Uto LXX Stav. 260 a V Ljubljani, v sredo, M, novembra I942-XXI Spcdizlona Ii ikbostBMlo poeta)* n r I n fin Poitnln« plačan, f JotovlnJ rreZZO — LMia L U.OU SLOVENEC Naročnini mesečno 18 Lil, ca Inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno M Lir, e« Inozemstvo SO Lir Ček. rat. Ljubljana 10.650 za naročnino io 10.349 za uuerat«. Podrninlcai Novo meeto. Izključna pooblaščen k a za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana izba|a Mak dao z|otra| razen p ooedeljk« to dneva po pracnflra. g Uradništvo tn opravai Kopitar)«™ 6, L|nbl|ana. { 1 Redazlone, Ammlolstrailooai Kopitarleva 6, Lubiana. i Telcloo «001—<005. Abbonimentl Met« 18 Llr«i Estero mete Al Lue. fcditioo« domemca. ionu J4 Lire. tutero Vi Lire. C C fj Cubiena 10 650 t>ei tli .bbo-oam«oU I0 34V per le in.errioni. Ptltalei Novo meeto. Concessionarla eaclnilva pet la pubbllcitš dl proventenza Italiana ed eatera Unione Pnbbllcita Italiana 9. A- Milana. Vojno poročilo št. 898 Nasprotni pritisk zadržan v Egiptu Napadi osnih letal na angleško-ameriške pomorske sile — Pet angleških strojev sestreljenih Slan Italijanskih Oboroženih Sil Glavni objavlja; V Egiptu je bil nasprotni pritisk nn italijansko-nemško edinice, ki si ustanavljajo nove položaje, zadržan v srditih bojih: v letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 5 angleških strojev. V zahodnem Sredozemlju so se uspešno nadaljevali napadi osnega letalstva na nn-gleškn-ameriške pomorske sile. To noč so sovražna letal« spuščala razdiralne in zažigalne bombe v okolici Cagli-a r i a in povzročila nekaj škodo na hišah v U t i : ena oseba je mrtva, šest pa je ranj« nih. Rim. 10. nov. AS. Angleški letnl-«i minister je priznal, da jc protiletalska obramba med zadnjim napadom n« Genovo setsrelila » letal. Razbitine dveh letal «o našli na o iili. Med njimi so spoznali enega novozelandskega letalca. Ostali stroji so padli v morje. \>ki angleški pilot jo izjavil, da jo bila protiletalska obramba v Genovi pri zadnjem napadu mnogo •oočnejša kakor 2. septembra. Italijanske izgube v oktobru Rim, 10. nov. AS. Vrhov, poveljstvo oborožci * sil poroča: Izgube, ugotovljeno v oktobru tor tiste, ki jih ni v prejšnjih seznamih in z.a katere so do 31. oktobra dospele predpisane listine ali imena, znašajo: Egipt: padlih 5(50, ranjenih 447, pogrešanih 317; Rusiia (13. seznam): padlih 277, ranjenih 092. pogrešanih 103; Balkan: padlih 1SS. ranjenih 4h6, pogrešanih I 68. mornarica: padlih 56, ranjenih 118, pogrešanih 246; letalstvo: padlih 70. ranjenih 44. pogrešanih 39. Seznami padlih bodo objavljeni v posebnem dodatku lista »Oboroženo silo«. Slavnim bojevnikom in njihovim rodbinam velja ganjena, nevenljlva hvaležnost domovine. Nemška letalska zmaga nad Rokavom Berlin. 10. nov. AS. Neki nemški vojni dopisnik je objavil podrobnosti o zadnjem poskusu angleškega letalskega napada na Rokavski preliv, prj katerem je sovražnik zgubil 2 leteči trdnjavi in 9 Spitilrcjcv. Časnikar poudarja, da so se na nemški strani takoj, ko so jo zaslišalo značilno brnonjc sovražnih letalskih motorjev, žo dvignili nemški Fokevvulfi. ki so že nad obalo prestregli angleška letala. Nemški lovci so so tudi takoj pojavili na bojišču tor gladko prisilili nasprotna letala, da so morala zmetati bombe v morje nli na polje ter se takoj obrnili nazaj. Med Foke-wulfi in Spitf i reji je prišlo do letalske bitke , Angleži so izgubili 9 strojev: nekaj jih je padlo v morje, drugi pa na francosko ohalo Drugi lovci so zasledovali istočasno leteče trdnjave, ki so se v naglici umaknile, ko so se znebile svojih bomb. F.n nemški lovec je zadel neko teh velikih lelal in ga z.ažgal. Leteča trdnjava jo padla na neko kmečko hišo. Zajetih je bilo 5 Slano* posadko, ki so se rešili s padalom. Zadeta jo bila tudi neka druga leteča trdnjava in tej so je posrečilo zbežali zasledovalcem. Ko so jo_ zdelo, da je žo na varnem, je nastal nu njej požar, letalo jo nenadoma eksplodiralo in padlo v morje. Berlin. 10. nov. AS. Nemška uradna agencija ej izvedela, da so nemška letala na Ladoškem jezeru bombardirala in potopila dva velika sovjetska broda, 4 tiadalnje pa poškodovala. Bojna letala so napadla tudi neko važno industrijsko podjetje pri Schliisselburgu. Tri sovjetska letala so bila sestreljena. Na stalingrajskem odseku so nemški letalci bombardirali topniške postojanke vzhodno od Volge. Romunska in nemška bojna letala so napadala rdeči preskrbovalni promet vzhodno in južno od Stalingrada Nemški lovci 60 v bojih sestrelili 7 sovjetskih stroiev. Berlin, 10. nov. AS. S pristojnega vira se je izvedelo, da 6o nemško-zavezniške sile na kavka-škem bojišču včeraj nadaljevale svoje metodično napredovanje ter vrgle sovražnika iz Irdo zavarovanih položajev. Planinci 60 vdrli v utrdbe, vsekane v skalo ler prijeli 150 ujetnikov. Severnozahod-no od Tuapseja so bile obkoljene in uničene znatne nasprotne sile. Tudi na odseku južno od Alagir-ja se nadaljuje nemški pritisk. Čeprav so snežni viharji ovirali letalsko delovanje, so nemški btrelci vrdli v sovjetske postojanke, kjer sc boji nadaljujejo. V zadnjih 24 urah se je boljševikom posrečilo dobiti nove rezerve na ta odsek Kakor pa so dobro poučeni vojaški krogi izvedeli, ta pomoč ni preveč močna. Rim, 10. nov. AS. sPopolo di Roma- piše: »Napredovanje nemških čel sc zmagovito nadaljuje v Kavkazu in odmev Hitlerjevih besed v Monako- Junaški odpor italijanskih divizij v Afriki Rim, 10. nov AS. Vsi časniški in radijski an-gleško-ameriški dopisniki iz Kaira so prisiljeni izkazati čast hrabrosti italijanskih pehotnih divizij, ki so bile zaposlene na južnem delil bojnih črt pri El Alameinu v začetku bitke, ki še vedno poteka. Kakor se bo vsakdo spominjal, se le divizije v prvih dneh napada niso umaknile niti za korakh. in ko se je bolj na severu začel premik na druge postojanke, so še dolgo in prav do konca koncev držaic lastne postojanke zoper ponovne nasprotnikove napade. Agencija Reuter je včeraj ob 1.30 iz Kaira oddala naslednje poročilo: »Pri naših napadih na jugu smo naleteli na hud odpor italijanskih divizij, posebno divizije »Folgore«. 8. novembra je dopisnik Roland priznal tole: »Italijansko pohotne divizije so se borile zelo dobro.« Prav tako je dopisnik Associated Pressa iz. Kaira brzojavil: »Italijani so se borili zelo dobro, posebno divizija »Folgore«, ki so je upirala dalje časa, kakor pa je bilo sploh mogoče upati.« švedski list o moči Italije Stockholm, 19. nov. AS. Švedski listi objavljajo članke svojih rimskih dopisnikov, ki popisujejo reakcijo italijanskega ljudstva na zadnje dogodke in zlasti na ameriško izkrcanje v francoski Afriki. »Svenska Dagbladet« piše: »Italijansko ljudstvo jc v teh dneh velikodušno pokazalo velik čut za odgovornost in strnjenost. Bolj kakor kdaj koli prej je odločeno vztrajati na svojem položaju in v bodočih dogodkih z vsemi svojimi silami in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Čeprav jc italijansko ljudstvo že mnogo prispevalo k vojni, je vendar treba upoštevati, da ima še številne rezerve in da bo Italija v potrebnem trenutku dala čutiti svojo pest. Italijani vedo, da je njihova država zdaj v ospredju splošnih vojnih dogodkov in zato so bolj kakor kdaj koli odločeni boriti se do skrajnosti.« Pariz zahteva vojno napoved Angliji Pariz, 10. nov. AS. Vsi listi objavljajo dolga poročila o manifestacijah, do katerih je prišlo v nedeljo. Zaradi tega je bilo odpovedano veliko ljudsko zborovanje, ki bi moralo biti na konjskem dir kališču in na katerem bi moral govoriti Doriot. pač pa se je zbralo popoldne več tisoč Parižanov. članov francoske ljudske stranke in francoske ljudske mladine na Elizejskih poljanah, da bi dali duška svojemu ogorčenju nad novim angleško-ameriškim zločinom. Z vzkliki: »Napove jmo vojno Angležem, živel Petain in živel Doriot!