Šolsko vprašanje v Prek-murju. (\i posvctovanja oa drugcm soarvetnO Ogrska vlada ln Prekmurl«, Civilui komisai poroča: Ogrska vkda je D«i tem poiju najDoij zaumiarjaik svoje aeio, sicer pa ji oicrtuuo Oiu z* to uelu hvaiežm, kaju ko Di ona por^ začeia tako sistemaučno gojiti ma u&cino, kakor &c je to zgocuio v zadnjem casu z ustanovitvijo vecjega ittviia šol- < sKiu vrtcev s popoinoma uiaiarsjoiiii ud- ] ceijicaiai, aanes ta posvet nc bi uuci pri- ; Uite, se posvctovati o šol&tvu v Prekmur- I ju, kajci rre±murit bi buo mcd tcm po- I stalo ž« popoiaouia mažarouska pokra- \ Moa. jč-m^^jfj&l',}*..* \W šoiski svet te PreiuaurK \i&ji šolski svet je potruil stavijeai prcaiog, uaj se ustanovi za Prekmurje ukrožai šoJski svet iu naj &e pukličejo v ta sosvct najboljše uioci, ki bodo imele aalog, urcditi vse solske razmcre (.šolskiii useP, šolskili poslopij, placc, kateri jezik naj se poučuje itUJ Prciunurja, Nato jc bil izvoljcn sosvct za urcditcv Sol, kateremu pnpadajo civiini koniisarji za rTcKinurjc, ud deželne vladc lmcnovani šolski nudzornik za Prekmurjc, dr. Favcl(?l) ia 14 drugih čianov, večinoma duiiovnikov, ucueljev in duaiačinov iz Prekmurja, Stajne šolstva. Nadučltelj Cvetko iz Vučje vasi, ki je imel od višjega šolskega sveta naloii, da pregleda v Prekmurju vse šole iii prouci vse šolske razmere, poroča: V Prekmurju sta biii dozda) dve meščaoski šoli ki 89 Ijudskih šoL Srednje sple uii uciteijišča do seuaj v Prekmurju ai bilo; inteligenčni narašCaj se je moral torej lzobrazcvau v tujini. Ljudskc 6oic so kontesionalne, to je katoliške ia cvangeiijske, nadalje državne va^kc, en& mcstna Ijudska šoia v Soboti in cna židovska v Dolnji Lendavi. Vse te šolc imajo skupaj 177 razrcdov, obiskuje jih pa približno 13.740 otrok. Solska posiopja so vtdaoma lepe, ntoderne zgradbe, najti pa jc tudi nekaj šol, ki sličijo skoraj hlcvu. Vsc starejše šole so od zunaj in od znotraj nujno potrebne poffravila. Dve državni šoli sta ostali rned \-ojno nedozidani. Nekatcre šole oziroma razredi so bili najcti v zasebnib. poslopjih. Ker je lctoSnjcga ieta potekia najemna doba, je lastnik hiše vrgel ioio kratkomalo ven in se naselil notri sam; take šole so sedaj Ukorckoč na cestL Solski vnci, katerih je mažarska vlada ustanovila 15, so večinoma zancmarjcni; samo en šolski vrtec ima lepo drevesnico, in sicer v Kiipšincih. Pač pa imajo rnnogi šoiniki lepe sadovnike. Umno čcbelarstvo se je pri šolah gojilo vse prcmalo. Vzorna čebelarja sta Benkovič v Dokležovju in Titan v KUpšincib, Učol iezik. Učnl jczik v k>lah, kjer prebivajo Slovenci, bodi slovenski, ozirati »e ie trcba na prekmursko narečje. Učiteljstvo. Učitelji mažarske narodnosti, ki ne znajo nič slovenski (to je niti tukajšnjega narečja), so za bodočnost na šolaii v Prekmurju neporabni in naj jih torej višji šolski svct odslovi. Vsi v Prckmurju rojcni oziroma vzgojeni učitelji m oni druge narodnosti, ki so vešči jczika prebivalstva, pa naj se pridrže v službi na dosedanjem mestu ali se pa po potrcbi premestijo. Odslovilo se bo najmanj 70 učiteljevOgrov, izpraznjenih mest pa pride v po štev oHoli 100; učiteljl iz Slovenije, zlasti »Prle'ci<t, naj bi se nemudoma pobrigali za eno aJi drugo mesto v Prekmurju. Gospodarske udobuosti. Ker Je skora] pri vsaki šoll gospodarsko pslopje, hlev za govego in sviryak, nadalje obsežen vrt in večji ali rnanjši kos zemljišča (od 1 do 50 oralov), zato bi poleg dnevnic živeli tukaj v prav ugodnem socialnem položaau. Tudi ljudstvo je v obče dobrosrčno, prijazno in po?tcna Kove šole. V Murski Soboti sc usta«ovi še to jesen gimnazij rn meščanska šola s siovenskim učnim jezikom. Solsko Icto in pouk na ljudskih šolah se prične 1. novembra, ako se bo poscbnii ovir. Pook. Pouk ia ljudskih šolak sc je v vojnera času zelo zanemaril. Nahajajo s» tudi šole, na katerih zadnja štiri leU sploh ni bilo nikakee* pouka. O načlau prcvzctja ljudsluk (katel&kik, •v«se*li}- skih, občiiiskih io uržavnih) šoi, nadaljo glcuc prcvzetja učitcijstva bo treba tcuicijite^a preudarka, predcn se ukrsao kaj ueiinitivnega. Ker pa se je itak že ustanovU okrožoi šoi. svet za Prekmurje, tjo pac ujetova uajvazucjsa ualu^a, ua sc pogiobi r U vprašauja m stavi višjemu iuibKeim1 svctu konKreuie predloge. Kcr je poroCevaiec itak cian tc^a sosveta »b ker je temeljito preučil tcžke razmere y iJrciiiuuriu, uo iiuel sc piUOioiost, niu>vC' iovati, k^r bo potrebno. Dcbata. K tcj točkt se je o^iasilo vcč govoruikov m viaelo se ic, uu viaaa za suistvo uieu prekuiurci spio^nu zamuiaiije. vecina govorniKov je puseuno zamevaia, Oa sc poicg Kniizevnc siovejišcme vecLio jcinije ozu" tucu ua prcbjiiui sko uarecje ia ua se naj pndržijo tuui uekatere v prekmurskeiu narcc]U pisaiifc knji^e. Zaradi meščanske šoie, kmetijske šole ;a giiiiaazije se iu poi>euno rairvraviiaio, anipak prepustiio se jc to ucio oKrozucmu soiiKeum svetu za ^ieiaxiuqe.