Sklanjatev in naglas samostalnikov moške ^ ö-jevske sklanjatve v govoru vasi Jevšček § pri Livku nadiškega narečja slovenščine -
NN
Matej Šekli	^
V članku sta obravnavana sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske
sklanjatve v krajevnem govoru vasi Jevšček pri Livku (občina Kobarid, Slove-	N nija) nadiškega narečja slovenščine, in sicer tako s sinhronega kot z diahronega
gledišča. Opisnojezikoslovni vidik podaja nabor končnic in njihovo razvrstitev	^
na osnovo ter naglasne tipe in njihove naglasne vzorce. Zgodovinskojeziko-	Z
slovni pogled določa izvor posameznih končnic in naglasnih tipov ter opisani	^
oblikovno-naglasni sistem postavlja v širši slovenski in slovanski kontekst.	^
Ključne besede: nadiško narečje slovenščine, zgodovinsko jezikoslovje, na-	j
rečjeslovje, (obliko)naglasoslovje, samostalniki moške o-jevske sklanjatve,	^ Jevšček pri Livku
Declension and accentuation of masculine o-stem nouns in the local dialect of Jevšček near Livek in the Natisone/Nadiža dialect of Slovenian
This paper discusses the declension and accentuation of masculine o-stem nouns in the local subdialect of Jevšček (in the Municipality of Kobarid, Slovenia) of the Natisone/Nadiža dialect of Slovenian from the diachronic and the synchronic points of view. The descriptive linguistic perspective presents the inventory of endings and their stem distribution as well as the accent classes and their paradigms. The historical linguistic part determines the origin of these endings and accent classes and contextualizes the morphological and accentual system described within Slovenian and other Slavic languages.
Key words: Natisone/Nadiža dialect of Slovenian, historical linguistics, dialectology, (morpho)accentology, masculine o-stem nouns, Jevšček near Livek
0 Uvod
V pričujočem članku1 sta obravnavana sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve2 v govoru vasi Jevšček pri Livku (občina Kobarid, Slovenija)
O
NN
N H
Vsebina prispevka je bila predstavljena v obliki referata na mednarodnem simpoziju Slovenski dialekti v stiku 4 (Koper, 28.-30. maj 2009)
Moška o-jevska sklanjatev je tu razumljena sinhrono. Vanjo tako spadajo vsi samostalniki, ki se v opisanem govoru sklanjano po sklanjatvenem vzorcu, ki ima za osnovo skla-njatveni vzorec popraslovansko produktivne praslovanske moške o-jevske sklanjatve ter je vase vsrkal tudi nekatere oblike praslovanske M-jevske in praslovanske (moške) i-je-vske sklanjatve, v nekaterih oblikah pa se je po naliki približal tudi sklanjatvenemu vzorcu praslovanske ä-jevske sklanjatve. Posledično sem spadajo tudi samostalniki, ki so se
nadiškega narečja slovenščine,3 in sicer tako s sinhronega kot z diahronega gledi-W šča. Opisnojezikoslovni vidik prinaša strukturalni opis oblikovno-naglasnega siste-N ma, to je nabor/inventar njegovih prvin in njihovo razvrstitev/distribucijo ter vlogo/ 1 funkcijo in medsebojno razmeq'e v sistemu, v konkretnem primeru nabor končnic in njihovo razvrstitev na osnovo ter naglasne tipe in njihove naglasne vzorce. Zgodovin-skojezikoslovni pogled posamezni prvini opisanega sistema, v konkretnem primeru s posameznim končnicam in naglasnim tipom, določa njen praslovanski in izhodišč-L ni splošnoslovenski izvor. Praslovansko izhodišče je določeno na osnovi spoznanj
0	(zgodovinskega) primerjalnega naglasoslovja slovanskih jezikov druge polovice 20. v stoletja, in sicer njegovega osrednjega in standardnega, tj. »oblikoslovnega« metodološkega pristopa (ob upoštevanju »glasoslovnega«), ki se pojavlja v delu Christiana S. Stanga Slavonic Accentuation (Stang 1957) in v iz njega izhajajočih delih avtoq'ev moskovske naglasoslovne šole od prvih naglasoslovnih objav Vladimira Antonovi-
Z ča Dyboja od leta 1958 dalje.4 Izhodiščno splošnoslovensko stanje je izpeljano iz A praslovanskega ob upoštevanju dejanskega izpričanega stanja v slovenskih krajevnih p govorih in spoznanj slovenističnega zgodovinskega naglasoslovja, v prvi vrsti članka
1	Frana Ramovša »Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov« in naglaso-s slovne razprave Jakoba Rigleg' a.5 Tak diahroni komentar k sinhronemu delu razprave K omogoča, da obravnavane prvine jezikovnega sistema opisanega krajevnega govora 1 postanejo genetskojezikoslovno primerljive s prvinami drugih jezikovnih sistemov v
okviru slovenščine in drugih slovanskih jezikov.
Z
a\
0
O
1 Sklanjatev
2 1.1 Nabor končnic:
.6
-0	-a/-u	-u	= im./rod.	-e	-an
-0/-i/-i:e	-u/-^:u/-^:	-an/-e:n	-e/-i:	-ax/-^:ex	-mi
-a	= mn.	= mn.	-a	= mn.	= mn.
Končnice so nenaglašene ali naglašene; naglašene končnice so kratke ali dolge, dolge pa cirkumflektirane ali akutirane.
prvotno sklanjali po praslovanski M-jevski in praslovanski (moški) i-jevski sklanjatvi ter so popraslovansko prešli v moško o-jevsko sklanjatev: Jevšček tä:t tatu:, si:n siina ^ psl. *tatb *tati, *sym, *synu.
Informator na terenu je bil Leopold Šekli (roj. 1939). Za nepogrešljivo pomoč se mu najlepše zahvaljujem.
Stang 1957; Dybo 1981, 2000; Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990, 1993. Ramovš 1950; Rigler 1970, 1971, 1977, 1978.
Spoznanja (zgodovinskega) primerjalnega naglasoslovja slovanskih jezikov druge polovice 20. stoletja in slovenističnega zgodovinskega naglasoslovja so povzeta in na konkretni naglasni sistem aplicirana v Šekli 2008.
V preglednicah si v stolpcih navpično sledijo skloni (imenovalnik, rodilnik, dajalnik, to-žilnik, mestnik, orodnik), v vrsticah vodoravno števila (ednina, množina, dvojina).
