DflMSI U«» Sele pri Slovenjgradeu. Dne 25. .okto.bia je ;u umrla po dolgem in hudem bolehanju žena Ijivšega našega župana Pavla Hovnik šele 34 let stara. Žalujočemu možu in sinčku izrekaino srčno sožalje! Blaga mati naj počiva v miru! — Letina je pri nas le bolj slaba in kriza pritiska zmerom huje. Nikjer denarja, lea ne pre, živina nima cene. — Po snegu, ki. je vsaj v spodnjem delu fare skopnel, imamo krasne jesenske dneve. Bele vode. Morda mislite, da smo BelovodCaiii že utihnili, ker niste eitali od nas nič novic. Zato sedaj več skupaj. — Povodom birmovanja smo sloveeno sprejeli prevzv. g. knezoikofa dr. Tomažiča. Ob sprejemu je bila naizoea skoro vsa žnpnija ter so se škofu pokloiiile zlasti Marijina družba, Apostolstvo mož in šolska mladina. V petek dne 8. junija je Ijila pri Sv. Križu sloveena škofova sv. maša, katere za škofom Slomšekom še tu ni bilo. Dne 8. junija je bila sv. birma v Belih vodah. Is- kreno se nam je priljubil Ijudornili nastop našega Nadpastirja, a tudi Prevzvišenemu je tako ugajalo v naših romantičnih gorah, da je ostal dva dni med nami. — Prevzvišenemu je vneto delovanje našega župnika č. g. Franca Klasinca tako dopadlo, da je istemu sedaj izročil župnijo Brežice. Dne 22. oktobra smo imeli od nadvse priljubljenega g. župnika ganljivo poslovitev, zlasti mladina, Mar. družba in Ap. mož. Zastopnik mož je .v poslovilnem govoru med drug'm rekel: Tri leta ste delovali med nami, za nas vse žrivovali, bili duSa verskega in gospodarskega življenja. Cerkvena posest, olepšave pri cerkvah, pred vsem pa nova cesta x Belevode Vam pritajo v trajen epomin: storili ste/ kar ni pred Vami nihče dosegel in bi tutli brez Vas najbrže nobeden. Vaše delo bo v korist in srečo naše župnije ter vseh, ki se Vas bodo hvaležno spominjali!« Iz šrca žslomo, da bi bilo deiovanje g. župnika Klasinca tudi v Brežicah spremljano z blagodejno srečo in obilnim božjim blagoslovom. Zapuščena čreda pa srčno želi zopet tako vnetega pastirja. — Šolski pouk v Belih vodah so poprej tu vedno opravljali župniki. 11. junija pa je začel z rednim šolskim poukom kot prvi učitelj g. Tone Valenčak. Bele vode so se pomladile, ker je približno 60 odstotkov; maljših izpod 14 let in je precej šolske mladi-i' ne. — Začetkom aprila se je od nae poslovil spreten organist in pevovodja g. Rizmal Fr., ki je odšel v Žalec. Tudi na tem mestu mu želimo obilno uspeha. Za njim smo pa dobilj žt marsikaj, samo tega še ne, kar bt se labko nazvalo: organist. Selnica ob Dravi. V nedeljo, 4. novembra, se obhaja pri nas običajna »bratovska nedelja«, ki se ob njej zbere vsako leto v naši ceikvi prav mnogo vernikov iz raznih krajev Slovenske Štajerske. Pridite, da molite za lastno zveiičanje in za dušni blagor rajnih! Sv. Trojica v Slov. goricak. Na dan pogreba blagopokojnega Nj. Vel. kralja Aeleksandra I. Zedinitelja, dne 18. oktobra 1934, ob 8. uii ee. je vršila v župni cerkvi Sv. Trojice v Slov. gor. žalna služba božja, katere so se udeležili šola, oblasti, uradi in mnogo faranov. G. župnik p. Ernest Jenko je s prižnice prečilal škofovo žalno okrožnico, v kateri v imenu vse lavant. Skofije, škof s stolnim kapiteljem, duhovščina z vsem ljudstvom iz dna srca obsoja zločin, ki je z največjo žalostjo napolnil si-ca vseh zvestih državljanov m s studom ves omikani svet, izrcka globoko odkritosrčno sožalje hudo preizkušeni kraljevski rodbini in prisega novomu kralju Nj. Vel. Petru II. vdanost in zvestobo. Pripomnil je že to, da naj bo ta groznf zV6t'ih prav vsem resen opomin, kam pripelje človeka nevera in apeliral na zbrano ljudstvo, da vzga ja mlcl(!ino v Kristusovem duhu, v duhu katoliške svete Cerkve, da se ne bodo več taki zlačini ponavljali. Nato je g. župnk opravil sloveeno sv. ma.