« se je ljudstvo zvrstilo v sprevod, ki se je stalno večal, ter korakalo med špalirjem množic, ki so mu ploskale, od Elizejskega polja proti sedežu francoske ljudske stranke. Zbrana množica je priklicala ven Doriota, ki je skozi okno povedal zbranim. da se bo zvečer sešel z. zastopniki francosko vlade v Parizu in z zastopniki narodov, ki bi ulognili dati pomoč Franciji v njenem boju. Pred vedno večjo množico Parižanov jo Doriot ugotovil uspoh manifestacije in na vz.kik »Vojna napoved Angležem!« odgovoril: »Zahtevam nekaj enostavnega. kar sto zahtevali vi vsi: vojno z Angleži! Kor pa smo mi francoski revolucionarji tudi ljudje dejanj, zato zahtevamo sredstev, da bomo to vojno začeli.« Govornik je nato proglasil nujnost, da se je treba povezati s sovražniki boljševizma in se priključiti borbi proti Anglosasom. »Če bi pred dvoma lotoma pretrgali odnošaje z. Anglijo in Ameriška protitorpedovka potopljena Buenos Aires, 10. nov. AS. Uradno poročilo javlja, da je bila na Guadalcanalii |>otop!jena ameriška prolitorpedovka »Duncan« Duncam -je imela 1700 ion. 5 topov in 12 cevi za spuščanje torpedov. Zgrajena je bila letos. sklenili zvezo z Nemčijo in če bi po vstopu Amerike v vojno pretrgali zveze tudi s to državo ter ne pustili, da bi mnogi vohuni živeli na našem ozemlju, bi bili mi danes mnogo močnejši.« Končal je takole: »Postavimo imperialno legijo za obrambo Francije in našega imperija. Čeprav nas je bilo malo in nas ni bilo strah boriti so na prostranih stopali Rusije, prav tako se bomo znali boriti na peščenih planjavah vroče puščave.« vem je zajel nemške lalange na pohodu po kavka-škili gorah med prvimi jesenskimi nevihtami. Ruski od;)or «. povsod zlomljen. Oo obroča okoli Leningrada pa do Elbrusa nemška armadi priti.-ka na soviitkc aimade, kalerih obupne ot:nzive so vse sproti iipčene. Tudi poročila z a'!antskeg'a bo:iš'a niso .igodncjša za nasprotnike Osi. Il« na;.i!jnjih ladij s 101 OOC tonami je bilo potopli.MPh mul ameriškim ir ?lriškimi obalami, med skrajnim severom in južnim rtičem, lil te ladje so prevažale dragoceno gradivo-, zaključuje list. Rim, K), nov. \S. Agencija Reuter poroča, da se zadnjo noč iz poleta na Hamburg ni vrnilo 15 angleških bombnikov. Italijansko-nemško bratstvo na egiptovskem bojišču Berlin, 10 novembra. AS. »Berlincr Zeitung arn Mitta. med ital tovskem poudarja sijajno bralstvo po orožju ijanskiini in nemškimi četumi na egip-»ojišču. Potem, ko so osne čete zavze- e nove obrambne jvosto janke, so se lotile taktike, ki naj bi prizadejala nasprotniku čim večjo izgube, obenem pa povzročila, da bi so njegove vle razdrobile ob težavah pri preskrbi z orožjem iti hruno. V tej taktiki so se I talij«!rii in Nemci pokazali mojstre v vseh dosedanjih bojih v puščavi. Zatorej nemško ljudstvo, z njim pa tudi italijanski narod, mirno pričakuje trdili bojev v bližnjih dneh, ker ve, da hodo italijansko-nemško čelo znale jyv seči v boj z največjim junaštvom, da izj>oliiijo nalogo, ki jim jc bila zaupana. izjava nemškega in francoskega poslanika v Parizu o položaju v Severni Afriki Pariz, 10. nov. \S. Nemški poslanik v Pa-ri/u in francoski poslanik de Brinon sta včeraj sklicala italijanske in nemško časnikarje ter časnikarje iz drugih držav, ki so članice trojne zveze. Dala sla jim izjavo o angleško-ameriškein izkrcanju v francoski scv. Afriki. Pregled vojaških novic je dal nemški minister, ki je tlojal: »V noči od 7. nn 8. november je iz Gibraltarja odplul ogromen konvoj proti severno afriški obali. Okoli + zjutraj je prišlo »lo izkrcanja vzhodno in zahodno od Orana, pri Alzenu blizu Alžirja, pri rtu Matituan in pri Sufiju v Maroku. /. izgubami zu napadalca so spodleteli jvoskusi zn izkrcanje v pristaniščih v Alžiru in Oranu. Med drugim sta v Alžiru bili izgubljeni dve torpedovki. Domnevajo, tla štejejo sile. ki jih je pripeljal konvoj dve ali trj divizije. V trenutku izkrcanja jc jioveljnik posadke v Caeablanci Betlmard k u I nahujskatj francoske rele k vstaji, admiral Michael pa ga jc dal takoj prijeti. Kaže, da je en bataljon šc vedno uporniški. General Nogues je sporočil, da je položaj v Rabatu miren. Nalo |« v imenu francoske vlndc govoril noslonik Brinon. Poudaril jc odgovor maršala Petaina na žaljivo Roosevdtovo poslanico ter podčrtal važnost sklopov, ki jih bo sprejela vlada na seji, ki se je sešla ob 18 v Vichyiu. Dejal je. da je to odločilni trenutek za zgodovino Evrope in da se ho Francija branila t vsemi sredstvi, ki «o ji na razpolago. Dodal jc, da «o francosku sredstva slabotno, toda da ho Francija prejela pomoč, ki hi ji jo bili drugi pripravljeni duti. Dejal je. da so pomorske edinice, razporejene po severni Afriki, brž posegle v boj. Nasprotnik je imel neko j izgub, f rancoska oklepnica »Jean Barih« je bila zadela. K.o jc omenjal diplomatski položaj in ustavitev stikov med Francijo in /. Iružcnimi državami, je potrdi', da je predsednik francoske vlade l^aval že dal navodila, tla se takoj ustavi sleherno delovanje ameriških konzulov v francoski severni Afriki. Admiral Darbin je v Alžiru, general \Veygand pa nasprotno v Vichyju. Rusija zaman čaka na obljubljeno drugo bojišče Agencija Štefani jo objavila poročila londonskih |)oročevalcov švedskih listov, ki pravijo, da je sovjetski tisk sprejel vojne naslope angleške vojske v Egijitu s precejšnjo ravnodušnostjo. Kakor se je razvidelo iz. Stalinovega govora ob 25. obletnici rdečo revolucije, se Rusi mnogo manj zanimajo za bojišče v Afriki kakor pa za drugo bojišče. Rdeči oblastnik je ponovno poudaril nujnost tega drugega bojišča na zahodu, kajti to bi bilo edino sredstvo, da se vsaj na eni strani okrni ogromna vojna izdelava Osi in njen pritisk na vzhodnem bojišču. Lisla > Pravda« in »Izvestja« vztrajata na tom in poudarjata pri tem nezvestobo Angležev in Amerikancev, ki so požrli dano besedo. 25. obletnica sovjetske revolucije je potekla v mestih doslej še svobodne Rusije in v Moskvi brez večjih proslav in v ozračju, ki je bilo za zaveznike vse prej kakor pa ugodno. Ulice in hiše so bile okrašene z rdečimi zastavami, torej ni bilo nič takšnega, kar bi spominjalo na bučno, proslave prejšnjih časov Pomanjkanje najnujnejših živil, povrh pa ne preveč pomirjujoče novico z. bojišč je vzelo temu slavnostnemu dnevu ves blesk, čeprav se je domača propaganda na vse pretege trudila v nasprotnem smislu. Na Kavkazu gre Sovjotom silno zanič. Poročila, ki prihajajo s toga bojišča, povedo, da so Rusi stalno umikajo v gore. neposredna nevarnost pa grozi tudi petrolejskim vrelcem. Ponovni kriki po drugem bojišču dokazujejo, da je sovjetsko glavno poveljstvo v žagali in da je nezadovoljno z libijsko ofenzivo, ki ni nili za malenkost omilila silnega pritiska nasprotnika iu ni zmanjšala pritiska na Stalingrd in Kavkaz. 