6
	(a) Nenaglašene končnice:					fS •
-0	-a	-u	= im./rod.	-e	-an	0
-0/-i	-u	-an	-e	-ax	-mi	fS •
-a	= mn.	= mn.	-a	= mn.	= mn.	
	(b) Kratke naglašene končnice:					HH
/	'-a	'-u	im./rod.	'-e	'-an	m
'-i	/	'-an	'-e	'-ax	/	HH
'-a	= mn.	= mn.	'-a	= mn.	= mn.	
						<
	(c) Dolge naglašene končnice:					
/	-ä:/-ü:	-ü:	im./rod.	/	/	NN
-i:e	-^:u/-^:	-e:n	-e:/-i:	-^:ex	-m^:	Z
-ä:	= mn.	= mn.	-ä:	= mn.	= mn.	>
1.2 Razvrstitev končnic na osnovo je sinhrono gledano določena predvsem z naglasnim tipom samostalnika kot tudi s podspolom neživo : živo (genus ina-nimatum : genus animatum). Naglasni tip samostalnika je pomemben pri razvrstitvi končnic v im. mn., rod. mn., daj. mn., mest. mn. V rod. mn. se končnica -u pojavlja pri samostalnikih z nepremičnim in premičnim naglasnim tipom (bra:tu, klu:ču, ku:osu, sosliedu), končnica -d:u pri samostalnikih s končniškim naglasnim tipom (kond:u), končnica -i: pri samostalnikih z mešanim naglasnim tipom (mož^:, zid^:). V im. mn., daj. mn., mest. mn. sta dvojnični končnici dopolnjujoče razvrščeni, ena dvojnica se pojavlja pri samostalnikih z nepremičnim in premičnim naglasnim tipom in končniškim naglasnim tipom, druga pa pri samostalnikih z mešanim naglasnim tipom: im. mn. -i/'-i : -i:e (bra:ti, klu:či, ku:osi, sos^:edi, ko'ni : moži:e, zidi:e), daj. mn. -an/'-an : -e:n (bra:tan, klu:čan, ku:osan, sos^:edan, ko'nan : može:n, zide:n), mest. mn. -ax/'-ax : -i:ex (bra:tax, klu:čax, ku:osax, sos^:edax, ko'nax : mož^:ex, zid^:ex). V im. mn. se pri samostalnikih z osnovo ne na soglasniški sklop (ne)zvočnik + zvočnik ob končnici -i/'-i redkeje pojavlja tudi končnicica -0 (sanos^:ek, ot'roc). Podspol neživo : živo je poleg na-glasnega tipa relevanten pri razvrščanju končnice rod. ed. in tož. mn. V rod. ed. je končnica -u: značilna samo za samostalnike z mešanim naglasnim tipom in s podspolom neživo (zidu:) (edini samostalnik s podspolom živo je ta:t (tatu:)), in je pri le-teh daleč najpogostejša, končnica -ä: je edina končnica samostalnikov z mešanim naglasnim tipom in s podspolom živo (moža:, ukä:), zelo redko jo imajo tudi samostalniki z mešanim naglasnim tipom in s podspolom neživo. V tož. mn. je končnica -e: značilna za samostalnike z mešanim naglasnim tipom in s podspo-lom živo (može:, uke:) in za redke samostalnike s podspolom neživo (lase:, pase:, roje:, uoze:, zobe:, zuone:), končnica -i: pa za samostalnike s podspolom neživo (zidi:); edini samostalnik s podspolom živo je tä:t (tati:).
O
hJ
m
O
^
NN
N H
J	1.3 Izvor končnic:7 im. ed. -0 < issln. *-0 < psl. *-h/*-b; rod. ed. -a < issln.
W	*-a < psl. *-a; -'a < issln. *-ä < psl. *-ä; -a: < issln. *-ä < psl. *V/V-a; -u: < issln.
Z	*-ü < psl. *V/V-u; daj. ed. -u < issln. *-u < psl. *-u; -'u < issln. *-ü < psl. *-ü; -u:
1	< issln. *-ü < psl. *V/V-u; mest. ed. -e < issln. *-e < psl. *-e; -'e < issln. *-e < psl.
*-e; or. ed. -an, -'an, vse nalikovnega nastanka po modelu issln. *-a- < psl. *-a- kot O (s praslovanskega stališča) prvega dela kočnice daj., mest. in or. mn. samostalnikov S ö-jevske sklanjatve (issln. *-a-m, *-a-x, *-a-mi ter daj. or. dv. *-a-ma < psl. *-a-mh,
L	*-a-xh, *-a-mi ter daj. or. dv. *-a-ma) in issln. *-m < psl. *-mb kot (s praslovan-
0	skega stališča) drugega dela končnice or. ed. samostalnikov moške in srednje o-je-v	vske sklanjatve (issln. *-o-m/*-e-m < psl. *-o-mb/*-e-mb); im. mn. -0/-i < issln. *-i
<	psl. *-i; '-i/-0 < issln. *-i < psl. *-i; -i:e < issln. *-ie < psl. *V/V-bie; rod. mn. -u
<	issln. *-ou < psl. *-ouh; -d:u < issln. *-öu < psl. *-du^> po nalikovni nadomestitvi akuta na dolžini s cirkumfleksom na dolžini po zgledu samostalnikov z naglasom
Z	na osnovi v rod. mn.; -i: < issln. *-^ < psl. *-bib; daj. mn. -an, preneseno iz oblike A daj. mn. samostalnikov ö-jevske sklanjatve (-an < issln. *-am < psl. *-am^); -e:n
p	< issln. *-em < psl. *-emh; tož. mn. -e < issln. *-q < psl. *-q; -e: < issln. *-q < psl.
1	*V/V-q; -i: < issln. *-i < psl. *V/V-i; mest. mn. -ax, preneseno iz oblike mest. mn. S samostalnikov ö-jevske sklanjatve (-ax < issln. *-ax < psl. *-axh); -i:ex < issln. *-ex K	< psl. *-ex^> < *-ex{,; or. mn. -mi < issln. *-mi < psl. *-bmi/*-hmi; -mi: < issln. *-m^ 1	< psl. *-bmi/*-hmi; im./tož. dv. -a < issln. *-a < psl. *-a; '-a < issln. *-ä < psl. *-ä;
-a: < issln. *-ä < psl. *V/V-a.
