Kmetijska proizvodnja je sestavni
del obče družbene proizvodnje
Mlačev spada med najvainejša sezon-sk.a dela v kmetijstvu ter zato zahteva temeljitih predpriprav. Te predrpriprave «o v ptujskem okraju bile tudi temelji-to izvedene, ker 6o bile vse mlatilnice pravočafiTio popravljene ter nalo načrt-no razpo-iejene po okraju. Pravočasna izvedba dela ob mlačvi je del izvrSitve obveznosti, ki nam jih je naložil petlet-n.i plan.
Važnost sirojne mlatve ni potrebno še poseibej poudarjati, saj vemo, da mla-tilnica 'nadomežfa 130 ralatičev s cepci. V naši borbi za čim večjim številom ^elovne sile za ind>us>trijo je torej stroj-na mlatev velikanskega pomena. Paziti je trefoa saTno, da se ne bi dogajalv-), da bi mlatilnice izgubile preveč časa v mrtvi/h, nedelovnih u^ah s prevažanjem ali čaikantcan strojev. Tudi v pogledu kvalitete opravljenega dela je strojno delo daleč pred mlatvijo s cepci. Oeta-nek zmja v slami, ki je bila mlačena s sirojem, je še*tkrat manjši kakcw v ti«ti, ki je brla mlačena s cepci.
138 mlatilnic v okraju bo te dni kon-fa!o zadnjo fazo dela pri poapravlja-njaj žitnega pridelka. Slednji ie za ckrog 30% boljži od lanskega. Po sektorjih je he.ktar«.ki donos p-ribližno takšen: dr/avna   poeestva:
Po.dle$injik: pšenica  19 mtc, ove6 15 ratc Zavrč:  pšenica   19  mlc,  oves   16 mtc, Onnož:  pSe-nica 24 mtc,  )ečmen 26 mtc. Turnišče:   pšenica   18  do  19,  rž   18  mtc.
Kmetijsko-obdelovalne zadruge: Osojnik:   ječroeni   30   mtc,  pš»n.   22—2-5, Trniče:  pšenica   18-20 mtc,  rf 18-19 mtc Središče:   pšen.   18-20  mtc,   rž   16-17 mte.
Industrijske ekotiomi^e: Janž: pšenica 16 rotc, rž 18 mtc, iečmeo
21  mtc.
Mestna  ekoTiomija  Ptuj:
pšenica 25 mlc,  rž 30mtc, oves 16 mtc.
Zadružnn  ekonomija  Markovci: pšenica 16mtc, ri 15mtc, [ečmen 15mtc.
Tudi privatni sektor letos ne zaostaja Napr&den mali kmet iz Markovc Veršič Martin je pridelal 20 mtc pšenice na ha, rži pa 13 do 14 mtc Kekec Mihael \z Birkovc ima 18 do 19 mtc rži na hek-taru, Tomanif Mirko v Držencih pa 18 do 19 mtc pšenice ter 17 do 18 mtc rži na hektaru. Je pa še dolgg vrsta drugih, ki imajo prav tako lep hektar ski donos.
Ing.  Z.  E.