Pregled Ijudskega šolstva na slov. Štajerskem. Pojasnilo in dostavek. Šolstvo po slovenskib krajinah zanimiva dan danes že slehernega pravega domoljuba. Toliko več mika pa mora imeti ljudsko šolstvo naše za nas učitelje, in to zlasti v sedanji novi dobi, ko si bratovsko podajamo roke v novem našem slovenskem *) II. razred 600 gld. letne plače, III. razred 500 gld. in IV. razred 400 gld. učitcljskem društvu. Zavoljo tega mislimo, da vstrežemo učiteljem, ako jiin tu podajamo spregled Ijudskega šolstva na slovenskem Štirskem, kterega smo sestavili po datih iz ,,Jalirbucb fiir die Volksschulen Steiermarks", I. leto, spis. J. Kremer. Koliko so številke v tej sestavi zanesljive, ne vemo; mislimo pa, da ,je bila omenjena knjiga skerbljivo vredjena. V spreglcdu navcdenih okrajib stanujejo Slovenci, tedaj sraemo ljudsko šolstvo po teh okrajih imenovati slovensko ljudsko šolstvo, kajti po večem je v teb šolali učni jezik izključljivo slovenski. Po ,,Slovenskem Štajerji" je v naštetih okrajih na južnem (slovenskem) Štirskem 372.000 prebivalcev (štetev od 1. 1857). kteri imajo toraj 184 ljudskib šol. V graškem, radgonskem, cmureškem, lipniškem in arveškem okraju bivajo tudi še po malem Slovenci. V nekterih krajih bi ondi morale biti vsaj deloma slovenske šole. Ker pa v tej zadevi o raznih teb šolab nismo podučeni, uismo dotičnih šol v onih slovenskih krajih vzeli v poštev. Kakošno je toraj sploh ljudsko šolstvo na slovenskein Štirskem? Kar zadeva število šol, učiteljev, šolskega obiskovanja, notranje šolske vravnave, moremo reči, da je nekoliko boljše od kranjskega šolstva. V narodnem obziru pa je mnogo slabše. Za 372.000 stanovalcev ima slovensko Štajersko 184 šol z 251 učitelji; Kranjsko iina 463.000 ljudi, a postavnih šol 214 z 291 učitelji. Na vsem Štajerskem je za šolo vgodnc mladine 130.000, šolo obiskajoče 98.000; na slovensko Štajersko bi v priineri s številom prebivalcev spadalo okoli 40.000 za šolo vgortnih, in okoli 30.000 šolo obiskajočih otrok. Na Kranjskera bilo je leta 1870 (date od leta 1871, ki smo jih čitali v ^Novicah" se nam zde neverjetne) 58.000 za šolo vgodnih in 32.000 šolo obiskajočih otrok. Nekoliko vgodnejša razmerja vladajo torej na Štajerskem že v omenjenih oddelkih šolske štatistikc. Boljše je tii tudi glede učiteljskih plač; vendar materijalno stanje učiteljev nikakor ni še sijajno. Na 441 šolah imajo učitelji le po 400 gold., na 42"*po 500 in samo na 3 šolah imajo po 600 gold. letne plače. Marsikteri učitelj zavoljo tega toži, da je imel popred boljše dohodke, ko je dobival svoj zaslužek v beri. Toda prejšnje te navnde si vkljub temu nazaj ne žele. Na dalje so šole po slovenskem Štirskem bolje jireskerbljene z učnimi pomočki, kakor na Kranjskem. Novi krajni in okrajni šolski sveti imajo tu, akoravno so v narodnem obziru za slovensko šolstvo nevgodnih misli, to dobro lastnost, da so za napravo učilnib sredstev sim ter tje kaj privolili, kar se na Kranjskem ne stori. Kakor smo že omenili, godf se slovenskeinu jeziku v šolah na južnem Štajerskem prav pogostouia ne majhina krivica. V nekem nemškem časniku sem pred nekoliko meseci čital, da je leta 1870. na vsein Štirskem bilo le 21 čisto slov. ljudskih šol. Koliko ljudskih šol je toraj, v kteiih se mora slovenska mladina učiti na račun svojega maternega jezika in na škodo drugih koristnih znanosti — nepotrebne nemščine. Ako primerjamo ljudsko šolstvo na slovenskeni Štirskeni z onini na neiuškem Štajerskem, vidiuio kmali mnogo boljši stan neiuškib šol. Nemško Štajersko, ki je glede prebivalcev in glede za šolo vgodne mladine za enkrat veči od slovenskega Štajerja, šteje v 47 šolskih okrajib 422 ljudskih šol. Med teini je 10 samostojnih 4- in Srazrednih dekliških šol; 1 je Grazredna deška šola, 8 je Srazrednih šol za oba spola, 15 je 4razrednib šol za oba spola, 27 je 3razrednih šol za oba spola, 105 jo 2razrednih šol za oba spola, 256 je lrazrednih šol za oba spola. Učiteljev je 883, učiteljic 32, kterih javnib ljudsJrih šolab na slov. Stirskeui ni. Na neinškem Štajerskem imajo učitelji jako dobre plače, innogo boljše od slovenskih učiteljev. To je nekoliko zavoljo večo dragine na gornjem Štajerskein, sicer pa niorda tu velja Voduikova basen o neniškem in slovenskem konju. — Take letne plače imajo naši severni nemški tovarši: Na 30 šolah (vštete so tudi šole v Mariboru in Celji) imajo po 700 gold., na 77 šolah po 600 gold., na 193 šolab po 500 gold., na 11» šolah po 400 gold. Nazoče opisovanje slovenskega šolstva na Štajerskeiu skleneiuo za danes s serčno željo — da ne bi to bilo le spiiuu desideriuni" — da bi tudi slovenski učitelji dospeli do takih plač. L. 1 Okrajna 1 0 glavarstva ! ( Maribor ( ( Liutonier \ Ptuj Slov. Gradec \ Celje / Brezice Skupaj 6 Solski okraji i Maribor fokol.) ; St. Lenart | Slov. Bistrica. I Ljutomer , Gornja Radgona Ptuj Rogatec Ormuz Slov. Gradec j Marberg Sostanj Celje (okolica) Konjice Vransko S-Marje Gornjigrad Lasko Brezice Selnica Kozje 20 Stevilo edne N e8 8 — 8 3 1 15 4 5 4 9 5 10 6 4 » 7 8 3 13 122 edne N 14 7 _ 1 4 6 2 5   1 o 2 1 1 4 1   1 1 55 ljudskili edne CO _ — — — 1 1 — — — — — —     — 2 184 edne I — — 1 — 1 — — — 1 — — — — 1   — Sol edne 5 at — i   — — — —   -T-   —       —         1 ¦ Stevilo > ti a « s c > a- « 14 6 1 2 4 8 2 5 1 1 1 3 4 t 1 —   1 1 1 > Site] 8 1 9 * 1 18 3 5 5 9 5 10 6 i 9 4 9 9 2 12 133 251 "« iduc o. 13 6 3 3 4 8 1 3 2 1 3 6 1 1 — — 2 2 1 61 Razred uCiteljskih plaC II. HI. IIV. razred *)   — 2 2 1 1 i —  j 1 1 - 2 — i 1 1 i - — ! ' — — 1 5 - 2 — 2 1 - 8 1 - j 3 3 2 42 20 5 ! 8 4 4 22 4 9 4 3 5 7 8 3 9 4   8 1 12 140