11 Mladost in življenjska sila Italije Kiiln, II). nov. AS. »West Dentseher Bo-obachter« jvoroča, da je imela Italija L septembra letošnjega leta 43,57"5.000 prclrivalcev in ugotavlja, da jc v zadnjih 12 letih znašal povprečni prirastek 382.000 na loto. V demografskem oz.iru sc Italija nahaja med največjimi državami na svetu. Prekosila je že Francijo in bo kmalu prekosila Anglijo. Njej pripada bodočnost, ker je mlada in življenjska. Japonska bo podpirala Vichy Tokio, 10. nov. AS. Agencija Domei porota, da je japonski zunanji minister izdal izjavo, v kateri popolno ma odobrava zadržanje v oliyjske vlade, ki pravično odklanja napad Združenih držav jiroti Franciji. Ministf- je dodal. da jo vvashingtonska pretvezi, ki naj opraviči napad, brez vsake podloge in da nosijo moralno in mednarodno odgovorno-.! za vso kar so dogaja. Združene države, japonska bo zato popolnoma podpirala vichvjsko vlado. Nova danska vlada Kopenhagen, 19. nov. AS: Danska vladna kriza, ki jc imela za posledico odstop predsednika \\ Frnooski odpor v Afriki narašča Rim, 10. nov. AS. Iz Vichyja uradno poročajo: V Maroku so zelo živahni spopadi. V pristanišči Lvautev, kjer jc prišlo včeraj do izkrcanja, se je položaj občutno izboljšaj Amerikanci so bili odbiti tudi na obrežju pn Mohaviji. Casablanco ogrožajo razni polki, ki so se po vsej verjetnosti izkrcali v bližini, toda obramba mesta je zagotovljena. Ameriški oddelki. ki so so izkrcali v pokrajini Safi, sc zbirajo, Sultan ni hotel zapustiti rabata in daje vzgled odpornosti ter miru. Rim, 10. novembra AS. V Maroku se nadaljuje francoski odpor s protinapadi na predele, kjer so se izkrcale ameriške sile. Pomorski spopadi naj bi se nadaljevali na morju pred Casablanco. V Alžiru 6e posebno živahen odpor nadljuje na predelu pri Oranu. Kar 6e pa tiče Alžira samega, ki ga omejuje črta med štirimi kraji v alžirski okolici, je bilo sklenjeno, da se sovražnosti ustavijo. Dogovor je bil sklenjen med generalom, ki poveljuje franc. oddelkom v Severni Afriki in kateremu je dal za premirje pooblastilo admiral Darlan, ter meti jx>veljnikom ameriških lzkrcujočih čel. Premirje, ki se omejuje na Alžir, prikazujejo v Vichyju kakor da je bilo sklenjeno zaradi tega, ker civilnega pre- bivalstva ni bilo mogoče o pravem času izseliti in kot krajevni dogodek, ki ne bo vplival na voljo Severne Afrike, da se upira. Francoske čete v Alžiru, katerim so pustili orožje, so zaprte v vojašnicah Kaže. da so zasedena tudi alžirska letališča, medlem ko je letališče v Oranu po boju ostalo v rokah Francozov. Po uradnih ameriških in angleških priznanjih je bila ena prevozna ladja z ameriškimi če-lanii torpedirana in potopljena. Vrh lega je obrežna obramba v Alžiru jiotopila dve angleški torpedovki. Kaže, da je potopljen- tudi neki ameriški rušilec. * Ankara, 10. nov. AS: Tukajšnji krogi z živim zanimanjem zasledujejo dogodke v Severni Afriki. »Ulus« piše, tla je bil anglosaški načrt žo dolgo časa pripravljen. Vojaški sodelavec istega 'lista poudarja, da ni resnica, da bi Os ogrožala Sev?rno Afriko, marveč da je angleško-ameriški napad poskusil vsaj na ta-, način pomagati Rusiji iz bojazni, da bi Anglo-snsi ne stali osamljeni proti Osi, če Ivi se vzhodno bojišče zrušilo. List tudi pra i. tla jo Sredozemlje danes glavno pozorišče sveiovue vojne. vlade Buhla, ministra za vere Ligcrja, finančnega ministra llandersena in notranjega mini-str Kristensena. je rešena. Novo vlado je sestavil Scavenius. ki je prevzel tudi zunanje ministrstvo Novi ministri so: notranji minitor Orgen Jorgensen. verski minister Holbuel. finančni minister Kofoed. prosvetni minister K ri-stensen. prometni minister Egalder in minister za socialno jiolitiko Ilansen. V vladi sta ostala delovni minister Kjarbel in gradbeni minister Gunarr Larsenen. Novi japonski poveljnik v kitajskih vodah Tokio. 10. nov. AS: Mornariško ministrstvo sporoča, da jc bil imenovan admiral Zengo Yošidas za poveljnika japonske mornarice v kitajskih vodah kot naslednik admirala Mi-neiči Koga. ki je bil imenovan za poveljnika pomorskega oporišča Joposuka. Admiral Yoši-das je bil v treh jajjonskih vladah mornariški minister ter je član vrhovnega vojnega sveta. Sporoča, da sta bila admiral Soemu Tovoda in viceadmiral Noboru Hirata imenovana za člana vrhovnega vojnega sveta. Viceadmiral Korc-moči Tikahaši je bil imenovan za poveljnika |K)moiskoga oporišča Kurekure. Grška vlada je dobila italijanskega in nemškega gospodarskega svetovalca Dunaj, tO. nov. s. List »Siidost Echo« poudarja zadovoljstvo, ki ga je vzbudila v Atenah novica, da je bila dvema predstavnikoma Osi, pooblaščenima ministroma D'Agostinu za Italijo in Neubacherju za Nemčijo, poverjena naloga, da vzameta v pretres gospodarska in finančna vprašanja Grčije Grška vlada, ki se jo zavedala nolaliko naloge, da bo treba v dr-žavi uvesti nov rctl in popraviti napake prejšnjih režimov, je že svoj čas izrazila željo, da bi dobila na razpolago dva svetovalca Osi. Minister za izdelavo C.otzamanis ima nalogo, da začne rzgovore s pristojnimi uradniki Rima in Berlina. Komaj sta pooblaščena komisarja prispela v Atene, sta že začela z delom in jioskr-belfl v dogovoru z zasebnimi oblastmi in grško vlado za potrebne j>odatke. na podlagi katerih bi lahko začela pretresati možnost za utrditev splošnega položaja v Grčiji. Italija in Nemčija sta takoj po padcu prejšnjega režima dali novi vladi močno pomoč, kajti med drusim sta pustili odprto pot za tekočo trgovinsko izmenjavo. Sedaj gre za lo. da se vsa vprašanja urodo za daljšo dobo in to jo tudi smisel naloje. ki sta jo prevzela imenovana izredna komisarja držav Osi. Delo Vis. komisarja za kulturne in socialne ustanove Visoki komisar za drž. gledališče Visoki komisar je pretekle dni v vladni palači proučeval vprašaja, ki se tičejo državnega gledališča, v navzočnosti šota Tiskovnega in Propagandnega urada dr. De Gecca, inšpektorja za tehnično službo inž. Farine, ravnatelja računovodstva rag. Celaschi-ja, ravnatelja opere_ Vilka Ukmarja, glavnega tajnika držnv. gledališča Italijana ter arhitekta Cernivca. Na sestanku so podrobno pretresali vsa nujna dela iu vprašanja, predvsem ekonomski poU>-žaj osebja, v prvi vrsti na položaj pogodbenih nastavljeneev. Visoki komisar za okrepitev ljubljanske zastavljalnice Visoki komisar je predsedoval v vladni palači sestanku za okrepitev mestne ljubljanske zastavljalnice. Na sestanku so bili navzoči: šef kabineta Vice-prefekt dr. Bisia, župan gen. Rupnik, podžupan Ci-ceprelekt dr. Tranchida, ravnateli ljubljanske po- | družnice Banko d'ltalia. rag. Bilancioni, predsednik Hranilnice za ljubljansko jwkrajino Avsenek. rav- j natelj zastavljalnice dr. Rudolf, izvedenec rag. lo- som in predsednik občinske podporne ustanove Campana. Po podrobnem poročilu.izvedenca in dr. Rudolfa o sedanjem položaju zastavljalnice, je Visoki komisar izdal odredbe, da se izvedejo potrebni ukrepi, ki bodo ustanovi uovolii razviti v polni meri zlasti pa v sedanjem trenutku njene obsežno nalogo socialnega podpiranja. Podal je smernice, dn se dajo zastavljalnici na raz.|)olago potrebna finančna sredstva za redno izvrševanje njenega delovanja. Ekscelenca (irazioli je razen lega odobril žc izdane ukrepe za izplačilo |x>lic za zimsko obleko potrebnih družin in je zvišal že nakazani znesek v to svrho od 50.000 na 65.000 lir s soudeležbo občinskega podjio^icga odbora v Ljubljani. Brezplačni obedi v otroških zavetiščih Visoki komisar je odredil, da so pričue dne 16. t. m. brezplačno razdeljevanje obedov v vseh otroških zavetičih glavnega mesta in pokrajinskih središčih, kjer ta oblika podpiranja trenutno še ni bila izvedena. Tega novega ukrepa Vlade v korist potrebnim otrokom ljudstva bo deležnih nad 400 otrok. Zaplemba imovine upornikov in ustanovitev zavoda za upravljanje in likvidacijo te imovine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreia: Člen i. Premična in nepremična imovina upornikov se zapleni in izroči v last: 1. rodbinam voiakov in drugih državnih uslužbencev ali uslužbencev pomožnih ustanov, ki so padli v bojih ali postali žrtev napadov v Ljubljanski pokrajini: 2. pohabi ienccni in invalidom navedenih vrst. člen 2. Za imovino unornikov se smatra: t. imovina, ki ie last ubitih v boiih. ustreljenih ali po sodnem nostonku usmrčenih: 2. imovina, ki ie last za orožje sposobnih moških v starosti od vštetega 18. do vštetega 60. leta. pa so te osebe brez opravičenega vzroka odsotne z njihovega rednega bivališča: 3. imovina, ki ie last oseb. ki so storile katero izmed naslednjih zločinstev: nI napad na edinstvo. neodvisnost ali neokrnjenost države. b) napad na varnost države. c) oborožena vstaja, d) prevratne združbe, el prevratna nropaganda ali zagovarjanje prevratnih deiani. f) napad na telesno