Končnice samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v obravnavanem govoru
Z
o\
1	diahrono gledano le v glavnih obrisih nadaljujejo končnice praslovanske moške
• o-jevske sklanjatve, saj so bile prvotne končnice ponekod nadomeščene s končni-
2	cami praslovanske u-jevske in (moške) i-jevske sklanjatve ter preoblikovane pod vplivom ö-jevske sklanjatve. Razlikovanje med odrazi praslovanske trde in praslovanske mehke moške o-jevske sklanjatve ni ohranjeno: 1. trda končnica se je posplošila v mest. ed. (-e, '-e < psl. *-e), mest. mn. samostalnikov z mešanim nagla-snim tipom (-^:ex < psl. *-ex^>); 2. mehki končnici sta se posplošili v tož. mn. (-e, '-e, -e: < psl. *-q), daj. mn. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (-e:m < psl. *-emh); 3. prvotno končnico je mogoče izvajati tako iz trde kot iz mehke sklanjatve v im. ed. (-0 < psl. *-h/*-b), rod. ed. (dvojnično -a, '-a, -ä: < psl. *-a), daj. ed. (-u, '-u, -ü: < psl. *-u), im. mn. (-0/-i, '-i, -i: < psl. *-i). Končnice praslovanske u-jevske sklanjatve se pojavljajo v rod. ed. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (dvojnično -ü: < psl. *-u), rod. mn. samostalnikov s končniškim naglasnim tipom (-d:u
<	psl. *-ouh). Končnice praslovanske (moške) i-jevske sklanjatve so prevladale v im. mn. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (-i:e < psl. *-bie), rod. mn. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (-^: < psl. *-bib), tož. mn. samostalnikov z mešanim naglasnim tipom (-i: < psl. *-i). Manj verjetno je, da končnica -i: v tož. mn. nadaljuje praslovansko končnico trde moške o-jevske sklanjatve *-y. Končnico or. mn. je mogoče izvajati tako iz psl. i-jevske kot u-jevske sklanjatve (-mi, -m^:
<	psl. *-bmi/*-hmi). Končnici praslovanske ö-jevske sklanjatve sta prodrli v daj. mn. in mest. mn. samostalnikov z nepremičnim, premičnim in končniškim nagla-
Ramovš 1950: 35-52.
snim tipom (-an, '-an < psl. *-amh in -ax, '-ax < psl. *-axh), na osnovi le-teh pa je bila narejena še končnica or. ed. (-an, '-an < psl. *-a- + *-mb).	o
Nekateri (iz stičnih jezikov ali iz slovenskega knjižnega jezika prevzeti) samostalniki v im. ed. poznajo nenaglašeno kočnico -o (a:uto, meištro star. 'učitelj med obema vojnama pod Italijo', nd:no 'dedek', tremo star. 'vlak'), v ostalih sklonih pa se sklanjajo po sklanjatvenem vzorcu moške o-jevske sklanjatve. Nekateri ^ (iz nemščine ali iz slovenskega knjižnega jezika prevzeti) samostalniki z osnovo na -l- le-to v odvisnih sklonih podaljšujejo z -n- (krainculkrainculna 'venec', štaimpel ^ štaimpelna 'kozarček žganja', učiitel učiitelna 'učitelj'). Redki samostalniki se ne ^ sklanjajo z glasovno izraženo končnico (podeš'ta v rabi do leta 1943 'župan').	^
2 Naglas8
'kup kuipa	kuipu	'kup	kuipe	kuipan
kuipi kuipu	kuipan	kuipe	kuipax	kuipmi
kuipa = mn.	= mn.	kuipa	= mn.	= mn.
(b) Samostalniki	s podspolom živo			
b'rat braita	braitu	braita	braite	braitan
braiti braitu	braitan	braite	braitax	braitmi
braita = mn.	= mn.	braita	= mn.	= mn.

Naglasni tipi samostalnikov moške o-jevske sklanjatve so s sinhronega stališča določeni na osnovi naglasa im. ed. in rod. ed. ter so tile: 1. nepremični naglasni tip z akutom na osnovi: (a) tip s kolikostno premeno in brez neobstojnega samoglasnika v im. ed.: tip b'rat braita, člo'vek člov^■.eka■, (b) tip brez kolikostne premene in brez neobstojnega samoglasnika v im. ed.: tip kluičkluiča, rokaiu rokaiva, jaiuorjaiuorja, ^ (c) tip brez kolikostne premene in z neobstojnim samoglasnikom v im. ed.: tip yäibsr O yäibra, kaimen kaimna; 2. nepremični naglasni tip s cirkumfleksom na osnovi: tip xliiepc xliiepca; 3. premični naglasni tip (z akutom na osnovi): tip soiset sos^leda; « 4. končniški naglasni tip: tip 'kan ko'na; 5. mešani naglasni tip: tip ziit zidui.	N
H
2.1 Tip 'kup kupa, b'rat braita	^
Samostalniki naglasnega tipa 'kup kuipa, b'rat braita imajo nepremični naglasni tip z akutom na osnovi, in sicer z naglasnim mestom na edinem/zadnjem zlogu osnove s kolikostno premeno in brez neobstojnega samoglasnika v im. ed. ('kup kuipa, člo'vek člov^leka). V večini sklonskih oblik poznajo akut na dolžini, v im. ed. kračino, v rod. mn. in or. mn. pa cirkumfleks na dolžini.
(a) Samostalniki s podspolom neživo
8 Tonemski naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini je bil natančneje obdelan v Valjavec 1878; Škrabec 1895: 233-234, 236-238, 244-246; Rigler v SSKJ 1: § 191, 205; Toporišič 2000: 284-288; SP 2001: § 901-913, 1187, 1191, 1196.
