabavo službene obleke. Nedvomno bo v tem letu v Ljubljani znatno večji promet zaradi mednarodnega turizma. Sredstva na postavki študije in analize so namenjena za proučevanje problematike s področja komunalnega gospodarstva, prometa in stanovanjskega gospodarstva. Za zimsko službo je predvidena vsota v polovični višini, oziroma le za čiščenje snega v zimski sezoni leta 1967. Na območju mesta je približno 3500 prometnih znakov. Ti zahtevajo redno vzdrževanje, obnovo in dopolnitev. Razen tega je potrebno redno vzdrževati tudi cestne prometne obeležbe. Sredstva za ta namen so predvidena v postavki cestna prometna signalizacija. DELO DRŽAVNIH ORGANOV V letošnjem osnutku je posebej izkazana članarina, ki jo je dolžno plačevati mesto Ljubljana kot član Stalne konference mest Jugoslavije in dveh mednarodnih organizacij. Ena od teh organizacij: Svetovna zveza pobratenih mest, bo priredila v maju v Ljubljani simpozij s temo: »Avtonomija občine in pravice človeka«. Stroške te prireditve bodo krile Stalna konferenca mest Jugoslavije, občina Kranj in mesto Ljubljana. Stroški za tisk, objave in oglasi so planirani v znesku, ki verjetno ne bo zadostoval, ker se normativna dejavnost mestnega sveta v zadnjem obdobju izredno povečuje. Vsi predpisi se objavljajo v Glasniku (nekateri v povišanem številu izvodov: materiali o prispevku za uporabo mestnih zemljišč, finančni načrt, predpisi iz področja stanovanjskega gospodarstva). Sredstva za dejavnost uprave mestnega sveta so dejansko le malenkostno višja od plana za leto 1966. Zaradi slabe finančne situacije v preteklem letu ni bilo mogoče izpopolniti delovnih mest, tako da je uprava funkcionirala le z 17 delavci. To pa je spričo vedno večjih nalog mestnega sveta povzročilo veliko obremenjenost delavcev uprave, ki v dosedanjem obsegu ne bo mogla več kvalitetno izvrševati svoje funkcije. Mestne in medobčinske službe — Pri izračunu potrebnih sredstev so bila za osebne izdatke uporabljena enotna merila ter s tem vzpostavljena sorazmerja med upravnimi delavci, katerih osebni dohodki so bili do-sedaj v očitnem nesorazmerju, kar je zlasti prihajalo do izraza pri združevanju upravnih služb v okviru me- sta. Z letošnjim financiranjem se skuša izboljšati materialni položaj sodišč. DEJAVNOST DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV V letu 1966 sta bila na mestni rav- j ni formirana odbor SZDL in komite mladine. Z rebalansom finančnega načrta mesta za leto 1966 so bila za j mestni odbor SZDL zagotovljena le j minimalna sredstva za njegovo za- | četno štirimesečno dejavnost, dočim : za mestni komite mladine za leto | 1966 niso bila odobrena. Poleg tega j so v osnutku predvidena sredstva za j program dejavnosti društva prijateljev mladine in organizacijo štafete mladosti, ki je že tradicionalna mladinska prireditev v Ljubljani. ODPLAČILA POSOJIL Obveznosti iz leta 1966 so ostale zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v preteklem letu. Tekoče obveznosti predstavljajo anuitete in obroki iz posojil za gradnjo in opremo športne dvorane, za gradnjo športnih objektov (umetno drsališče, športni park Kodeljevo in Rudnik, kopališče • Kolezija, skakalnica Šiška, hipodrom na Ježici, športni park na Viču) ter ; novinarski dom in komunalna dela v času pred VII. kongresom KPS. POSEBNI RAČUN Znesek N-din 1,700.000 predstavlja obveznosti finančnega načrta mesta za objekte mestnega pomena, ki jih ; je kreditiral mestni sklad za komunalno izgradnjo (gradnja športne dvorane, Rotovž-grad, zbirni kanali idr.). VLAGANJE V REZERVNI SKLAD Iz istih razlogov, zaradi katerih niso bila izvršena odplačila posojil, ni bil odveden tudi 1 % obvezni re- : zervni sklad, Zato je v letošnje^*I planu predvidena obveznost za leto ; 1966 in 1967. OBVEZNOSTI IZ PRETEKLIH LET Največja postavka je primanjkljaj j iz preteklega leta. Začasno je bil p o-; krit s premostitvenim posojilom, ki1 ga je treba vrniti kreditni banki ih hranilnici v prvi polovici letošnjega leta. TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA Rezerva v znesku N-din 282.290; je le 0,6 % vseh izdatkov. Večje re-: zerve ni bilo mogoče predvideti, kef so bili vsi zahtevki uporabnikov j sredstev skrbno analizirani in več' krat temeljito obravnavani. V osnut-; ku so znatno znižani nasproti prvot'! nim zneskom. PRISPEVEK ZA SKOPJE Ta postavka v enem znesku zaje' ( ma obvezni prispevek, ki se mora * višini 2% od materialnih izdatkov odvajati za izgradnjo Skopja. ’| končnem finančnem načrtu bo f® j znesek razporejen po glavnih nam^ nih, pri katerih ga je treba obračU' navali in vplačevati. Na seji mestnega sveta je bila obravnavi osnutka ponovno pouda.r': jena utemeljena potreba po nekatera i investicijsko vzdrževalnih delih h» zgradbah kulturnih ustanov (Sloveh' ska filharmonija, Mestno gledališčen Ker predvidena sredstva niso dopu' ščala vključitev negospodarskih ih. vesticij v finančni načrt, je J’ ; sprejet sklep, naj te institucije ska šajo dobiti bančna posojila, za kat1-ra bo dal poroštvo mestni svet. Ljubljana, 24. februarja 1967.