PLANINČKOV KOTIČEK Kristina Menih Kako prijetno mrzla voda bo danes, se je ve- selil črni močerad Dare, ki je bolj kot noči čislal zgo- dnjo jutranjo svetlobo. Že navsezgodaj je vstal, se pre- tegnil, izdatno zazehal, prežvečil zajtrk in se podvizal proti gorskemu jezeru, lenobno raztegnjenem le ne- kaj metrov niže od planinske koče. "Ne me hecat, kaj pa je zdaj to?" je osupnil ob pogledu na drobne črne kakce, raztresene vse naokoli. Očitno je bil spet na delu eden od neotesanih Miš- jerepcev. Odkar se je njihov rod priselil v močerado- ve kraje, se je dotlej mirno življenje obrnilo na glavo. Mišjerepci, ki jih je vodila nemarna mati Mišjeritka, so bili namreč izredno neotesana drhal mestnih miši, ki so iz pregretega betonskega mesta pribežale v gore in se zaradi grdega obnašanja hitro priskutile vsem, ki so prišli z njimi v stik. "Le zakaj so taki packi, da ne pospravijo za seboj svo- jih izločkov?" se je jezil Dare in hitel plavanju naproti. Z Mišjerepci je močerada vezala neprijetna, a poučna izkušnja. V este, ta mišji klan se je v gore preselil, ker so jih zaradi številnih prekrškov in slabih navad izobči- li iz mesta v dolini. Lačni in žejni so najprej potrkali prav na Daretova vrata in gostoljuben, kot je bil, jim jih je na stežaj odprl. T udi pogostil jih je, kot se za go- ste spodobi, in jim slednjič celo posodil hrano, saj so mu miši zatrdile, da mu bodo prav vse dvojno vrni- le. T oda Mišjerepci niso snedli le vsega živeža, ampak tudi svojo obljubo, in močeradu niso ničesar vrnili. Tako se je prijateljevanje med njimi razdrlo, še pre- den se je sploh začelo. Poniglavi Mišjerepci so poza- bili na svoj dolg tisti hip, ko so odkrili pot v planinsko kočo. T amkaj je bilo namreč hrane še več, kot so si jo kdajkoli poželeli, in ker jim je bilo mar le za lastne že- lodčke, si niso belili glave z močeradovo prehrano in še manj s slabo vestjo. Navsezgodaj tistega jutra je Jože, oskrbnik planinske koče, napenjal možgane, kaj naj pripravi za zajtrk. V jedilnici so se že gnetli prvi neučakani planinci, ki so noč nemirno prespali na skupnih ležiščih. Lačni in žejni so nestrpno pričakovali jedače in pijače, preden si oprtajo nahrbtnik in jo mahnejo Sovatni, Stenarju ali Pihavcu naproti. Oskrbnik je vse bolj živčno šaril po kuhinji. Iz kreden- ce je jemal krožnike in skodelice za kavo, jih raztrese- no razpostavil na mize in se brž posvetil kuharskim receptom. Njegova žena Mara, katere kuharsko izvr- stnost sta dokazovala tolsto telo in kulinarična duša, je bila primorana dan poprej vzeti pot pod gojzarje in na vrat na nos oditi v dolino, saj je v kuhinji zmanjka- lo kvasa in fižola, zato se je moral s kuharskimi pod- vigi spopasti kar sam. Oskrbniku res ni bilo lahko, saj dotlej še nikoli ni vihtel kuhalnice, čeprav je, roko na srce, tu in tam tudi on zakuhal kakšno kašo in naku- hal neumnost pa tudi slabo voljo je znal zamesiti. Med stikanjem za primerno hrano, ki naj bi jo po- stavil na mizo, je v predalu našel ovsene kosmiče, iz hladilnika je na plano potegnil mleko, jogurt in sir, pa tudi jajca je našel in jih v loncu prelil z vodo, preden jih je postavil na štedilnik. Zatem ga je izmučilo le še vprašanje: kje se skriva kruh. V predalu ga ni bilo, v omari tudi ne. Le kam ga je Mara spravila, se je čudil in še naprej iskal. "Kaj pa, če je tu notri?" je pomislil ob pogledu na pla- tneno vrečko na polici. Brž jo je prijel v roke, odvezal vrvico in pokukal notri. V vrečki je res tičal debel hle- bec in oskrbnik si je oddahnil. A le za trenutek. "Ja, kaj pa je tole?" se je začudil, ko je v vrečki poleg