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve ... J	Izvor:
< psl. *küp^ *küpa,	(a) (> issln. *kup *kupa, *iqzik *iqzika
N > nad. 'kup ku:pa, i'zik iz^:ka, knj. sln. kup kupa, jezik jez^ka), in sicer samostalnikov 1 z naglasom na edinem/zadnjem zlogu osnove, pri čemer je prišlo do naslednjih (naglasnih in nalikovnih) sprememb: 1. zgodnje podaljšanje issln. kratkih akuti-O ranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu v zahodnih in južnih slovenskih nas rečjih; 2. nalikovna izravnava issln. cirkumfleksa na dolžini z akutom na dolžini L v mest. mn. po oblikah z akutom na dolžini;9 zgledi: (a) naglas na edinem zlogu
0	osnove: b'rat bra:ta, y'rax yrä:xa 'fižol', x'lep xie:ba, x'ram xra:ma 'skedenj nad v hlevom', x'ren xre:na, 'juh ju:ya 'južni veter', k'lin kl^:na, 'KukKu:ka, k'rux kru:xa, N 'kup ku:pa, 'Lax Lä:xa 'Furlan, Italijan', 'las lä:za, 'mak mä:ka 'mak, Papaver rhoe-
1	as', m'ras mrä:za, 'pičp^:ča 'kot', 'puxpu:xa 'polh', 'poppo.pa 'popek, umbilicus', p'rah prä:ya, 'tie t^:ča 'ptič', 'rak rä:ka 'potočni rak', 'sdr s^:era, 'zet ze:ta - karč
Z kšrča, karst kšrsta, mark marka, parstparsta, tarh tärya; (b) naglas na zadnjem zlo-A gu osnove: člo'vek člov^:eka, i'zik iz^:ka, ka'zux kažu:xa, med'vet medve:da, mače'rat p mačerä:da, mod'ras modrä:sa, ob'ras obrä:za, op'len ople:na 'neroden človek', 1 o'rex or^:exa,pete'lenpetel^:na,poy'letpoyle:da 'vid (pri lovcih)',potp'latpotplä:ta, s sano'seksanos^:eka 'kosec';10
K	< psl. *zuonbčitb *zuonbčita (F) (> issln. *zuončii *zuončiia > nad. zuon'čič
1 zuonč^:ča)■; zgledi: samostalniki z naglašenimi tvornimi priponskimi obrazili: 1. nad. -ič, knj. sln. -ič < psl. *-itb s prvotnim pomenom manjšalnost v primeru, da po regularnem umiku naglasa z issln. *-i na prednaglasno kračino prišlo do na-
a\
1	likovne izravnave naglasnega mesta po odvisnih sklonih: Var'tie V^rt^:ča, uoy'rie • uoyr^:ča 'majhen mozolj', zuon'čičzuonč^:ča 'rastlina zvonček; Galanthus nivalis'
2	(: 'bošč bož^:ča); 2. nad. -ič, knj. sln. -ič < psl. *-i-čb s prvotnim pomenom vršilec dejanja kot yra'bič yrab^:ča 'grabljač', mla'tičmlat^:ča;
<	psl. *potdkt *potdka (a") (> issln. *potdk *potdka > nad. pa'tok patö:ka, knj. sln. potok potoka); zgledi: pa'tok patö:ka, pa'loh palo.ja, poy'rep poyre-.ba;
<	psl. *studenbcb *studenbca (D) (> issln. *studenac *studenca > nad. stu'denc stude:nca, > knj. sln. studenac studenca), pri čemer je prišlo do naslednjih (naglasnih in nalikovnih) sprememb: 1. zgodnje podaljšanje issln. kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu v zahodnih in južnih slovenskih narečjih; 2. nesplošni nadiški umik naglasa z issln. *-a na prednaglasni kratki samoglasnik v im./tož. ed.; 3. nalikovna razširitev cirkumfleksa na dolžini na osnovi v rod. mn. in or. mn. po vzoru issln. naglasnega tipa *kup *kupa;11 zgled: stu'denc stude:nca;
9	Rigler 1970: 5-8.
10	Samostalniki nad. x'lep xle:ba, x'ren xre:na, med'vet medveda, op'len ople:na v odvisnih sklonih izkazujeje nepričakovano samoglasniško kakovost za pričakovano nad. *i:e-< issln. *e-, ki se pojavlja npr. v nad. člo'vek človi:eka, o'rex ori:exa, sano'sek sanosi:eka.
11	Nadiško narečje v tem primeru torej izkazuje pričakovani odraz prvotnega issln. naglasnega tipa, tj. issln. ^studenac *studenca > studenec studenca > nad. studenc studenca. Naglas v knj. sln. studenac studenca, nar. sln. studenac studenca npr. v rez. (Korito) Stodo'nac, mest. ed. Stodon'ce (Dapit 1995: 190-191) kaže na to, da so v nekaterih drugih slovenskih narečjih samostalniki tega naglasnega tipa nalikovno prešli v issln. naglasni tip *lonac *lonca, pri čemer je do naglasnega stika med naglasnima tipoma prišlo v im. ed.
kl^č	klüxa	klu:ču	klu:č	klu:če	klu:čan
klu:či	klu:ču	klu:čan	klu:če	klu:čax	klu:čmi
kfu:ča	= mn.	= mn.	kfu:ča	= mn.	= mn.

< psl. *perstdrb *perstdra (a") (> issln. *prestor *prestdra > nad. pres'tor prestöira, > star. knj. sln. prestorprestora (Pleteršnik)), pri čemer je prišlo do na- o slednjih (naglasnih in nalikovnih) sprememb: 1. zgodnje podaljšanje issln. kratkih akutiranih zložnikov v nezadnjem besednem zlogu v zahodnih in južnih slovenskih narečjih; 2. nalikovna posplošitev naglasnega mesta iz odvisnih sklonov v im. ed.; 3. nalikovna razširitev cirkumfleksa na dolžini na osnovi v rod. mn. in or. mn. po ^ vzoru issln. naglasnega tipa *kup *kupa; zgled: pres'torprestöira 'prostor';12
^ prevzeto besedje:	^
(a)	naglasno mesto je na edinem zlogu osnove: 'bank bainka 'lesena skri- ^ nja za drva', 'cuh cu:ya 'vlak', 'yank yäinka 'balkon', y'las yla:ža 'kozarec', y'vant ^ yväinta 'obleka', k'met kmeita 'kmet' (< sl. *khmeth *khmeta), 'luxt lü.xta 'zrak', 'mak mäika 'šop, grozd' (^ furl. mac 'šop, sopek', Pirona 1992: 543), 'muš mu:ša ^ 'osel', 'pekpe:ka 'pek', š'kaf škä:fa, š'kof škoifa, š'pal špä:la 'vrvica za šivanje', š'tix ^ št^:xa 'vzorec na pleteni jopi', 'uemp ueimpa 'vamp';
(b)	naglasno mesto je na zadnjem zlogu osnove: ele'fant elefä:nta star. 'slon', id'rik idr^:ka 'redič', kanto'pet kantope:ta 'gumijasta sponka za lase', ka'pot kapö:ta 'plašč', kos'tan kostä:na, li'vel live-.la 'ravnovesje', ma'nix ma'nixa 'redovnik' (< sl. *mhnixh *mhnixa), no'vic nov^:ča 'mladoporočenec', špar'yet šparye:ta 'štedilnik', ^ zu'pan zupä:na 'župan'.	^
O
2.2 Tip k^ü!č k^ü:ča	ij£
Samostalniki naglasnega tipa klu:č klu:ča imajo nepremični naglasni tip z akutom	«
na osnovi, in sicer z naglasnim mestom na edinem/zadnjem ali nezadnjem zlogu	N
osnove brez kolikostne premene in brez neobstojnega samoglasnika v im. ed. ali z	W
njim. V večini sklonskih oblik poznajo akut na dolžini, v rod. mn., mest. mn. in or.	^ mn. pa cirkumfleks na dolžini.