varnost ali osebno svobodo oseb. ki oripadaio oboroženim silam. g) zločinstva zoper notranjo državno uredi tev. h) napad na iavno varnost ali na iavni promet. Člen 3 Proti nasnovatel iem, podpiratelieni in vobče proti osebam, ki kakor koli daieio zavetje ali pomoč storilcem katerega izmed kaznivih deiani iz št. 3 prednjega člena 2.. se uporabijo, čeprav gre za bližnje sorodnike, poleg zaplembe imovine iste kazni, ki veljajo za dejanske storilce zadevnih zločinstev. Člen 4. Zaplemba imovine se razteza tudi nn imovino rodbinskih članov unornikov. če bi bil upornik oo vellavnih civilnih zakonih zakoniti dedič lastnikov imovine in to v razmerju, v katerem bi bil deležen zakonitega nasledstva. Člen 5. Predlog za zaplembo moraio vojaška poveljništva ikr voiska. zbor kr. fcarabi-nierjev, kr. finančna straža. M. V. S. N.) in policijski organi, ki so ugotovili odgovornost oseb, zoper katere ie treba postopali, vložiti pri Visokem komisariatu. Hkrati z vložitvijo predloga moraio oblast-va iz prednicga odstavka opraviti sekvesler imovine osebe, ki je dala za to povoda, in morajo o tem poročati glede oseb. ki bivajo v mestu Liubliani Visokemu komisariatu. glede oseb, ki bivajo v ostalem delu Ljubljanske pokrajine pa krajevno pristojnemu okrajnemu komisarju in moraio obenem poskrbeti, da sc sekvestirana imovina tako i izroči. Ce gre za nepremičnine ali za industrijska ali trgovinska podietia. imenuje za imovino, ki jc v mestu Liubliani, Visoki komisar, glede imovine, ki ie na ostalem delu pokrajine, pa pristojni okrajni komisar sekvestra z nalogom, da io upravlja. Ce ie imovina osebe, ki ie dala povod za ukrep, deloma v mestu Liubliani. deloma pa v ostalem delu pokrajine, iniejiuie sekvestra Visoki komisar. Stroški za sekvestra in upravo obremeniaio sekvestrirano imovino. Člen 0. Zaplembo premične in nepremične imovine, ki ic last upornikov ali n iih rodbinskih članov, po prednjih členih odredi z odlokom Visoki komisar. Ovedbc. ki se nanašajo na predlog za zaplembo. opravi Zavod iz člena 10.. ki poskrbi, če se zaplemba odredi, nn podstavi tega odloka za prepis lastninske pravice zaplenjene ne- »Slovenčev holedar« bo za mesto in za deželo! premičnine na svoie ime v zemljiških kniignh pristojnega okrajnega sodišča. Če Visoki komisai ne misli odrediti zaplembe, obvesti o tem zadevnega okrajnega komisarja in sekvestra z ukazom, naj vrne reči in nepremičnine, ki so pod sekvestrom, prizadetim strankam. Člen 7. Odlok o zaplembi se objavi v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino in obsega poziv morebitnim imetnikom prenvčnin, po katerem koli naslovu in dolžnikom osebe, na katero 6e nanaša, naj prijavijo v 30 dneh od objave zavodu iz Člena 10. te naredbe reči, ki jih imajo, in dolgove, katere imajo, s prepovedjo upravičencem ali drugim vrniti reči ali dolgovali! znesek ludi le deloma plačati. Člen 8. Kršitelji prijavne obveznosti ali prepovedi iz prednjega člena se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, z zaporom do dveh let in v denarju do 10.000 lir. Odredi se tudi zaplemba neprijavljenih predmetov, oziroma Če so predmeti ne vrnejo, plačilo njihove dvojne vrednosti Zavodu iz člena 10. Tudi se odredi dvojno plačilo zneskov, ki so bili nepredpieno plačani in se niso vrnili. Za sojenje teh kršitev je pr stojno Višje vojno sodišče Višjega poveljništva oboroženih 6ilvSlove-nia-Dalmazia«, oddelek v Ljubljani. Člen 9. Za terjatve, ki obremenjujejo sekvestrirano ali zaplenjene predmete in nepremičnine, ne sme nastati drugim osebam e tem nobena škoda, ako so nastale terjatve pred 18. avgustom 1942-XX. Obstoj takih terjatev se mora prijaviti zavodu 'p. člena tO. v 30 dneh od objave odioka o zaplembi v »Službenem listu«. Člen 10. Ko se odredi zaplemba, preneha se-kvester iz člena 5 in se prenese imovina, hkrati e sekvestrovim poročilom o upravi, na »Zavod za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, Rojstni dan Nj. Vel. Kralja iri Cesarja V sredo, 11. t. in. se proslavi rojstni dan Veličanstva Kralja in Cesarja z iznhešenjein zastav na javnih zgradbah. — Osebje javnih uradov lin opravljalo redno svojo delo. zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini«, ki se v la namen ustanavlja Člen II Zavod u |)rednjega člena je pravna oseba, Upravlja ga svet. ki je sestavljen iz predsednika katerega imenuje Visoki komisar, in iz drugih štirih članov, katere tudi imenuje Visok; komisar na prediog Povelinišlva oboroženih sil Ljubljanske pokrajine Zveznega tajnika P. N F. v Ljubljani, inspeklorja za pravosodje pri Visokem komisariatu in Pokrajinskega korporacijskega sveta Liubljanske pokrajine. Visok: komisar imenuje z odlokom nadzorstveni odbor Iren članov, sestavljen \t načelnika računovodstva Visokega komisariata, ki odboru predseduje. iz enega člana, ki ga predlaga zvezni tajnik P. N. F in enega člana, ki ga predlaga Pokrajinski korporacijski svet. Bilanca zavoda se mora na koncu vsakoletnega poslovanja predložiti Visokemu komisarju v odobritev. Zavod se vod: po pravilih, ki se morajo predložiti Visokemu komisarju v odobritev in se objavijo v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. Pravila morajo obsegati predpise o postopku, kako naj se zaplenjena imovina dodeli interesentom iz člena 1. te naredbe ali zanje realizira. Dokler se upravni organi v redu ne konstituirajo, se postavi Zavodu na čelo izredni komisar, ki se pooblašča, da predloži piavila. Člen 12. Dodelitve, ki jib sklene »Zavod za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini« in jih odobri Visoki komisar, so veljaven naslov, da se izvede v zemljiških knjigah vknjižba prepisa lastninoke pravice do nepremičnine v prid kori6t-nikoin. Člen 13. »Zavod za upravljanje, likvidacijo m dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini« je oproščen plačevanja vseh taks in dopolnilnih taks kakršne koli narave in vrste, v prid kakršne koli ustanove, izvzemši menične takse. Zlasti so prosti in oproščeni kakršne koli takse in dopolnilne takse, kakor tudi kakršne koli oblike davka prenosi tako premične kakor nepremične lastnine na omenjeni zavod na podstavi odlokov o zaplembi in od Zavoda na njegovega prvega naslednika, kakor tudi listine, kupoprodajne pogodbe, predlogi, odločbe in vpisi v zemljiško knjigo v zvezi in zaradi gornjih prenosov lastninske pravice in glede zadevnih zemljiškoknjižnih vpisov in glede izbrisov drugih stvarnih pravic. Člen 14. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino. * Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je glede na nare-tbo o zaplembi imovine upiornikov imenoval za izre« nega komisarja Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upormkoni v Ljubljanski pokrajini fašista adv. Lui-gi,a Piloja. Predpisi za nakupe z novimi oblačilnimi nakaznicami Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal v zvezi z novimi oblačilnimi izkaznicami naslednjo naredbo: Od 1. novembra t. 1. pa do 31. decembra prihodnjega leta morajo odrasli obeh 6polov kakor tudi dečki in deklice kujjovati tekstilne izdelke, ki so vezani na izkaznice samo s »posebno oblačilno izkaznico« (6vetlo6ive barve), otroci obeh sjx>lov od dovršenega 1. do dovršenega 4. leta pa samo j »otroško oblačilno izkaznico« (rožnate barve). Naslovniki gornjih izkaznic smejo uporabiti po eno tretjino odrezkov z arabskimi številkami in po eno tretjino odrezkov z rimskimi številkami v naslednjih treh razdobjih: 1. od L novembra 1942-XXI do 31. marca 1943-XXI, 2. od 1. aprila 1943-XXI do 31. avgusta 1943-XXI, 3. od 1. septembra 1943-XXI do 31. decembra 1943-XXI. Izjemno je tudi v prvem razdobju dovoljena nabava predmeta, za čigar nakup je treba po vrsti nakaznice odrezati več kakor 40 odrezkov z arabskimi številkami (pri osebni oblačilni izk»fici) ali 24 odrezkov (pri otroški oblačilni izkaznici), ako dotlej ni bilo še nobenega nakupa z ujx>rabo arabskih številk. Za nakup prejice za šivanje, vezenje, krpanje in podlaganje so veljavne abecedne črke A do I. Crke A. B in C 6e lanko ujxirabljajo v prvem razdobju (od I. novmbra t. I. do 31. marca prihodnjega leta), črke D, E in F v drugem razdobju (od 1 aprila do 31. avgusta prihodnjnga leta), vrke O, H in I pa v poslednjem razdobju (od 1. septembra do 31. decembra prihodnjega leta). »Saj svet' Martin - bo žegnal vin'...