obgrizenega hlebca opazil drobne temno rjave bob- ke, še najbolj podobne mišjim kakcem. "Ne me basat, saj to so mišji dreki," se je tako razburil, da mu je rdečica nemudoma obarvala lice, in iz vreč- ke stresel nemarno packarijo, ki so jo za seboj pustili nepovabljeni gostje. Ja, res so bile miši. Tiste iz rodu daleč naokoli znanih nekulturnih Mišjerepcev seve- da. Ampak Jože tega ni vedel, saj je bil samo človek. Brž je poiskal mišelovko in jo nastavil na polico, kjer je poprej stala vrečka s kruhom. Gospodična in njena pitbulka Dixie sta se po dolgem času spet pripeljali v zadnjo dolino pod Triglavom. Ker sta pod gore pobegnili pred močno soparo, ki je Mišjeritka in njena nečedna družina Kristina Menih Zgodnje jutranje meglice so še zakrivale vršace gora, rahla sopara ob njihovem vznožju pa je naznanjala še en razgret poletni dan. Stenar, Bovški Gamsovec, Križ, Planja, Razor in seveda Triglav so še uživali v jutranjem hladu, ko so prvi planinci z znojnim čelom koračili proti njim. 43 oktober 2018 PLANINSKI VESTNIK oteževala življenje ob morju, sta uživali v svežem pla- ninskem zraku pred hiško. "Jutri greva planinarit," se je med lenarjenjem domi- slila gospodična. Dixie si je s tačko prekrila oči in si privoščila izdaten počitek, saj je zaslutila, da bo nasle- dnji dan naporen. Gospodična je zelo redko menjala svoje odločitve, zato sta se že ob svitu vzpenjali visoko nad Belim po- tokom proti Kriškim podom, ki jih je gospodična iz- brala za cilj. Steza je vijugala skozi gozd in dalje med rušjem, visokogorskimi travniki in melišči. Ob po- gledu na bližnje jezero se je gospodična odločila, da si malo odpočijeta ob njem. Nahrbtnik je položila na brežino in si privoščila požirek osvežujoče pijače iz plastenke, za Dixie pa jo je nalila v njeno skodelo. Srkali sta vsaka svojo vodo in občudovali vsaka svoj svet. Nad jezerom vzhičena gospodična je posnela več fotografij, Dixie pa je v njem zagledala plavajoče- ga močerada. "Hej, ti, ali ne veš, da se v gorskem jezeru ne sme pla- vati?" ga je oblajala. "Jaz in druge gorske živali smemo, le domače živali in ljudje ne smete," jo je podučil močerad. " A, tako," je povesila ušesa pitbulka in si znova prise- gla, da bo v bodoče bolj preudarna. "Nehaj lajati," je gospodična zabičala Dixie, saj ni ve- dela, da se žival pogovarja z močeradom, ki ga še opa- zila ni. Planinka Minka je zelo slabo spala na skupnih leži- ščih. Vso noč se je nemirno obračala in komaj priča- kala svitanje. Brž se je oblekla in potem po stopnicah pohitela v jedilnico. "Joj, saj imam vendar preluknjano nogavico," je z gro- zo ugotovila med hojo in razmišljala, kako se je to sploh lahko zgodilo, saj sta bili obe nogavici še včeraj zvečer celi. Jasno, da niti pomislila ni na miš, čeprav je luknjo za- krivila prav ona, miška Miša, Mišjeritkina najljubša hči. "Miša, ti si najbistrejša med vsemi, vedno in povsod se boš znašla," jo je mati pogosto pohvalila pred ostalimi otroki, da so ti zavistno zavili z očmi in nekateri celo zaškrtali s svojimi ostrimi zobki. Mišjeritka se je podvizala v najbolj skrit del predala ti- sti hip, ko je nad seboj zaslišala razburjen oskrbnikov glas, ki ni obetal nič dobrega. "Očitno nas je odkril," je logično sklepala miš ob opa- zovanju človeka in bliskovito razmišljala, kako bo pravočasno rešila svoje otroke, saj so se takrat vsi za- drževali v planinskem domu. Da bi jih opozorila s cvi- ljenjem ali škrebljanjem, seveda ni prišlo v poštev, saj bi jo slišal tudi oskrbnik. "Dokler se ne umakne, moram počakati na varnem, potem pa brž poiščem otroke in skupaj jo