Izvor:
<	psl. *k^üčb *k^učä (b) (> issln. *kfuč *kfuča > nad. kfu:č klu:ča, knj. sln. ključ ključa) po nalikovni razširitvi cirkumfleksa na dolžini na osnovi v rod. mn. in mest. mn. po vzoru issln. naglasnega tipa *kup *kupa; zgledi: naglasno mesto na edinem zlogu osnove: dr^:en dr^:ena, yr^:ex yr^:exa, yr^:č yr^:ča 'kup kamenja, pobranega po senožeti ob trebljenju', xl^:eu xl^:eva, xlö:t xlö:da, Xu:m Xu:ma, xr^:p xr^:ba, xr0:šc xr0:šca, kfu:č kfu:ča, kfu:n kfu:na, kö:t kö:ta, krä:f krä:fa, kr^:š kr^:ža, mlä:j mlä:ja, u0:š uö:za 'gož', plä.^c plä:šca 'mašni plašč', pu:špu:ža, re:p re:pa 'rep pri živali; dolgo in ozko zemljišče; pecelj pri jabolku', sm^:ex sm^:exa, str^:c str^:ca, zä:r zä:ra 'žerjavica', žu:lžu:la;
<	psl. *m^säfb *m^safä (B) (> issln. *mqsär *mqsära > nad. mesä:r mesä:rja, knj. sln. mesär mesärja); zgledi: češn^:k češn^:ka 'česen', čudä:k čudä:ka, ylon^:k
Prvotni naglasni vzorec izkazuje star. knj. sln. prestor prestora (Pleteršnik).
12
Z
a\
jlonv.ka 'glavnik', klabu:k klabu:ka, koma:r koma:rja, lažnr.k lažnr.ka 'lažnivec', W lopa:r lopa.rja 'lopar pri kmečki peči', mex^:er mex^:erja 'mehur, želodec',past^:er N past^:erja, roka:u roka.va, sen^:ksen^:ka, sdrna-.ksdrna-.ka, svetn^:ksvetn^:ka; samo-1 stalniki s tvornimi naglašenimi priponskimi obrazili: 1. nad. -ar, knj. sln. -ar < psl.
*-afb s prvotnim pomenom opravkarja, tj. 'tisti, ki je v zvezi z': brusa:r brusa.rja O 'brusač', ddrva:r ddrva:rja, yaspoda:r yaspoda:rja, klesa:r klesa:rja, kola:r kola:rja, S mesa:r mesa:rja, peča:r peča:rja, soda:r soda:rja, tesa:r tesa:rja, zida:r zida:rja; L nalikovno se zaradi njegove tvornost v ta tip uvrstijo yoveda:r yoveda:rja 'pastir, ki
0	pase govedo za celo vas', sera.r sera:rja 'sirar' za izvorno *gouqdafb *gouqdafa, v *syrafb *syrafa; 2. nad. -ač, knj. sln. -ač< psl. *-a-čb s prvotnim pomenom vršilca
dejanja: kova:č kova:ča, ora:č ora:ča, pomaya:čpomaya:ča, tonka:č tonka:ča 'pri-trkovalec';
<	psl. *grobäfb *grobäfa (G) (> issln. *grobaf *gorbafa > nad. yroba:r Z yroba:rja, knj. sln. grobar grobarja; zgledi: yroba:r yrobä.rja, mleka:r mleka:rja; A < psl. *auon *auora (a), *uedombCb *uedombca (A) (> issln. *auor *auora, p *uedomdc *uedomca > nad. jä:uorjä:uorja, v^:edenc v^:edenca, knj. sln. jävorjävo-
1	ra, vedomsc vedomca), in sicer samostalnikov z naglasnim mestom na nezadnjem S zlogu osnove; zgledi: naglasno mesto na nezadnjem zlogu osnove: d^:eluc d^:eluca, K jä:uor jä:uorja, kä:men kä:mna, ku:ščer ku:ščerja, server se:vera 'severni veter', 1 v^:edenc v^:edenca 'vedomec';
<	psl. *traubnikt *traubnika (D) (> issln. *träunik *träunika > nad. trä:uenk trä:uenka, knj. sln. trävnik trävnika); zgledi: m0:čenk m0:čenka, l^:ešenk l^:ešenka,
1	prä:zenkprä:zenka, trä:uenk trä:uenka;
•	< psl. *p^tiki *p^t^kä (B) (> issln. *pqtdk *pqtkä > nad. pe:tkpe:tka, knj.