« Za spoznavanje zgodovine kakega naroda je češčenje svetnikov velike važnosti. V njem se nam razkrivajo vplivi, ki so delovali pri jiokristjanje-vrnju naroda, ali sicer pospeševali njegov veliki razvoj. Zanimive so ljudske šege in navade, katere spremljajo cerkveno češčenje, ker se je v njih ohranila marsikatera prvina iz predkrščan-ske dobe. Zlasti pa so cerkveni j>atroni, svetniki, katerim v čast je bila cerkev zgrajena, važen zgodovinski vir. Med Slovenci je posebno razširjeno češčenje sv. Martina, tourskega škola. Skoraj največ cerkva po naših holmih in dolinah je njemu jiosve-čenih V ljubljanski škofiji je 15 župnijskih cerkva in 26 podružnic, skupaj torej 41. Sv. Martin je bil rojen okoli leta 316. po Kr. v mestu Sabarija v Panoniji od poganskih staršev. Izrejen je bil v mestu Paviji, kjer je opravljal njegov oče visoko službo vojaškega tribuna. Na željo staršev je tudi on postal vojak. Kot desetletni deček je bil sprejet med katehumene in v osemnajstem letu je prejel sv. krst. Ko je odslužil nekaj let pri vojakih, je odšel v mesto Poi-tiers k škofu Hilariju. Ta ga je posvetil za eksor-cista in kot tak se je napotil čez Alpe v Panonijo, da bi pridobil svoje poganske slarše za krščanstvo. Očeta ni mogel spreobrniti, pač pa mater in mnogo drugih. Ker so ga arijanci preganjali, se je moral umakniti v Milano in pozneje na mali otok Gallinaria pri Genovi, kjer je živel kot pušča vnik. Po smrti tourskega škofa Lidorija leta 372. so ga izvolili meščani tega mesta za škofa. V svoji novi škofijski službi je živel ostro in spokorno kakor prej. Blizu mesia je sezidal samostan Mar-maulier, kjer se je zbralo mnogo menihov, da so se pod njegovim vodstvom vadili v duhovnem življenju. Po dolgotrajnem in gorečem delovanju je sv. Martin umrl 11. novembra lela 397. Velik pomen sv. Martina za ono dolx> je nam- reč. v tem, da je bil apostol Galije, ki je tam krščanstvo utrdil in razširil. Še so stali templji starih bogov in se vršili malikovalski obredi, toda škol Martin je s svojo gorečnostjo in čudeži tru-moim preobračal galsko ljudstvo. Kakor jioz.neje Bonifacij na Nemškem, je rušil kipe in templje bogov in sekal sveta drevesa nevernikov. Pri tem ga je večkrat očitna liožja pomoč obvarovala gotove pogube. Ker je bil sv. Martin v življenju tolik bojevnik zoper malikovalstvo, zato so tudi krščanski propovedniki radi stavili njegovo vzvišeno jKulobo namesto keltiških božanstev nc oltarje in njemu v čast posvečevali cerkve. češčenje sv. Martina se je pričelo takoj po njegovi smrti. Očitni čudeži so proslavili njegov grob. Ze v petem stoletju se je vzdigovala nad njegovim grobom krasna bazilika. Frankovski kralji so ga izvolili za zaščitnika svojega kraljestva; tančica, s katero so pregrinjali njegov grob, je služila v vojni za zastavo. Pri nas je krščanstvo zadelo v začetku na hud odpor pri paganskih Slovencih, ki so se bali, da zapadejo tujemu robstvu, ako bi postali kristjani. Začeli so se notranji boji med privrženci stare in nove vere. Šele za Karla Velikega in njegovih naslednikov se je izvršilo veliko delo po-kristjanjenja Slovencev. Karel sam si je veliko pxu;d.-»il da bi pridobil Slovence za krščansko vero. V tej dobi je bilo sezidanih mnogo cerkva, ki nosijo ime sv. Martina, ter so zdaj stare žup-nijske cerkve, kakor: v Bohinju, na Bledu, v Šmartnu pri Kranju, v Šmarlnu pri Liliji itd. V obče smemo reči, da ie pri nas češčenje sv. Martina od 7.—10. stoletja najbolj cvetelo in da je tudi največ njegovih cerkva iz te dobe. Seveda so prvotno cerkve že razpadle, ali pa so vsaj pre-zidane. Druge, iz novejše dobo, so so dvignile na njih mesta, ki pa še vedno nosijo ime svojih prednic in nam tako vsaj približno kažejo, v kateri dobi so nastalo. Tabela A (izdelki, ki so vezani na izkaznice) in tabela B (izdelki, ki niso vezani na izkaznice) iz naredbe Visokega komisarja z dne 8. novembra 1941-XX štev. 144 se z novo naredbo nadomeščata z novima tabelama A in B. Vse določbe, ki nasprotujejo določbam te naredile, ali ki z njimi niso združljive, 6e razveljavljajo »Službeni list« prinaša k tej naredbi 2 raz6ežni tabeli, ki obravnavata število točk za posamezne tekstilne izdelke, oblačilne predmete, pletenina, nogavice, perilo, preproge, obutev in usnjate izdelke, ki bodo veljale pri nabavah po novi oblačilni nakaznici. • Kakor je razvidno iz gornje naredbe, bomo odslej imeli samo dve različni izkaznici, in 6icer za odrasle, dečke in deklice enotno izkaznico v 6vetlo6ivi barvi, za otroke od 1. do izpolnjenega 4. leta pa drugo rožnate barve. Sistem točk je poenostavljen, ker so številčni predmeti združeni v nove skupine. Pri novi določitvi števila točk za tkanine je merodajna predvsem teža, ker je to najbolj v skladu z nameni racioniranja. Izjema velja samo za tkanine za delovne obleke, kjer je določeno najmanjše število točk in 6e teža ne upošteva. Tudi število točk za konlekcionirane obleke je določeno v razmerju z uporabljeno težo tkanine. Tako je na primer določeno za moško obleko (jopič, telovnik, hlače), če je izdelana iz blaga, ki tehta preko 300 g na 1 kvadratni meter za odrasle moške S3 točk in za dečke 42 točk; za obleko, ki je izdelana iz lažjega blaga, pa 56 odnosno 28 točk. Za zimski plašč iz blaga, ki tehta preko 500 g na kvadratni meter, je določenih za odrasle 85 točk in za dečke 51 točk. za plašč iz lažjega blaga pa 71 odnosno 40 tovk. V seznam racioni-ranih izdelkov so sedaj všteti tudi ovratniki. Za žensko celo obleko iz blaga, ki tehta preko 200 g na kvadratni meter, je določenih 44 točk in za deklice 33 točk, za obleko iz lažjega blaga pa 23 odnosno 17 točk Za ženski plašč iz blaga, ki lehta preko 200 g kvadratni meter, je določenih 77 točk in za deklice 45 točk, za plašč iz lažjega blaga pa 38 odnosno 23 točk. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Naročite »Slov. holedar«! (•■■■oB(HacBaaaaeaciaDBe«ann«iDn Podaljšava odmere zgradarine za davčno leto 1843 Visoki komisar za Ljubljansko fiokrajino odreja: Člen 1. Davek od zgradb (zgradarina), kakor je veljavno odmerjen za leto 1942., se v enaki izmeri jx)daljšuje za davčno leto 1943. Člen 2. Za tiste zgradbe, katerih letni dohodek se je po stanju na dan 1. decembra 1942-XXI iz katerega koli razloga znižal ali zvišal za najmanj 25% nasproti zadnji veljavni odmeri, se davek odmeri iznova. Zadevne prošnje in prijave se morajo vložiti od 1. do 30. decembra 1942-XXL ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Najlepša hnjifja letošnjega leta bo »Slovenčev koledar« SBaHaBisuaaBBaBHBaaBaoDnHBHHH Promet z nepremičninami na Hrvatskem. Da bi se preprečila špekulacija - nepremičninami na Hrvatskem, je bila prenosna taksa zvišana ocl 6 ' obenem pa uveden posebni davek v znesku 23% vrednosti. »Slov. holedar« samo 20 lir! Boi za združeno Evropo | V času zadnjih desetlelij je misel o združenih državah Evrope morala kreniti še na novo zakrivljeno jxit. Ta čas je bil čas pozitivizma, ko se je vse /.anosno navduševalo za napredek znanosti in tedaj so se razni misleci več ali manj zavestno navduševali za to, da bi bilo treba razvojna načela iz biologije in naravoslovja l>renesti tudi v politiko in moralo. Tako so nekateri zagovorniki evropske zveze menili, da bi bilo treba tudi evroj>sko vprašanje razvozljati