šo 3 slovesno asisteneo. Po sv. maši so se pred oltarjem in' na koru menjaje prepevaje opravile predpisane molitve za blagopokojnega kralja in za Nj. Vel. kralja Petra II. Končno je zapel cerkveni pevski zbor Grilančevo žalostinko za mešan zbor: »Jaz sem živl.jenje in vstajenje«. — Po cerkveni žalni službi božji se je v dvorani g. K. Goloba vršilo žalno zborovanje, katerega so se udeležiili farna duhovščina, oo. frančiškani, oblasti, uradi, šola, cerkvene in kulturne organizacije skupaj. Po prisegi vseh navzočih vdanosti in zvestobe novemu kralju Nj. Vel. Petru II. ,je cerkveni pevski moški zbor zapel »V:gred se povrne« in narodno himno »Bože pravde«. Sv. Bolfank ˇ Slov. goricah. Zares vsaj skrotnen spominek zasluži pok. Barbara Mohorič, kmetica iz Trnoveke vasi, tudi v našem 'stu. V prerani gro-b je legla nad vse dobra skrbna gospodinja, res vzor krščanske matere ter vneta poapeševateljica vsega lepega in dobrega. Da v ugledno Mohoričevo hi-šo prihajajo samo dobri gosti, namreč krščaaski listi in knjige, je nemala zasluga pok. Barbare. Nad vse pa jo je dičila umetnost res prave in kračanske ,vzgoje svojih otrok, s katerimi jo je Bog z njenim dobrim, tudi vzor krščanskim možem obilo oblagodaril. Med 13 otroki jih živi še zdaj 9. Veliko pravega junaštva je pokazala v svoj; dolgi in mučni bolezni, katero je res z angelsko potrpežljivostjo prenašala. V svoji bolezni, parkrat previdena 8 sv. zakramenti, je tudi na dan smrti v nedelja dne 21. oktobra želela bif pri sv. raaši vsaj v duhu; saj se je v ta namen še sama pokrižala, ko je k začetku službe božje pozvonilo. Res blagor mu, ki v Gospodu umre! Izredno !ep pogreb je dokazal, da je bila rajnica vsesplošno priljubljena v vsej bolfanski župnijk — V pondeljeJk dne 22. oktobra pa je bila pokopana Marija Kramberger, prevžitkarica s Trnovsvkega vrha. Naj jima da ljufri Jezus večni mir in pokoj! Fram. Dne 27. septembra umrli materi Mar:ji Koren je sledila dne 24. oktobra Julijana M.dved, Jergejeva gospodinja, še le v 36. letu življenja. Na srcu bolana je iskala rešitve v bolnišnici v Mariboru, pa je tam umrla in zapušča potrtega moža s štirimi nedoraslimi otroci. V Gradišču je dne 25. t. m. umrl Simon Repnik v 88. letu. Kdo ne bi rad imel dobrega starčka, ki je vsako zimo na topli peči sedeč molil rožni venec, prebiral mašne in druge bukvice, vmes pa tudi kaj povedal iz davnib clni. Letos pa je začel vidno pešati, odložil je pipo tobaka in Sel v večnost k svojemu patroi.u. Poleg teh še žaluje družina Štern-Encij v Morju za šestletnim Stankotom in Anton Mom na Planici za polletnim sinčkom. Dobri Bog jih vse tolaži, rajnim pa daj večni mir in pokoj! Ptujska gora. Številni romarski shodi na Ptujski gori so bili vkljub težkim časom in trdovratni krizi precej povoljno obiskani. Pač dokaz, kako radi se zatekajo k ptujskogorski Materi božji, kjer vado, da bodo gotovo dobili dušno ali telesno tolažbo. Nad vse krasen je bM tabor otrok, katerega se je udeležilo nad 2000 malčkov iz cele dravskopoljske dekanije. Z mnogimi otroci so prihiteli tudi starši na našo Ptujsko goro. Ves tabor otrok se je udeležil pobožnoeti v cerkvi in med sv. mašo je ubrano prepeval otroški zbor. Za nastope izven cerkve jim je požrtvovalni organist Janko Mohorko pripravil lepo okrašen oder, raa kate_&ga so deklamirali otroci in v svojih govorih povdarjali neamajno "vero v Odrešenika sveta in zaupanje do Matere božje. Ker smo bili vse poletje v tako lepena raz polo_enju, nas je še bolj pretresla vest, da je smrt potrkala na vrata našega g. šolskega upravitelja Simona Kerblerja in mu vzela edinea Brankota, učenca