Dopisi. Maribor. (Zborovanje u6it. društva) naše okolice se je vršilo v krasni novi šoli leitersberški, |dne 3. novembra. Predsednik, g. nadu6itelj J. Lasbaher, kaj prisr6no pozdravi došle 61ane, se spominja tužnožalnega dogodka v naši preslavni vladarski rodovini, smrti naše preblage cesarice, katera nam vedno ostane v najblažjem spominu, zagotavljajo6, da bode slovensko u6iteljstvo skrbno gojilo v srcih naše mladine hvaležno blagi spomin na premilo, pokojno cesarico; izraža dalje gorko željo, naj bi naše društvo v letos nastopli dobi druge 251etnice še lepše prospevalo in uspešneje delovalo v blagor šolstva in našega stauu. Po obravnavi društvenih zadev poro6al je g. učitelj J. Hernaus iz Selnice na posebnih izgledih o vporabnem ra6unstvu; gosp. u6itelj Jožef Kotnik iz Selnice pa je govoril v spomin pokojnega profesorja Blaža Kocena, o njegovih važnih zaslugah v prospeh znanstvenega zemljepisja in omeni, da so temu velezaslužnemu u6enjaku njegovi vrli rojaki na Ponikvi ob juž. žel. letos 16. oktobra pri odIi6ni, narodni sve6anosti v proslavo in trajni spomin odkrili krasno spominsko ploS6o na novem šolskem poslopju. Na ogled je bila društvu po g. u6itelju Ivanu KlenovSeku odIi6no izgotovljena udanostna adresa, katero pošlje u6itelistvo mariborske okolice v spomin zlatega jubileja naSemu presv. cesarju. Iz Celovca. (Visokobisk. Pobalinstvo. — Nadobudna mladež.) V 6etrtek dne 3. t. m. došel je mil. knez in škof ljubljanski preko Maribora z opoldanskim vlakom v naše stolno mesto obiskat našega kneza in škofa. Stolni kapitelj je pri6akoval" visokega cerkvenega dostojanstvenika v knezoSkofijski stolici. Na ve6er je po6astil prevzv. gost tudi lukajšnje bogoslovje s svojim pohodom, kjer mu je predstavil doma6i knez in škof bogoslovce. Dr. A. Jeglič se je zelo pohvalno izrekel o vodstvu oo. jezuitov, 6eš kako lepa prilika se nudi tukajšnjim semeniškim gojencem, da se morejo pod tako spretnim vodstvom dobro pripravljati za svoj bodo6i poklic; zlasti \e povdarjal v sedaniih 6asih prepotrebno izobražbo v raznih vedah in navodilo k nabožnemu življenju. Nato se je prijazni gospod pogovarjal še dalj 6asa z 00. jezuiti; bogoslovci pa so mu zapeli latinsko «Ecce, sacerdos magnus* in dve slovenski pesni. Nato sta se odpeljala oba višja pastirja v škofijsko pala6o. Dne 5. t. m. odpeljal se je Ijubljanski knez in škof z zjutrajšnim brzovlakom proti Briksenu, odkoder potuje v Rim. Se ve, da je zvedela o tem visokem obisku tudi naša slavna mestna fakinaža, ki prav dobro ume ob takih prilikah igrati svojo 6astno ulogo. Tudi ta je po6astila ljubljanskega vladiko na svoj znani surovi in barbarski način. Pono6i med 1. in 2. uro so namre6 neznani ziikovci pobili Sipe jednega okna na knezoškofijski pala6i, mene6, da spi na doti6nem mestu ljubljanski viSji pastir. Toda v doti6ni sobi stanuje kot gost naSega kneza in škofa karmelit gsp. Habisch, rodom Nemec. Še predno je priletel kamen v sobo, slišal je natan6no omenjeni karmelit tri do štiri udarce proti nekemu lesenemu predmetu, kar se }e zjutraj pokazalo, da pobalin ni mogel takoj zadeti okna. Brez dvoma velja ta hudobija prevzv. knezu in škofu Jegliču kot poznatemu Slovencu. Vsekakor pa to pobalinstvo prav jasno osvetljuje znamenje napredka, kakoršnega ho6ejo imeti gotovi liudje. Heil, nemškutarska olika! Heil! 0 izvrstni odgoji tukaišnje mladine nam jasno pri6a slede6i dogodek. Pred kratkim je hotelo iti ve6 mle6nozobih gimnazijcev iz 6etrtega in petega razreda v tukajšnjo nesramno hišo, katera se jim pa ni odprla. Zato so za6eli tam razsajati in razbijati, dokler se jih ni usmililo redarstvo, ter jih izro6ilo varnim rokam. Vsi gimnazijski profesorji sklenili so izključiti vse te u6ence, toda deželni šolski svet, v katerem sedi tudi o6e, poznata odli6na oseba, jednega omenienih gimnazijcev, je temu sklepu odtegail potrdilo. Proti temu je vložil gimnazijski profesor