na »znanstveni« način. V Evropi bi se naj ustanovili razni gospodarski in pravni zavodi in v teh zavodih bi se naj na znanstven način sestavil obrazec za evropsko zvezo. Z drugimi besedami: politična »vsebina« vsega tega vprašanja bi se naj zamenjala s pravno »obliko«, to obliko pa bi mogli vsi sprejeti, ker bi bila strokovno dograjena. Dočim bi bila ta oblika sicer obvezna, bi v političnem oziru vendar shlapela, ker ne bi več imela prave politične vsebine in ljudje v lo misel ne bi gledali več tako zaverovano. Pač pa bi države na la pravni obrazec lažje pristale, ker bi se idejno manj čtilile prizadele. Resnično so tedaj številni misleci verjeli, da bo zadostovalo, če se ustanove razne mednarodne ustanove (zveza narodov, kongres, mednarodno razsodišče). Te ustanove bi bile tako močne, da bi Evropo povcdle na pot vzajemnega sodelovanja, Evropa bi prehajala v enolo na organični način, sožitje bi se razvijalo po istih načelih, "kakor se ureja razvoj posameznikov in drugih živih zvrsti v naravi. Demokratičnim prividom so torej sledili znanstveni. Resnično se nekaterim zgodovinarjem (med njimi je francoski zgodovinar Rc-nouvin) zdi, da je vse to delo bilo važen korak naprej, tako rekoč dragocen uspeh na težavni poli. Pravijo, da so pravniki, gospodarstveniki in sociologi (v letu 1900 se je v Parizu sešel kongres političnih znanstvenikov, ki so proučevali vprašanje organizacije zveznih držav v Evropi) končno dali pravo vsebino tej zamisli, ki so jo s polja utopije prenesli na p°'ie resničnosti. Za misel o evropskih zveznih državah se ne navdušujejo več samo m od ros love i, književniki in drzni zgodovinarji, za to idejo so se začeli navduševati tudi po vseučiliščih, na resnih zborovanjih učenjakov in na drugih podobnih zborovanjih. Od vseh strani so prihajali praktični predlogi in nekatere so ludi začeli izvajati. Misel o zveznih državah Evrope je tedaj iz abstraktnosti prešla na trden temelj gosjxxlarskih in socialnih zakonitosti, naslonila se je na načela mednarodnega prava. Dejansko pa je bil vse skupaj nov privid konkretnega. Pravniki in gosjMKlarstveniki so se resnično polastili tega vprašanja in so sestavljali razprave in znanstvene izsledke. O enotnosti Evrope so govorili kol o »zaključnem vprašanju mednarodnega prava«, ki bo dala življenjsko podlago stalnemu mednarodnemu sodišču. Go-spodarstveniki so se začeli navduševali za odpravo carinskih meja, zlasti pa se naj v vsej Evropi odpravijo carinske meje za surovine. , Vsa ta dela, poskusi in delni izsledki so seveda imeli svojo vred-I nost in korist. Toda v veliki večini vsa ta dela niso mogla prodreti do končnega in glavnega uspeha, vse to se ni njoglo nasloniti na lobljo etično in politično zavest in tako se niti z razvojem ne bi mogel uvesti nov red v življenju evropskega kontinenta. Vedno bolj jasno se je videlo, da se zagovarja zamisel meddržavne skupnosti kot enolne združbe pravno enakopravnih subjektov, pri tem pa se je pozabljalo na globlji smisel neke druge skupnosti, moralne in politične skupnosti, za katero so se v prvi polovici 19. stoletja s tem v zvezi številni misleci tako navduševali. Zadnja leta 19. stoletja se lahko označujejo za zlato dobo pacifističnih kongresov, ko se je zbrala povili še mirovna konferenca v Haagu. Vse to so bile pobude, ki so hotele zanikati slavno Molt-kejevo rečenico, češ da je misel o večnem miru sen. pa še ta sen ni ravno prijeten. Na eni strani so v Angliji v dobi kraljice Viktorije zmagale imperialistične ideje in se širile kot jiozar, na drugi strani pa se je dvignil čisto naraven odpor pacifistov, ki so razglašali vsemu svetu, da je konferenca v Haagu »seme za resnični parlament vsega človeštva«. A. D. VVhite je imel v Haagu slavnostni govor, v katerem je rekel, da je liaaška konferenca uresničila »sanje prerokov in slavospeve pesnikov«. Toda to je bil le bežen uspeh, uspeli, ki so ga razglasili ravno tedaj, ko so si velesile razdelile afriške kolonije in kolonije v Aziji, ko se je ustalila tekma za svetovne trge in so se dvigala stara in nova nasprotja, ki so nadomestila stare nagibe sporov m?d kontinenti z novimi razlogi spopadov in nasprotovanj, (Dalje.) ie ftoioce Koledar Sreda, 11. novembra: Martin, škof: Mena. mučenica: Ve ran, škof; Bartolomej, opat; Ate-nodor, mučenec. Četrtek, 12. novembra: Martin L, papež in mučenec: Kunibert. škof; Etnilijan, spoznava-lec; Avrelij, škof; Nil, opat; Livin, škof in mučenec. Novi grobovi + V Žfll ni je mirno v Gospodu zaspala gospa Ana Javornik roj. Zurc. Pogreb bo v sredo, dne 11. novembra ob 10 dopoldne na farno pokopališče v Žalni. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! - Pnlllt t P z narof'lo,n na najlepšo 1 UlllI.IC knjižno zbirko „NAŠA KNJIGA" . II. polletje Naročnina za vse štiri knjige, v elegantni vezavi je 168L ali lobioki a 12 L Dve knjigi sta že isili: Kociper: GORIC t NEC Salvaneschi: PAGAMNI - CHOPIN V kratkem sledi Dickens: Dorritova najmajU I. del Z\L0ZBA „NAŠA KNJIGA* Ljudska knjigarna t Ljubljani i* — Vjudno prosimo vse naročnike z dežele, ua blagovolijo plačevati naročnino čim bolj točno. Brez rednega plačevanja naročnine listu ni mogoče izhajati. Tam. kjer ni zastopnikov, naj si jih naročniki blagovolijo izbrati; naj nekdo prevzame to delo. da bo list v redu dostavljen naročnikom in da bo naročnina v redu pobrana. — Ker po našem časopisu vsi tako zvesto segate in ga radi berete, smo prepričani, da boste tudi denarne obveznosti radevolje izpolnili. — »Slovenec«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6. , — Porotna dvorana pred 40 leli. V justieni palači v Ljubljani, ki je bila 1. 1902 dozidana in izročena svojemu namenu, je bila adaptirana in lepo urejena posebna, velika dvorana, namenjena za porotne razprave. Prai 1. decembra t. L bo preteklo 40 let, ko se "c v tej dvorani začelo prvo, zimsko porotno zasedanje. Prvi dan je bil neki kmečki fant iz škofjeloške okolice obtožen pred porotniki zločina ujioja, tla jc zaklal v fantovskem pretepu tovariša. Fant se je zagovarjal s silobrunom, čemur so tudi porotniki z večino glasov pritrdili in je bil fant zato obsojen zaradi prekoračenja silobrana na 5 mesecev zapora. Naslednji dan je prišel pred porotnike neki starejši potepuh, ii je bil obsojen na 3 let ječe zaradi zločina posilstva. Tretji dan porote pa je bil za vso Ljubl jano dan velike napetosti, kajti pred porotnike sta prišli dve detomorilki, prva elegantna in bogata, druga siromašna kmečka dekla. K razpravi je bil velikanski naval. Vse je hotelo videti prvo elegantno obtoženko, proti kateri sc je razprava pričela že dopoldne. Njen zagovornik f>ok. dr. Valentin Krisper je ujx>-rabil vsa sredstva, da bi dokazoval obtoženkino trenutno duševno neprisebnost in kazensko neodgovornost. Zaslišani so bili zdravniki-izvtden-ci, zaslišune mnoge priče. Porotniki so naposled izrekli važno besedo, da obtoženka ni kriva. Elegantna gospodična je bila oproščena. Popoldne je prišla na vrsto revna dekla. Priznala je vse odkrito. In porotniki so tudi v tem primeru rekli svoj »ne«, nakar je bila dekla tudi oproščena. Kronist je takrat kratko pripomnil: »Vpliv teh razsodb bo pokazala bodočnost.« Poprej so porotna sodišča vedno detomorilke strogo sodila. — Družba sv. Mohorja 6poroča, da bodo izšle letošnje knjige v teku enega meseca. Udje bodo dobili za 15 lir štiri knjige, in sicer Plesten jakove večernice, prvi del Sicnkieui-czevega Qtto vadiš, izbor slovenskega pripovedništva in pesništva Slovensko berilo in tradicionalni Koledar. Nove ude sprejema še ta mesec za dosedanjo udninsko ceno Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19. Pozneje bodo knjige znatno dražje, zato pohitite z naročili. — Vreme v prvi novembrski dekadi. Zanimiva je primerjava temperaturnih krivulj za prvo de.kado letošnjega novembra z ono lanskega. Jutranji temperaturni minimum nam kaže za prvih deset dni letos veliko nihanje od dneva do dneva. Temperatura še nt v tem času padla pod ničlo, kar se je lani primerilo dvakrat. Dne 1. novembra letos je znašal jutranji minimum +8.5", ko smo imeli lani na ta dan že —1° C. Vse dni smo imeli še dokaj visoko jutranjo temperaturo. Dosegli smo celo 6. t. m. +13.6° C, kakršno višino ni v pr vili desetih dneh lani niti dosegla dnevna temperatura. Lani smo imeli najvijšo jutranjo temperaturo +2.5° in sicer S. in 9. novembra. 