I. razreda. Ko je to žalostno ve_t naznanil zvon iz ozkih lin ptuj»k<_goi-.kega zvonika, so zapla.kali stari in mladi. Olroci, Ijubitelji pokojnega Brankota, so venomer nosili cvetje, s ka',erim so posuli mrtvaški oder svojega sošolca. Če se je že vsa fara jokala nad lepim in dobrim otrokom, koliko bolj eta šele žalovala dobri oče in blaga mamica. Kako smo ljubili našega Brankota, je najbolj pokazal pogreb, katerega se je udeležilo vse učiteljstvo, šolski otroci, orožništvo, financarji, trgovci in gostilmičai.i ter člani raznih društev. Pogreb je vodil domači gospod župnik Fr. Zagoršek ob asistenci 4 duhovnikov. Pred šolo je zapel v slovo priljubljenemu Brankotu župnijski pevski zbor pod vodstvom organista g. J. Mohorka. Žalostinka »Vse kar živi na tem svetu« je še bol.j pretresla naša srca. Polagoma se je pomikal sprevod med donečim petjem psalma »Usmili se me Bog« proti cerkvi. Po sv. maši je zopet zapel mešani zbor »Ne jokajte«. Pri odprtsm grobu se je domači župnik v toplih 'in jedrnatih besedah poslovil od pokojnega. V imenu šolarjev je Pavla Jazbec, učenka IV. razreda, stopila pred grob in se od njega poslovila z lepimi besedami, ki so prešle v trikratni vzklik: »Z Bogom, Branko!« Nato je zapela šolska mladina pod vodstvom učiteljice Pavle Topolovec. Končno se je še enkrat oglasil cerkveni "pevski zbor s pretresljivo žalostinko »Duša, kam te pot pelja?« Užaloščenim staršem naše sožalje! Križevci pri Ljutomeiu. Naša učiteljica gde. i Gabriela Ilercog je prestavljena od šple v Križevcih v Buče. Ko so zvedeli otioci, da jih zapusti priljubljena učiteljica, so prijokali iz šole. Kako sr&čne so bile one učenke, ki jira je bila učiteljica od I. do V. razreda! Bridko jo bo-do pogrešala dekleta, katerim je bila izven šole učiteljica ročnih del in go&podinjstva. V srcih križevskih faranov živi ime blagop_kojnega očeta g. nadučHelja Antona Hercoga, ki je umrl skoraj v šolskih klopeh kot žrtev svojega idealnega poklica, v katerega se je ziftil vživeti, v katerem je deloval za resnico in pravico. Sama njegova učenka gdč. Hercog je delovala po vzgledu svojega blagopokojnega oueta 3kozi 17 let. Ko je poucevala našo deco, si je pridobila vsa naša srca. Najlepša zahvala za vse, kar je gdč. učiteljica storila dobrega pri nas! Na skorajšnje svir denje! Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo dne 14. oktobra smo položili k večnemu počitku g. Toplak Petra, zidarja in posestnika iz Grajenšaka. Dočakal je starost 62 let. Bolehal je več časa, večkrat sprevid&n s sv. zakramenti v miru Gospodovem zaspal. Zapušča žalujočo že-no ter osern otrok, v krščanskem duhu vzgojenih iu deloma že preskrbljenih. Bil je zvest braleč krščanskih knjig in »Slovenskega gospodarja«, !!•.; katerega je bil naročen več kot 40 let. Njegovo priljubljenost pri ljudeh je pokaaala smrt in pogreb. Na mrtvaškem odru je b:l posut s cvetjem. Pogrebnega sprevoda se je udeležila velika množica Ijudi. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnega z lepimi besedami gospod župnik Ivan Razbornik. Rajni naj počiva v rniru! Žalujači družini naše najiskrenejše sožalje! Frankolovo. Umrla je nad vse ljubljena mati Frančiška Polenšak po kratki in mučni bolezni, okrepčana s sv. zakramenti. Žalujoči rodbini naše sožalje! Sv. Frančišek v Gornji Savinjski dolini. O društvu jeruzalemskega o?la nelcaj besed! Na šmihelsko nedeljo se je vršila služba božja pri podružni cerkv! sv. Mihaela v Radmiriu. V tem času je imelo društvo joruzalemskega osla svojo sejo kar zunaj cerkve med svetini opravilom. Bilo je nekaj fantov pa tudi mož. Ali bi ne bilo boljše, da bi taki ljudje bMi doma in ne dajali slabih vzgiedov drugim ljudem? Vrh tega