verouka utok, pri 6emur ga podpirajo vsi drugi profesorji. Radovedni smo, kedo bode zmagal. Ali se ne kaže v ravno popisanem dogodku v vsej svoji nagoti gnjili sad toliko hvalisane brezverske šole? Živela liberalna in svobodna odgoja! Gornj igrad. (M o k r a 6 i.) Blamažo, kakoršno le mogo6e, sta si dobila v nedeljo 6. t. m. dva mokra6a iz Hrastnika v Gornjemgradu. NaS prebrisani Grabnarjev Francelj si je namre6 vtepel v svojo rude6karsko butico, da bi bil najsposobnejSi za mokraškega misijonarja v Gornjemgradu. Saj je poslušal sam par let svoje vredne ljubljanske soeije. Hajdi na delo! Da bi pa svet še bolj ob6udoval njegovo u6enost, gre in naro6i ta zvita bu6a Se dva generala, 6eS naj vidijo in slišijo vendar enkrat naSi Gornjegranci, kaj mi znamo. Pa 6ujte in strmite! Ko zvedo naSi tržanje da sta prišla mokra6a vznemirjat ljudstva, s svojimi neresni6nimi nauki, bilo je vse silno razburjeno. Saj vedo, da se iz socijalnomokraških vrst izreja hudobna sodrga anarHistov, katerih žrtev je postala naSa blaga rajna cesarica. Cast naSim kr6marjem, da jim nih6e ni dal prostora, kjer bi kvasili svoje bedarije. Videli smo, kako je spremljal enega rude6karja gsp. Laurin6k, ves zamaknjen v nauke novodobnega preroka, ki mu je neki pravil samo resnico, kakorSne tukajšnje ljudstvo še ni nikoli slišalo. Castitamo, gsp. Laurin6k ! Zdaj bo pa že šel obrt, kaj ne? Da sta pa mokraška misijonarja tako slabo kupčijo napravila, tega kriv je najve6 prebrisani Grabnarjev Francelj, ker jima ni preskrbel sobe in pa poslušalcev in seveda tudi ne dovoljenja od okrajnega glavarstva. Glej, ljubi Fraocelj, za misijonarja še nisi zrel! Pa ni6 ne škoduje, vsaj sta dobila mokra6a s Franceljem vred dolge nosove in pa prepri6anje, da se naše Ijudstvo ne da od nevednežev voditi. Le par pijanih barab je otožno gledalo za odhaiaio6imi osre6evalci. Če pa mislite, da se vam bo misijon v prihodnjič pod milim nebom bolje obnesel, pa poskusite! Mi se Vas ne bojimo! Iz celjske okolice. Jako zanimivo je bilo zborovanje delavskega politič. društva «Naprej» zadnjo nedeljo. Bil je »Narodni dom» ves napolnjen. Poro6al je 6. g. Ži6kar o državnem zboru; žal, da ni mogel mnogo veselega povedati. Upamo, da bode v prihodnje njegovej znanej delavnosti in neutrudnosti mogo6e, izvojevati nam potrebnih pridobitev in preosnov v narod. oziru. Zlasti socij. stanje in socijalne potrebe naše se, kakor se je 6ulo izmej obilno zbranega delavstva, zadnji 6as vse premalo omenjajo v državnej zbornici. Izrekla se je g. poslancu soglasno zaupnica, izreklo pa tudi mnogo želj in zahtev narodnih in družabnih. Potem je g. J. M. Kržišnik razlagal za6etek in slepliveneumne uke mokra6ev, katerih noben pameten 6lovek ne more sprejeti in katere v zadnjem 6asu zapuš6ajo tudi že razumnejši socijalisti sami, na pr. Bernstein, Heine. Dokazal je neovržno, da demokracijn ne raore in celo tudi ne more hoteti pomagati ubogemu delavskemu stanu. Obilen smeh, ki ga je vzbujala brezumnost razlaganih socijalistovskih načel in ukov, in mo6no pritrjevanje vseh poslašalcev: vse to je pri6alo, da so vsi dobro umeli zanimivi govor. Pradlagal je tudi g. govornik ve6 resolucij, v katerih se zahteva vžboljšanje delavskega položaja; izro6ile so se g. poslancu. Potem je še poudarjal g. dr. H r a š o v e e v izvrstnem govoru naše narodnostne zahteve: da se pou6uj v ljudskih šolah v raaterinskem jeziku, da se uraduj Slovencem vse slovenski, da se na pošti in železnici spoStuj naš jezik in da se srednje šole morajo prirediti za Slovence pravi6no. Sprejeli sta se tudi znani resoluciji za vseu6ilisče in nadsodiš6e v Ljubljani. Navdušeno odobravanje njegovega govora in vseh predlaganih resolucij narodnostnih in socijalnih so g. poslancu jasno pokazale, da ima zaveden narod za seboj in da 6im krepkejše bode nastopal, tem zadovoljnejši bodo z njim volilei. Nazadnje je podna6elnik g. Rebek s krepko