popihamo proč," je sestavljala reševalni načrt. Iz zgornjega nadstropja je, obut v copate, prihajal Ko je v hiški zavladal nočni mir, je na klopi pred hiško oživel nahrbtnik. Iz njega so se kot kroglice s strgane ogrlice trkljale miške. Ilustracija: Jernej Kovač Myint 44 planinec Martin. Med številnimi je poiskal svoje goj- zarje. Usedel se je na klopco in se nameraval preobuti, ko je iz levega čevlja pokukala miš. "Hej, kaj pa ti v mojem obuvalu?" se je začudil Martin. Mišjeritkin najstarejši sin Mig, ki je prenočil v Marti- novem čevlju, je začutil svoje srce globoko v drobov- ju, a je vseeno pogumno skočil ven in se pognal na plano. Martin si je pobliže ogledal svoj čevelj in v njem našel kupček drekcev. "O, ti fuj, pri vas pa imate zelo neotesane miši!" je hu- domušno namignil oskrbniku, ki je prav takrat ves za- ripel v obraz prihrumel izza vogala. "Vem, vem! Ne vem, kaj so naredile vam, meni so obgrizle kruh, zato vam ga za zajtrk ne bom mogel postreči," se je hudoval Jože. Veronika je tisto noč kar prebedela. Na skupnih leži- ščih nikoli ni dobro spala, tokrat pa jo je za povrh tudi nekaj tiščalo in jo nenehno žgečkalo okoli bokov, da se je obračala kot slabo naložena vreča na vozu. Ko je zjutraj potipala žep na trenirki, je v njem začutila mehko kepico. Ampak, o groza, tista kepica je oživela. Premaknila se je, iz nje se je izvila čisto prava miš! Ve- ronika bi najraje zavpila, a je od silne groze čisto one- mela in zgolj zgroženo opazovala drobno živalco, ki se je izvila iz njenega žepa in bliskovito pobegnila. Se- veda, uganili ste, bila je Mišjerepka Perka. Tista, ki je oboževala mehka ležišča. Dixie in gospodična sta se po imenitno preživetem planinskem pohodu zlagoma vračali v dolino. Opa- zovali sta večerno modro nebo, spogledujoče se z ro- žnato paleto. "Glej glej, kako dobro se vidi Zasavsko kočo tam gori na Prehodavcih," je sama sebi mrmrala gospodična. "Hov, hov, upam, da se ne boš domislila, da bi jutri od- šli še tja," je pripomnila Dixie, ki je gospodična k sreči seveda ni razumela. Vse počasneje sta ubirali stezo proti domu. Gospo- dična je bila v mislih še vedno sredi direndaja zaradi mišje zalege, ki je vladal v koči ob njunem prihodu. "Oh, ja, te miši so včasih res nadležne. Le zakaj ne ži- vijo v naravi in nas pustijo živeti v miru," je razmišlja- la, ko sta se v polni temi končno ustavili pri doma- čih vratih. Gospodična je odložila nahrbtnik na klop pred hiško. Odklenila je vrata, pripravila večerjo za obe in kmalu zatem sta že trdno spali. Ko je v hiški zavladal nočni mir, je na klopi pred hiško oživel nahrbtnik. Iz njega so se kot kroglice s strgane ogrlice trkljale miške. Cela družina Mišjerepk z ma- terjo Mišjeritko na čelu se je namreč v silni paniki re- šila v gospodičnin nahrbtnik in se brezbrižno prepu- stila prenašanju v dolino. Nekaj časa so ovohavale teren pred hiško, potem pa so vsi otroci ubogali svojo mater in se ji pridružili pri osvajanju novega doma v sosedovem hlevu, preureje- nem v počitniško bajto. m PLANINSKI VESTNIK oktober 2018 45 POHODNI ČEVLJI ROČNO IZDELANI S STRASTJO ROJENI NA BAVARSKEM - NOŠENI PO CELEM SVETU Hanwag Alaska GTX ® Resnična pohodniška klasika, ki že 20 let navdušuje več generacij pohodnikov. GORE-TEX ® podloga zanesljivo ohranja suhe noge. ROČNO IZDELANI V EVROPI LEPLJENA SESTAVA ČEVLJA MOŽNA ZAMENJAVA PODPLATA RESNIČNO TRPEŽNI WWW.HANWAG.COM Trgovina Annapurna Krakovski nasip 4 1000 Ljubljana www.annapurna.si Trgovina Prosti čas Šutna 37 1241 Kamnik www.prosticas.si 18_Hanwag_Alaska-GTX_173x122_+shop_SLO.indd 1 04.10.18 14:59