ne bi poš-kodovali obleke in pbuvala, posebno t:sti, ki pridejo bolj daleč s hribov. Pravijo, da se pri drugovercih". ki niso naše vere, kaj takega ne dogaja. Ko je danes toliko društev razpuščenih, bi biln primerno in potrebno, da se predvsem tudi to društvo razpueti. Sv. Ema. Redka svečanost. Pretekli mesec se je vršila pri Sv. Emi velika cerkvena slovesnost. Po prizadevanju našega vnetega dušnega pastirja župnika Čepina se je ustanovila Marrjina družba za šentemsko župnijo# Ob tei priliki so nas obiskali in navdušili bratje Hrvati iz Vinagore in Pršlina. Z g. župnikom Vukino 60 pršle članice Marijine družbe, križarji in križarice in precej romarjev. Prišla je tudi cerkvena godba vinagorska in pevci pod vodstvom petvovodja g. Kastruna, kateri so mnogo dopivnesli k proslavi velikega Marijinega praznika. Želimo, da bi besede cerkvenega govornika g. kaplana Rančigaja padla na rodovitna tla ter da bi Marijina družba vrlo napredovala. Po cerkvehi svetanost; se je popolcme slovesno blagoslovila prenovljena kapela Lurške Davice, sv. Urbana in sv. Janeza Evang. 30 let je preteklo, da je bila cerkev pozidana. Blagoslovitev je izvržil domači g. župnik v navzočnosti gospodov i_ Vinagore. Po slovesni blagoslovitvi so izpregovorili spodbudne besede domači g. župnik, cerkven: ključarj;, gospa Žn::SaTec kot predsednica vinagorskega društva sv. Elizabete in predsednica domače Marijine družbe. Nazadnje so zapeli pesem v zahvalo Lurški Devici. Dne 7. oktobra smo sloves.no obhajali roženvensko nedeljo se pomoejo g. Sunčiča od Sv.Kr ža. Izprosi naj nam Marija Roženvenska pomoč v sedanjih težkih časih Bizoljsko. Tiho je dne 19. t. m. slavil v krogu svojih najdražjih avoj 73. rojstni dan naš priI.jubljeni in spoštovani trgovec g. Martin Frece. Primerno je, da se ga ob tej priliki sponini tudi »Slovenski gospodar« kot svojega naročni'ka in moža, ki lahko res s ponosom zre v svojo preteklost. Gospod jubilant Martin je še vedno kakor je bil: mož žive vere, mož jeklen, odločen, ki se ne boji postaviti se tudi javno za vero in Boga, mož ljubezniv, dobrohoten, ki iima za vsakogar dober nasvet; mož krepek in čil, vedno vesel in poln humorja, šegav in dovtipen. Danes uživa ob strani svoje Ijubljene soproge svoj zasluženi pokoj. Vse življenje J3 bil mož dela tako v družin1, trgovini, kakor tudi v javnosti. O tem pričajo danes sadovi njegovega dela: res do-bro katoliško vzgojeni in lepo preskrbljeni otroci, veliko posestvo :'n red sv. Save ter Jugoslovanske krcne! Dal Ij. Bo0 gospodu Martinu zdrav, vesel in čil — 89. rojstni dan! — Vinska letina pri nas je lekaj boljša od lanske. Mnogi imajo pa celo manj. Pač pa dobra kapljica je! Žalostno je sedaj le to, da 36 kupci tako malo oglašajo! Treba je denarja, ljudje bi radi prodali, kupcev pa ni od nikoder . . . Pišece, Bilo je pretekli pondeljek. V Št. Petru pod Svetimi gorami je bil sejem sv. Urše. Na sejem se je podal tudi naš mesar g. Štrucl s sinom Ivanom, šolarjem II. razreda. Na sejmu sta kupila kravo, katero je na vrvi vodii sin Ivan. V svoji neprevidnosti si je vrv navil bkrog roke. Med potjo se krava splaši, podere Ivana in ga vleče precej daleč po kameniti poti. Ko so pa ljudje kravo ukrotili, se jim je nudil grozen prizor. Ivan Štrucl je bil ves potolčen, opraskan z ra.zbito glavo — mrtev. Lahko si mislimo žalost očeta in še bolj matere, ko je zaznala za strašno nesrečo. Ob obilni udeležbi šolarjev smo v sredo potem Ivana položili k večnemu počitku. Otroci so mu zapeli »Pomladi vse se veseli«, gospod župnik pa mu je spregovpril v srce segajoče slovo. Dragi Ivan! Žalosten je bil kon.c tvojega zemeljskega življenja, toda mi upamo, da sedaj že uživaš