2	sln. petdk petka) po posplošitvi naglasa im. ed. v stranskosklonske oblike in po nalikovni razširitvi cirkumfleksa na dolžini na osnovi v rod. mn. in mest. mn. po vzoru issln. naglasnega tipa *kup *kupa; zgledi: yö:tc yö:tca 'godec', ju:nc ju:nca, klä:nc klä:nca 'ograjena pot, po kateri se žene krave na pašo', N^:emc N^:emca, pe:tk pe:tka, p^:euc p^:euca■;
<	psl. *suedn *suedra (a) (> issln. ^suedar *suedra > nad. sv^:edsr sv^:edra, knj. sln. svedsr svedra) po posplošitvi naglasa oblik z akutom na kračini; zgledi: yä:bdr yä:bra, kä:sel kä:sla, sv^:ed^r sv^:edra■;
<	psl. *zäd^k^ *zäd^ka (A) (> issln. ^zädsk *zädka > nad. zä:tkzä:tka, knj. sln. zädsk zädka), ko je prišlo do posplošitve naglasa iz oblik z akutom na kračini; zgled: zä:tkzä:tka 'čep pri sodu';
<	issln. *nägnoi *nagndia (> nad. dvojnično nä.jnoj nä.jnoja, > knj. sln. nagnoj nagnoja), po posplošitvi naglasa im. ed. v stranskosklonske oblike; zgledi: nä:sot nä:soda 'toporišče', dvojnično nä:ynoj nä:ynoja 'nagnoj, Laburnum ana-gyroides';
^ prevzeto besedje:
(a) naglasno mesto je na edinem zlogu osnove: cä:jt cä:jta 'čas', fä:jt fä:jta 'vlaga', pä:l pä:la 'drog' (npr. pä:l za ele:triko 'drog za elektriko'), p^:l p^:la 'kip svetnika', rä:js rä:jza 'riž', sö:ut so.uda 'denar'; cu:kdr cu.kra 'sladkor', jä.jdr jä:yra 'lovec', mä:len mä:lna 'mlin' (< sl. *mhlinh *mhlina);
2.3 Tip kü:os küiosa
Samostalniki naglasnega tipa kü:os ku:osa imajo nepremični naglasni tip s cirkum-fleksom na osnovi. V vseh sklonskih oblikah je cirkumfleks na dolžini na osnovi.
kü:os	kü:osa	kü:osu	kü:osa	kü:ose	kü:osan
kü:osi	kü:osu	kü:osan	kü:ose	kü:osax	kü:osmi
kü:osa	= mn.	= mn.	kü:osa	= mn.	= mn.

(b)	naglasno mesto je na zadnjem zlogu osnove: budya:r budyä.rja 'prodajalec v trgovini', cesä:r cesä.rja, čebelä:r čebelä:rja 'čebelar' knj. sln. č^belär o : Jevšček buše.ia 'čebela'), fornazä.r fornazä.rja 'opekar', kramp^:er kramp^:erja, malovä:r malovä.rja 'zidarjev pomočnik', marču.i marču.ia 'manjše kladivo', mešt^:er mešt^:erja 'poklic', ojcetä:r ojcetä:rja 'svat', ošt^:er ošt^:erja 'gostilničar', ože:jt ože:jda 'kis', rezervä:r rezervä:rja, 3rmä:r 3rmä:rja 'omara', rozä:r rozä:rja ^ 'rožni venec', sodn^:k sodn^:ka 'sodnik' knj. sln. sodn^k), solä:r solä:rja 'podstrešje', vojä:k vojä:ka novejše 'vojak' knj. sln. vojäk : Jevšček sudä:t starejše 'vojak'); ^
(c)	naglasno mesto je na nezadnjem zlogu osnove: ä:jer ä:jerja star. 'zrak', ^ c^:mb^r c^:mb^rja 'renkloda, ringlo', e:jsix e:jsixa star. 'kis', ke:nar ke.narja 'natakar', me:žnar me:žnarja 'cerkovnik', pe:tlar pe:tlarja 'berač', pulöivsr pulöivsrja, ^ v^:ertux v^:ertuxa 'predpasnik'; fä:most3r fä:mostra 'župnik'; krä:ncul krä:culna ^ 'venec'.
Z >
O
hJ
m
o
NN
N
Izvor:	W
<	psl. *mes^cb *mes^ca, *cestafb *cestafa (A) (> issln. *mesqc *mesqca, ^ *cestar *cestara > nad. mi:esc mi:esca, chestar ci:estarja, knj. sln. mesec meseca, cestar cestarja); zgledi: yrä:bfar yrä:blarja 'izdelovalec grabelj', xo.star xo.starja 'gozdni delavec', jä:strep jä:streba, kosi:ščar kosi:ščarja 'izdelovalec kosišč', mi:esc mi:esca, pä:lk pä:lka 'pajek', ri:bar ri:barja redko 'ribič' (: običajno peškatd:r), ze:jc ze:jca; mi:šenk mi:šenka 'past za miši'; ci:estar ci:estarja;
<	psl. *uečen *uečera (c) (> issln. *uečer *uečera > nad. veče:r veče:ra, knj. sln. večer večera), pri čemer je prišlo do posplošitve naglasa oblik s cirkumfle-ksom na drugem zlogu osnove; zgledi: duxü:or duxü:orja 'dihur', yald:p yald:ba, yaspü:ot yaspü:oda 'duhovnik', obrd:č obrd:ča, veče:r veče:ra, zlü:odi zlü:odja;
<	psl. *kdst *kdsa (c) (> issln. *kös *kosa > nad. kü:os kü:osa, knj. sln. kos kosa), pri čemer je prišlo do posplošitve naglasa im. ed. oz. naglasa predložnih edninskih stranskosklonskih oblik; zgledi: bri:est bri:esta, kü:os kü:osa, li:st li:sta, tü:or tü:ora 'tvor, izpuščaj', ži:er ži:era;
<	psl. *uetn *udtra (a) (> issln. *uetr *uetra > nar. sln. vetar vetra, > nad. vi:et3r vi:etra, > knj. sln. vetar vetra), pri čemer je prišlo do posplošitve naglasa oblik s cirkufmleksom na dolžini;
<	psl. *stärbcb *stärbca (A) (> issln. *stär3c *stärca > nad. stä:rc stä.rca, knj. sln. stärac stärca), pri čemer je prišlo do posplošitve naglasa stranskosklonskih oblik; zgledi: yd:pc yd:pca, xlä:pc xlä:pca, xlhepc xlhepca, kü:pc kü:pc 'majhen kup sena', mazi:nc mazi:nca,pä:ucpä:uca,pjä:ncpjä:nca, stä:rc stä:rca, želd:c želd:ca;
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve ... J	^ prevzeto besedje:
W	(a) naglasno mesto je na edinem zlogu osnove: ä:uto ä:uta, pu:oppu:oba;
Z	(b) naglasno mesto je na zadnjem zlogu osnove: advokä:t advokä:ta 'odve-
1 tnik, advokat', bato.n bato.na 'gumb', butild:n butild:na 'dvolitrska steklenica', Ti cami:n cami:na 'dimnik', cempi:n cempi:na 'cepin', kä:nker kä:nkerja star. 'rak,
0	karcinom', kantd:n kantd:na 'vogal', kaštro.n kaštrd:na 'oven', klintd:n klintd:na s 'vino iz klinte, sorte vinske trte', kuarti:n kuarti:na 'štirje decilitri', madrd:n L madrd:na 'trebuh', mä:lar mä:larja 'pleskar', peškatd:rpeškatd:rja 'ribič', roplä:n
roplä:na 'letalo', sudä:t sudä:ta starejše 'vojak', zefrä:n zefrä:na;
(c) naglasno mesto je na nezadnjem zlogu osnove: chmpdrman chmpdrmana 'tesar ostrešja', do.xtar dd:xtarja 'zdravnik', yu:lcar yu:lcarja 'sezonski gozdni delavec', kaplä:n kaplä:na 'kaplan',pu:oštarpu:oštarja, ru:ksak ru:ksaka 'nahrbtnik', " šu:oštar šu:oštarja 'čevljar', špi:uenk špi:uenka 'sveder', ti.šler ti:šlerja 'mizar', z treni:n treni:na 'manjši vlak, ki je po prvi svetovni vojni vozil na relaciji Kobarid -Čedad', uči:tel uči:telna (^ knj. sln. učitelj), u:rlaup u:rlaupa star. 'vojaški dopust p v Avstro-Ogrski', žni:dar žni:darja 'krojač';
1	^ hibridne tvorbe:
s	(a) prevzeta besedotvorna podstava in podedovano priponsko obrazilo: nad.