7. novembra lani pa celo —2.4° C. Dnevna maksimalna temperatura nam pokaže tudi prav zanimivo sliko. Dnevni maksimum se je lani gibal med +3.2" do +10" C. Najvišja dnevna temperatura je bila 1. novembra, ko je hilo + 10" C. Letos je november v privh 10 dneh sekal še prav zanimive rekorile. saj smo imeli 6. novembra kar +20.6° C. Prvi letošnji in lanski novembrski dnevi pa so bili precej bogati padavin, samo s to razliko, da je lani zapadlo mnogo snega, letos pa smo bili šc obvarovani pred njim. — Hladnejša jutra. Tudi v ponedeiek je nekoliko porosilo. Lahno je deževalo od 8 do 9.20 dopoldne. Ombrometcr je nameril v tem času 0.6 mm dežja. Nato se je jjočasi jasnilo. V torek zjutraj ni bilo megle, precej hladnejše ko druga jutra in močno oblačno. Pozneje se je jasnilo. Jutranji minimum je bil v torek +2° C. V ponedel jek se jc dnevni temperaturni maksimum dvignil na +12.2° C. Barometer je v torek dosegel 768 mm. Je redkost, da sn bila zadnja jtifra na Barju brez megle. V sredo ,jf sv. Martin. Vinogradniki so ga letos splošno veselL Kaže, da nam Martin nakloni še lepo je reitie, kajti kakršna je bila Uršula, takšen Martin. — Družin« s sedmimi nepreskrbljenimi šoloobveznimi otroki prosi kakršne koli podpore — v denarju, obleki, živilih itd. Zima je pred vratmi, mali bolna, otroci pa slalio oblečeni. Dobrim srcem naj Bog povrne! Darila na upravo »Slovcnca« pod •7 otroke, kjer je tudi naslov družine. očju&ijana 1 Maša zadušnica za pok. gospodom kaplanom Antonom Hočevarjem se bo brala v četrtek, dne 12. t. m. ob pol 8 v cerkvi Marijinega oznanjenja ia siccr pri oltarju svetega \ n to na. I Kongregacija gospodičen pri sv. Jožefu. V četrtek, 12. t. m. bo ob pol 7 sv. maša za rajne članice. Pridite vse! Skupno sv. obhajilo je preloženo na 4. nedeljo v mesecu; redili shod pu bo kot običajno prihodnji ponedeljek, dne 16. t. m. ob četrt na 7. Na I. mešani meščanski šoli na Viču v Ljubljani se bo pričel reden pouk v poslopju ljudske šole v soboto dne 14. novembra t. 1. Ob torkih in petkih bodo imeli pouk dopoldne Ia, lb iin lic, popoldne Ha. Ilb, lila. Hib, IVa, in IVb razredi; ob sredah in sobotah pa vsi razredi samo popoldne. Pričetek dopoldanskega pouka bo ob 8, popoldanskega pa ob 13. V sol>oto 14. t. m. pridejo učenci(ke) v šolo izjemoma ob 14. — Ravnateljstvo. 1 Dijnki-inj^! Satno še 3 dni. 6 legitimacij in 1 lukstis povečava 20 lir. Pohitite! Slike na željo takoj. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografija, Društvena 34 — Prešernova 9. I Namesto cvetja na ki-sto g. dipl. inž. Zmago Ziernfelda je darovala ga. L. Z. Društvu slepih 30 lir. Iskrena hvala! 1 Zaprta sprednja tramvajska vrala. Ker nekaterih ljudi nikakor ni mogoče navaditi reda, da bi v tramvajske vozove vstopali samo pri zadnjih vratih in izstopali samo pri sprednjih, jc uprava ccstne železnice po neštevil-nih opominih morala voznikom naročiti, da morajo sprednja vrata zapirati takoj, ko ljudje izstopijo. Spredaj je numreč dovoljeno vstopiti samo potnikom z večjo prtljago in >i uniformiranim organom javne varnosti, kdor pa nima lake prtljage, da bi zanjo plačal .oznin:, nikakor ne sme spredaj vstopiti tramvaj, temveč edino ,pri zadnph vratih kot vsi drugi potniki. Odslej imajo torej vozniki prav strof, ukaz, »la morajo prednju vrata takoj zaore.l, ko vsi izstopijo in vstopijo morda še ljudje z veliko prtljago, ki plačajo /aiiio vo/nino. ■ ii pa organi javne varilo- Kakor pu voznih dobi signal, mora takoj odpeljati z zap-t'nii vrati. Hkrati pa opominjamo, da je voznivo.n in sprevodnikom tudi naročeno, naj uro (i jo organe javne varnosti, ki se vozijo skoraj z vsakim vozom, za sodelovanje, če bi potniki ne upoštevali opominov in prošnja tramvajskih uHnM f ncev. 1 Starše otrok, ki hodijo v ljudsko, meščansko, trgovsko, tehuično srednjo šolo, gimnazijo in tr-*ovsly> akademijo opozarjamo, naj jih prijavijo v korepelitorij, kjer jim dajemo dnevno dve uri in-štrukcij po učnem načrtu in"~]Th pripravljamo vsak dan za prihodnji dan, četudi ne obiskujejo šole. Informacije in prijavljanje: Korepetitorij, Mestni trg 17-1, od 8—12 in od 14—10. I Razne nesreče. Pogoste so sedaj nesreče, ki imajo za posledico zlomljenje noge ali roke vsled padca. Teh je od dne do dne več. Ljudje niso previdni, nerodno stopijo, izgube ravnotežje in že so na tleli. Telcbne.jo pa tako, da si po nesreči zlomijo nogo ali pa poškodujejo roko. Hlapec France Vidergar, 30 let star je padci in si poškodoval levo nogo. Zasebnica 22 letna Mira Lavričeva si je pri padcu zvila desno nogo v gležnju. Delavčev sinček Janez Simic se je močno potolkel po vsem telesu, ko jc padci po stopnicah. — Gospodinjska jx>močnica 33 letna Marija Trillerjeva se jc močno s steklom u rezala v desnico. I Prihaja doba kolin. Kakor hitro nastopi v pozni jeseni mrzlejše vreme, že prihaja v nase kraje doba kolin, ko klavci prašičev na-brusijo svoje nože in se pripravljajo na klanje. Izurjeni klavci so navadno po deželi povsod iskani in vabljeni vsak dan k hišam, kjer so se odločili, da zakoljejo prvega prašiča. 2c lani, prav tako tudi letos so se mnogi ljubljanski stanovalci, ki se poprej niso posvečali reji prašičev, odločili, da so vzredili doma prašička. Na periferiji mesta so si mnbgi postavili primerne svinjake. Poseben »socialnogospodarski oodbor« je nabavil 130 prašičkov na Dolenjskem ter jih razdelil med člane. Splošno je bila vsem tem rejcem sreča mila, da bodo zaceli v kratkem klati doma in delati koline. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Sreda, 11. novembra ob 16: Hamlet Red Sreda. — Četrtek, 12. novembru cb 16.30: Gradbenik Solnes. Red Premierski. — Petek, 13. novembra ob li: 0.'e naš. Izven Zni/.nne cene od 13 lir navzdol. — Sobota, 14. novembra ob 16.30: Gradbenik Solnes. Ited B. Opera: Sreda. 11. novembru ob 16: Traviata. Red A. — Četrtek. 12. novembra oti 16:> Seviljski brivec. Ited Četrtek. — Petek, 13. novembra zaprto. — Sobota, H novembra ob 16: Traviata. Izven. ROKODELSKI ODER. Ali veste, kdo Je Itokst? To je srčkano dekletec, pepelka v družini, ki ji je srce pričelo burno utripati in hoje v življenje, da se ji i7.polnijo njene mladostne sanje. Toda videli boste, da to ne gre tako labko. Končno pa ji pripomoreta do zmage njena ljubka prebrisanost in osvajujoča dobrota To veselo bitje nas bo osvoje-vato v istoimenski komediji, ki jo bo prihodnjo nedeljo nn novo uprizoril »Rokodelski oder«. RADIO. Sreda, 11. novembra. 