veselje pri Bogu. Ali prosi ljubega Boga, da v žalosti uteši tvojega očeta, mater, brate in sestre ter nas vse. Prosi pa Ga tudi, da se enkrat vsi pri Njem snidemo. — Tudi mi Pišečani bi radi postali svetovno znani in se s celim svetom pogavarjali. Upamo, da se nam ta želja kmalu izpolni. Poštn: uslužbenci namreč z vso paro napeljujejo iz Brežic k nam telefon. Pravijo, da bo naprava že kmalu dana v promet. Živijo! — Veste, gospod urednik, naš Fricl je svoji boljši polovici sedaj, ko je ozdravel, že čez glavo zrastel. Sicer pa je njegova boljša polovica korajžna, da se ga nič ne boji. Zadnjič se ga je kar dejansko lotila, ko je nekaj rogovilil. Pa jih je pošteno skupil. Ves zaripel je postal v obraz i>n tudi marslkateri lae je odšel z njegove glave. Tudi njegovi pomagači, ki so mu v sili priskočili na pomoč, so jih pošteno skupili. In sedaj ga misli boljša polovica, če se ne bo unesel, še s pomagači vred spravit.i na »ričet«.--Hti-ha-ha! Sv. Rupert nad Laškim. Tudi naše ljudstvo je globoko pretresla strašna vest o nasilni smrti našega preljubega vladarja Povsod so ljudje žalovali za tako nenadno odvzetim nam državnim očetom. V četrtek dne 18. oktobra' smo imeli v župnij_ki cerkvi žalno službo božjo.Razven šolarjev so mnogoštevilni župljani napolnili cerkev, kjer se jo najprej v primer-' nem govoru pojasnil vzrok te žalne slavnosti; nato je bila žalna sv. maša za večni mir preminulega vladarja, konečno molitve, kakorfih je odredil šk. ordinarijat. V tihi žalosti so verniki zapustili hišo božjo z iskreno prošnjo, naj Bog da duši viteškega kralja večni mir, Jugoslavijo pa čuva! — Sneg dne 16. oktobra je (ukaj napravil na sadnem drevju ogromno škodo, ki se ceni na stotisoče. Ravno najlepše mlado drevje je največ trpelo; dasiravno so ljudje povsod takoj hiteli v sadonosnike ter otresavali mokri eneg, se vendar ni dala zabraniti velikanska škoda; mnogo dreves je naravnost razklanih ali polomljenih do zadnje v°je. Tako je kmet vedno večji siromak. Sedaj se spravlja že zima v deželo, treba je obleke in obutelji, davke zahtevajo oblasti, a denarja ni! Sadja nismo imeli, vi.na v teh krajih ni, lesa nihče noče. Sedaj tiščimo 6 pitanimi svinjami v Laško, Celje in Sv. Jurij, a mefearjftse naravnost norčujejo z nami, ko nara p^ftij&jo 5 Din za kg, a glavo mora kmet-vzrejevalec še vzeti nazaj, meso pa je po 14 Din v mesnici! . ... ..___.,___, : ...-__.«__.! ¦ ' " ' ''" '¦' ""^" ¦-'¦'' 7?aS%?5^fe] f|i5_^;5 Iz zagrsbške torbe. Zagreb je vedno kot veliko mravljišče. Kakor živa reka drve ljudjs na vse kraje in vsak čas. Samo od dveh do petih zjutraj so ulice prazne, sedaj ko nima svet denarja, da bi polnil kavarne. Pa se v tem vrvežu vendar pozna, da je pričelo šolsko leto. Nekaj tisoč akademikov že zaleže. Tudi naši slovenski postavijo svoje število. Manj kot 200 ji-h ni nobeno leto v Zagrebu. Predvsem so na kmetijskem in na žlvinozdravniškem oddelku, ker teh v Ljubljani ni. — Kako pa živi tak študent? Z dobrimi denarji se dobra živi! Dober študent pa nima dobrega denarja, zato pa ima celo zimo pasje dneve. To je piava umetnost, prebiti ee skozi celi mesec z 250 dinarji. Pa 3e naredi tudi to. Seveda: zajtrka nič, večerja le ob pomembnejših prilikah. Ve- lika sreča zanj, če dobi stanovanje v Dijaškem domu za kakih 60 Din mese«no. — V četrtek je končal svoje »težave« Pavle Bohinc, ki je sedaj študiran za apotekarja, Bil je neumoren zidar slovemskega katoliškega življenja. Mirko v »Miklovi Zali«, Slehernik itd., duša našega dramatskega življenja. Sedaj bo pa »aretiije« mešal v lekarni Bohinc v Ljubljani, tam na Bleiweisovi cesti. :— Pri sv. Roku še to nedeljo nič. Vedno se napoveduje, nikdar ne izpolni.