-ar: bd:tar bd:tarja 'škornjar kot poimenovanje za nemške vojake' iz bd:te 'škornji', kontobä:ntar kontobä:ntarja 'tihotapec', ku:otar ku:otarja 'ogljar' iz ku:ota 'ogljarska kopa', ku:xar ku:xarja iz ku:xat ku:xan, mli:nar mli:narja, pu:oštar pu:oštarja 'poštar, pismonoša' izpu:ošta 'pošta ', šu:olar šu:olarja 'šolar, učenec' iz šu:ola 'šola';13 o	(b) podedovana ali prevzeta besedotvorna podstava in prevzeto priponsko
o obrazilo: 1. nad. -i:n prvotno s pomenom manjšalnosti: mački:n mački:na 'maj-
2	hen maček', pedi:n pedi:na 'razdalja med palcem do mezincem na roki', prašči:n prašči:na 'majhen prašič', repuli:n repuli:na 'polh', sakoli:n sakoli:na 'majhen sokol', štanyuli:n štanyuU:na 'majhen drog' (tudi pri moških osebnih lastnih imenih Lojzi:n Lojzi:na, Pepi:n Pepi:na, Tonci:n Tonci:na); 2. nad. -d:n s pomenom večalnosti: flaškd:n flaškd:na 'petlitrska ali večja pletenka', unikalna komponenta *kačd:n samo v frazemu strupe:n ku kačd:n.
2.4 Tip s6:set sosheda
Samostalniki naglasnega tipa so.set sos^:eda imajo premični naglasni tip. V večini sklonskih oblik poznajo akut na dolžini, v im. ed. dolžino ali kračino, v rod. mn. in or. mn. pa cirkumfleks na dolžini.

a\
soiset	sosiieda	sos^:edu	sos^:eda	sos^:ede	sos^:edan
sos^:edi	sosi:edu	sos^:edan	sos^:ede	sos^:edax	sosi:edmi
sos^:eda	= mn.	= mn.	sos^:eda	= mn.	= mn.
13 Izpeljanke kuhar, poštar, šolar so najverjetneje tvorjene v slovenščini na osnovi iz nemščine prevzetih besedotvornih podstav (kuhati, pošta, šola). Na domačo tvorbo bi npr. kazala za podedovano besedje značilna naglasna premena kuhati : kuhar. Tudi Stridter-Temps 1963 naštetih besed ne navaja med iz nemščine prevzetimi besedami. Ni pa mogoče popolnoma izključiti, da vsaj katera v slovenščino ni bila prevzeta že kot izpeljanka ali pa tvorjena po tu-82 jejezičnem modelu (sln. šola ^ šolar, srvn. schuole ^ schuolsre, nem. Schule ^ Schüler).
'kon	ko'na	ko'nu	ko'na	ko'ne	ko'nan
ko'ni	konöiu	ko'nan	ko'ne	ko'nax	konm^l
ko'na	= mn.	= mn.	ko'na	= mn.	= mn.
Izvor:
•
<	psl. *nagndib *nagndia (a") (> issln. *nagnoi *nagndia > nad. dvojnično «s najnoj naynöija, > knj. sln. nagnoj nagnoja / nagnoj nagnoja); zgled: dvojnično Ji^ najnoj naynöija 'nagnoj, Laburnum anagyroides';	^^
<	psl. *božitb *božita (F) (> issln. *božit *božiia > nad. bošc bož^lca, knj.
sln. božič bož^ča), pri čemer je v narečju prišlo do naglasnega umika z issln. *-i na ^ prednaglasno kračino po regularnem naglasnem umiku ('bošč bož^lča, substratno krajevno ime Ko'bart Kobar^lda);	^
<	psl. *terbuxt *terbuxa (a) (> issln. *trebux *trebuxa > nad. tr^lebux ^ trebuixa, > knj. sln. trebuh trebuha), pri čemer je prišlo do naglasnega umika na ^ prednaglasno dolžino, ki je po naglasnem pravilu nepričakovana (söiset sos^leda, tr^lebux trebuixa).1'4	^
2.5 Tip 'kon ko'na
Samostalniki naglasnega tipa 'kon ko'na imajo končniški naglasni tip. Delijo se na dva podtipa: 1. podtip brez neobstojnega samoglasnika v im. ed.: 'kon ko'na; 2. podtip z neobstojnim samoglasnikom v imenovalniku ednine (in s premeno u : l, ko se pojavlja neobstojni u): če'b3r čeb'ra, ske'den sked'na, šteirem šter'ma 'vodnjak brez izvira', ko'tu kot'la. Naglašena končnica je v večini sklonskih oblik ^ kratka, v rodilniku množine dolga in cirkumflektirana, v orodniku množine dolga in akutirana. Nekateri samostalniki imajo v mestniku ednine poleg naglasa na končnici tudi naglas na osnovi, in sicer se pojavlja akut na dolžini ('ta Psrpaiče, « 'du paikle, 'du vsrte).	N
Poseben sklanjatveno-naglasni vzorec pozna samostalnik ot'rok otro'ka, in W sicer z naslednjimi odstopanji od vzorca 'kon ko'na: 1. im. mn.: ničta končnica in ^ kratki naglas na osnovi; 2. rod. mn.: ničta končnica in naglas na osnovi (akut na dolžini); 3. mest. mn.: končnica -ex in naglas na osnovi (akut na dolžini); 4. or. mn.: naglas na osnovi (akut na dolžini). Sklonske oblike rod. mn., mest. mn. in or. mn. poznajo samoglasniško premeno o : uio v zadnjem zlogu osnove, obliki im. mn. in mest. mn. pa soglasniško premeno k : c.