zahvalo in nekaterimi zrnatimi besedami zaključil znamenito zborovanje. Slov. dopisovalnica. Vojnik. Na praznik Vseh Svetnikov bil sem na vojniškem pokopališču pri Celju. Ko sem prišel skozi vrata, sem zapazil, da je bil neki grob posebno lepo napravljen, z venci in trakovi okin6an. Bili so razni napisi nemški in slovenski in nad tem bi se pa6 ne smel nobeden pameten 6lovek spodtikati. Res slovenski napisi so bili na prvem mestu, a kaj to de? Toda ko je neka gospa prišla na pokopališ6e, zapazila je pred vsem na tistem grobu trak s slovenskim napisom, ter deiala vsa zavzeta: «Na, die windischen Fetzen miissen zuallererst sein!» Seveda so se ljudje spogledali, toda odgovoril ni nih6e na to. Jaz sem si pa mislil: gotovo je to vladarica vojniškega trga, da si upa kaj takega javno re6i. Mi dobro poznarao to predrzno žensko. 0 nji bi se dalo marsikaj govoriti, a za sedaj ho6eno le vprašati, kaj neki dela ta prusakinja tu na Slovenskem; ako so ji slovenska znamenja, napisi in sploh vse, kar je slovenskega, na poti, svetovali bi ji tole: Vsak prihaja6 kateremu gospodar ni vSe6, popusti službo ali celo kraj, ter gre drugam, kjer mu je bolj po volji; da bi pa gospodar umaknil se prihaja6u, ter njemu gospodarstvo prepustil, tega še ni bilo slišati. Na Slovenskem pa mislim, da smo Slovenci gospodarji in kateremu Nemcu pri nas ni po volji, naj pa pobere svoja nemška šila in kopita, in prva burja, ki bo brila proti severju, naj ga odnese na Prusko. Vam pa, vojniški Slovenci svetujemo: Kupujte od svojih narodnjakov, in ne od takih Nemcev, katerim so celo nagrobni napisi vaSih rainih na poti! Iz Gradca (Zahteve graških Slov e n c e v.) Nedavno sem 6ital, da imajo v Monakovem na Bavarskem posebno društvo v varstvo deklet, ki pridejo z dežele v mesto služit. To društvo varuje neizskušene deklice nevarnih mestnih zanjk, jim preskrbljuje službe in iim daje tudi stanovanje in hrano, dokler ne najdejo službe. Enako društvo so začeli snovati na Dunaiu. Vrle slovenske gospe v Trstu so nedavno ustanovile »zavod sv. Nikolaja«, ki ima isti namen kot vzgoraj omenjeno monakovsko druStvo. Bi-li kaj enakega ne bilo mogo6e v Gradcu? Rodoljubi, posebno slovenski duhovniki v Gradeu, premišljujte nekoliko o tem. Bi-li ne bilo mogo6e ustanoviti v Gradcu slov. katol. delavskega društva ali sploh društva, kjer bi naSi priprosti Slovenci, posebno delavci in pomo6niki, našli stalno zavetje? Že ljubezen do svojega naroda vam veleva, da skrbite za svoje rojake in jih varujete v tem liberalnem mestu propada v verskem in narodnem oziru. Graski Slovenci potrebujejo tudi slov. službe božje. Cerkev je vsem narodom pravi6na, in pravi6na morajo biti tudi cerkvena oblastva. Zato je najprimerneje, da sestavite graški Slovenci odbor in poprosite graški ordinarijat za slovensko božjo službo v eni ali drugi cerkvi. To prošnjo vam mora usliSati. Čudno bi res bilo in skrajno žalostno za naše priprosto ljudstvo v Gradcu, ako bi še nadalje moralo ostati brez slovenske službe božje. Ge je kje blizu jezikovne meje 5 do 10 rodbin nemških v slov. župniji, pa že morajo imeti svojo nemško pridigo in jo tudi imajo. Slovenci jim je ne zavidaino; vsakdo najrajši v materinem jeziku posluša božjo besedo in opravlja svojo pobožnost. Kar pa je Nemcu prav in drago, to je drago in ljubo tudi Slovencu. Ge med nami zahteva in dobi že nekaj nemških rodbin svojo službo božjo, koliko bolj jo tedaj ima pravico zahtevati in Jo tudi mora dobiti toliko tiso6 graSkih Slovencev! Zganite se torej, graški Slovenci, posebno olikani, ki vam vera ni deveta briga in ki ste prepri6ani, da more 61ovek le tedaj biti pošten in koristen ud svojega naroda in 6loveške družbe sploh, ako po veri živi, in priborite svojim priprostim rojakom v razli6nih službah, posebno mnogoštevilnim našimposlom in delavcem, slovensko božjo službo! Ves narod vam bo za to rodoljubno prizadevanje hvaležen.