7.30 Pesini in napevi — s Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Valček — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut gospoda X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Pisano slastm vodi dirigent Segurinl — 14 Poročila v italijanščini - 14.15 Koncert Kmečkega tria — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Violinski koncert. Krnucke Rojec-Ornik. pri klavirju Marta Vzhodno bojišče: Preiskava sovjetskih ujetnikov, ki so jih zajele italijanske čete v zadnjih bojih. Biijak-Valjnlo — 17.83 Koncert ptanl»tke Ilde Bu-ravelli - 10 .Govorimo italijansko., prof. dr. Stanko j.eben — 10.30 Poročila v slovenščini — 1» 45 Slmfo nična glasba — 20 Napoved časa — Poročila v i t nI i -janščlnl — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Radio za družino — 2130 Narodne pesmi vodi dirigent Zcine - 22 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 Operetno glasbo Izvaja orkester, vodi dirigent Oalllno -22.45 Poročilu v italljanSCiul. LEKARNE. Nočno sluihn Imajo lekarne: mr. Leustck. Resljeva cesta 1: mr. Bahovec. Kongresni trg 12 In mr Komotnr. Vič, Tr/aSka cest« 4s POIZVEDOVANJA. V nnlonskl iranlerobi se je našla denarnica z manjšo vsoto. Dobi se v pisarni »Uniona>. S Spodnjega štajerskega V Mariboru je umrla 72 letna Ana v. 1'istor roj. Verdnik. Njeno truplo so prepeljali v Vuze-nico in tamkaj pokopali. V Vuzenici je v visoki starosti 78 let umrl vpokojeni nadučltelj Marko Kogelnik. V mariborski bolnišnici je umrla 16 letna posestnikova hči Marija Kranjc iz Kapele. Pod voz je padel. 20-letni hlapec Andrej Tram-puš |e po cesti blizu Brestrnice pri Mariboru peljal z volmi težko naložen voz. Med vožnjo pa sla se vola splašlla in hlapec je padel pod voz ter si hudo poškodoval hrbtenico. Drava je naplavila. Dne 4. novembra je po nesreči padla v Dravo !I6 letna šivilja Marija Kl0-menčif iz. Maribora. Truplo je Drava naplavila 6 novembra pri Dupleku in so ga prepeljali v Maribor ter pokopali trn tamkajšnjem pokopališču. Iz Hrvaške Prvi hrvatski državni svetniki. Poročali »ino že, da je Poglavnik NDH s posebno zakonsko odredbo ustanovil državni svet, kateri je od hrvatske \ lado neodvisen ter je podrejen samo Poglavniku. V delokrog novoustanovljenega državnega sveta spada: izdelava osnutkov za vse zakonske odredbe, tolmačenje zakonskih odredb i ti skrb za njihovo skladno izvrševanje, objavljanje zakonskih odredb in pravilnikov v Narodnih Kovinah, izdajanje samih Narodnih Novin in zakonskih zliornikov ter zbirk pravilnikov in dajanje pristanka za prodaje držav-ne nepremičnine v vrednosti nad 300.000 kun, kateru se namerava izvršiti mimo predpisov zakonske odredbe o državnem računovodstvu. Državne svetnike imenuje sam Poglavnik. Prvi svetniki so bili iinenovuui prejšnji teden in sicer bivši ministri: dr. Lovro Sušič, dr. Jožo Dumandžič, ing. Ivica Frkovič, dr. Dragotin Toth in prof. Stjepan Ratkovič ter Asiin Ugljen, dr. Krunoslav I.okmer in dr. Vinko Kriškovie. Prva seja Hrvatskega državnega svela. Dne 6. novembra je bila v Zagrebu prva 6eja hrvatskega državnega sveta. Na sejo je prišel ludi Poglavnik NDH ter je članom državnega svela pojasnil delokrog pooblastil, ki jih ima za delo ta ustanova. Obrazložil jim je tudi smernice hrvatske državne politike, v kolikor se nanašajo na delovanje državnega sveta. Predsednik državnega sveta je. kakor smo že poročali, bivši pravosodni minister dr. Puk. KULTURNI OBZORNIK Nov učbenik najnovejše zgodovine Med novimi šolskimi knjigami, ki so izšle za letošnje šolsko leto v novih priredbah ali na novo, je tudi Zgodovina najnovejše dobe italijanskega pisatelja l'ielra Silva, rednega profesorja kr. univerze v Rimu. Izšla je v lepem prevodu pri Pokrajinski šolski založbi v Ljubljani ter obsega 250 strani. Ta zgodovina je namenjena za srednje in sorodne šole, seveda za višje in najvišje razrede, saj prikazuje razvoj Evrope v zadnjem stoletju po Napoleonovih vojnah. Od Napoleona do spopada dveh svetov«, bi se lahko glasil tudi naslov te zanimivo šolske knjige, katero bo z veseljem, užitkom in vedoželjnostjo ter koristjo prebral tudi laik, zlasti še tisti, ki ee bo hotel poučili o vlogi italijanskega naroda v zgodovini človeštva zadnjega stoletja. Prof. Silva začenja svojo zgodovino s pregledom razsula po Napoleonovem padcu ter poizkusom novega reda narodov v Sveti aliansi po Dunajskem miru 1. 1815. Z restavracijo starega reda, ki naj spravi v prave meje pridobitve francoske revolucije ter jih zavre, se začenja la knjiga, ki nato prikazuje v posameznih prerezih predvsem i notranje vrenje v evropskem svetu. Proli vladajočemu konservativnemu redu pod vlado Svete zveze 6e je začel uveljavljati liberalislični red, ki jo povzročal tu in tam revolucije (1820, 18H0, 1848 ild.), predvsem na podlagi narodnostnega načela, težnje po osamosvojitvi narodov, na kar Sveta zveza, ki je proglasila legitimnost za svoje uravnavajoče načelo, ni dovolj pazila ler zanemarila. Predvsem zasleduje lo narodno gibanje v Italiji od vsega početka. ustavljajoč se pri karbonarjih in Mazzinijevih težnjah ter podčrtava delo Pienion-ta in Savojske dinastije za Zedinjeno Italijo. S to v zvezi je poleni razširjanje Italije v Imperij, njena kolonialna ekspanzija v zvezi z evrop-ko kolonialno politiko v času evropskega imperializma in ekspanzivno3ti sploh. Tako dobimo lep pregled • vseh kulturnih in narodnostno-političnih tokov, ki so zajemali narode in države ler jih podili iz vojno v vojno ter iz gospodarskega sistema v nove ureditve in težnje do svetovno vojno ter do veraajeko pogodbe, ki je zaključek -.tare^a svetu, odjek jioli-tičuih in gospodarskih problemov liberalne dobe. Zadnjih pet poglavij pa je posvečenih fašistični revoluciji do pohoda na Rim ter poznejšemu novemu redu, « katerim je ltulija zučela uov red v Evropi in svetu. Pozorno ruzloži fašistične uspehe na znotraj iu njega težnje na zunaj, ustvarjanju italijanskega Imperija z etio|>sko vojno ter pomen na Sredozemskem morju. Odpor proti Versalllesti jo rodil drugo svetovno vojno, ki je segla tudi v naše kraje ter je z bojem proti Kusijl razdelita svet na dva (lela v orjaški spopnd. o katerem jo rekel Duce: »Ze dvajset let so liurodi tega sveta postavljeni pred neizbežno izbiro: fašizem ali boljševizem, K i iti ali M«,k\a. Spopad teh dveh svetov, ki smo si ga želeli In začeli že v davnih letih revolucionarnih skvadristov, se bliža koncu. Razvija se pelo dejanje drame. Razvrstitev jo končana. Na eni strani Rim-Berlin-Tokio, na drugi London-\Va-shington-Moskva < S to konstataoijo današnjega stanja zgodovino se konča tudi ta učbenik najnovejše zgodovine nu naših srednjih šolah. S to knjigo prof. Silva smo dobili moderen učbenik najnovejše zgodovine, ki daje poudarek na notranje spremembe življenjskih načinov in teženj narodov in držav. Te spremembe so filozofsko in sociološko nazorno prikazane ter razložene v medsebojnih trenjih, tako da vidimo pred sabo ja«no utemeljeno dramo Evrope uidnjega stoletja ler nujni razvoj v to, kar doživljamo danes. S tega stališča je podučila za vse, ne samo za dijaka,, za katerega je pretežka, kakor se nam zdi. Je pa zato vsebina te knjige tako bogata in z notranjo silo napisana ler sugeslivna, da jo bo z veseljem bral vsak, kt se hoče v kratkem seznaniti z vodilnimi tokovi Evrope XIX. in XX. stoletja, z vsemi vzroki in posledicami glavnih dogodkov v svetu. Knjiga velja 114 lir. Id KRjmEC m. RAKEV SO ODNESLI V MOČNO ZAVAROVANO JEČO, KJER SO JO ODPRLI. HARAM-BASO SO NATO OKOVALI V OKOVE, DA BI JIM NE UŠEL, IN GA PUSTILI SAMEGA. 67. Dostikrat se I i v dolgo-čas u tudi branje upre. -Slaba volja se postavi po robu še tako dobrim dov-tipom. Pust in čemern se zaoreš v svojo sobo. — Veriemi: duhovite samotarske igie, razni zabavni Naroči si knjigo VESELJA pj vseh knjigarni,h in trafi njega tedna! Ptipo^edujte o Zdravile žepe t določaš In slabo ueljr! tf r o g u — računski in miselni pioblemi so v takem primeru edino zdravilo. — Zdaj i m a m o t ti d i pri nas delo, ki prinaša v skibnem izboru, poleg neštetih drugih iger tn razvedril v družinskem zabavo tudi samotarju. DOM, ki je izšla v S'o«enčevi knjižnici... Prvi del ie lahko dobite kohi — Naročniki bodo dobili vse tri dele skupaj v začetku prihod-tein delu Vašim znancem in prijateljem! NaroČcjie Sioven. knjižnico. MEDTEM I'A SE JE Š K RJA NEC S TOVARIŠI ODPRAVIL V ROPARSKI GRAD, DA BI POr ISKALI KLJUČE TER REŠILI UBOGEGA GROFA. A. Fogazzaro: 34 Palača ob iezeru Skoraj nesel jo je ua prosto in jo posadil na železno klopico. Mučil ga je strah, da l>o o