(a) Tip 'kon ko'na
14 Praslovanski prednaglasni dolgi samoglasniki: 1. se skrajšajo v psl. trizložnicah z naglasom na (psl. staroakutiranem ali psl. novoakutiranem) dolgem srednjem samoglasniku: nad. i'zik iziika, knj. sln. jezik jezika, čak. jazik jazika, nštok. jezik jezika, češ. jazyk jazyka, slš. jazyk jazyka, polj. jqzyk jqzyka < popsl. *iqzyk *iqzyka < psl. *iqzyk^ *iqzyka (a); 2. se ne krajšajo v psl. trizložnicah z naglasom na kratkem srednjem samoglasniku (naglasa sta psl. novi akut na kračini ali psl. naglas tipa novega akuta na kračini): nad. naijnoj naynöija, knj. sln. nagnoj nagnoja < popsl. *nägnöi *nägndia < psl. *nägndib *nägnöia (a").
(b) Samostalnik ot'rok otro'ka
ot'rok	otro'ka	otro'ku	otro'ka	otro'ke	otro'kan
ot'roc	otru:ok	otro'kan	otro'ke	otrü:ocex	otrü:okmi
otro'ka	= mn.	= mn.	otro'ka	= mn.	= mn.
E Z
I
K
®	Izvor:
^	< psl. *kdnh *kona, *biti *b^ta (b) (> issln. *kdn *konä, *b9t *b3tä > nad.
'kon ko'na, 'bat ba'ta, knj. sln. konj konja, bat bdta /bat bata); zgledi: 'bat ba'ta 'bet,
0	večje kladivo; živinska muha', pa'ku pak'la - 'bop bo'ba, 'čep če'pa 'čep pri sodu', V y'rop yro'ba, y'rost yroz'da, k'lop klo'pa, 'kou ko'la, 'kon ko'na, 'mol mo'fa, 'pot po'da, N s'nop sno'pa, s'tou sto'la 'stol brez naslonjala, npr. za molžo' (: kandre-.ja 'stol z na-
1	slonjalom, npr. za jedilno mizo'), st'rop stro'pa, 'uou uo'la - kart kar'ta, partpar'ta, vart var'ta - sa'kou sako'la - yaram yar'ma, Ka'ran Kar'na 'Krn', o'yin oy'na 'ogenj',
Z ta'ran tar'na;
< psl. *sbrp^ *sbrpa (d) (> issln. *sarp *sarpä > nad. sarp sar'pa, > knj. sln. P sarp sarpa), tj. odraz psl. naglasnega tipa d pri samostalnikih s praslovansko dvo-glasniško zvezo *TbrT/*ThrT v osnovi; zgleda: sarp sar'pa, varx var'xa;
Izhodiščni splošnoslovenski naglasni tip issln. *kön ^konä je doživel nasle-^ dnje nalikovne spremembe: 1. v rodilniku množine je bila prvotna ničta končnica ^ nadomeščena s končnico -ö:u, posplošeno iz praslovanske u-jevske sklanjatve; 2. v mestniku in orodniku množine je prišlo do nadomestitve naglasa na osnovi s konč-niškim naglasom po vzoru ostalih oblik s končniškim naglasom. Podedovano oblikovno in naglasno stanje v rodilniku, mestniku in orodniku množine (v slednjem samo prvotno naglasno stanje, saj je bila prvotna končnica *-y nadomeščena s končnico *-bmi/*-hmi) izkazuje samostalnik ot'rok otro'ka (nad. otru:ok, otru:ocex, otru:okmi, knj. sln. otrok, otrocih, otroki < issln. *otrök, *otröcex, *otröki < psl. *otrökh, *otröcexh, *otröky).^^ Prvotno nadiško naglasno stanje, tj. umik naglasa z izhodiščnega splošnoslovenskega *-i na prednaglasno kračino ohranja imenovalnik množine (nad. ot'roc < issln. *otroci < psl. *otroci).
Naglas na osnovi v mestniku ednine v oblikah kot 'ta Par pa:če, 'du pä:kle, 'du varte je najverjetneje nalikoven. Nastal bi lahko po vzorcu naglasa v mestniku množine znotraj odrazov samostalnikov praslovanskega naglasnega tipa b s kratkim zložnikom v zadnjem/edinem zlogu osnove: nad. 'du pä:kle < *dolh uh pbkle < psl. *dolh uhpbkle po vzoru nad. otru:ocex, knj. sln. otrocih < psl. *otröcexh. V nadiškem narečju je naglas na osnovi v mestniku ednine torej ohranjen samo kot relikt pri pogosto rabljenih samostalnikih, ki se zaradi svojega leksikalnega pomena pogosto pojavljajo v stavčnočlenski vlogi prislovnega določila kraja, medtem ko je
in

Praslovanski novi akut na kračini je pri samostalnikih o-jevske sklanjatve naglasnega tipa b nastal: 1. v rodilniku množine po naglasnem umiku s praslovanskega polglasnika v šibkem položaju: psl. *otrökh < *otrokb (Ivšic 1911); 2. v mestniku množine po naglasnem umiku s praslovanskega starocirkumflektiranega srednjega zloga po Ivšic-Stango-vem zakonu: psl. *otröcexh < *otrocexh (Ivšic 1911; Stang 1957); 3. v orodniku množine nalikovno po naglasu mestnika množine (oba sklona se večinoma rabita predložno za izražanje prislovnega določila kraja): psl. *otröky < *otroky.
15

pri večini samostalnikov s končniškim naglasom prišlo tako v ednini kot v množini do posplošitve naglasa na končnici.16 Vsaj za del slovenskih narečij lahko torej skle- o pamo, da so imela prvotno naglas na osnovi v mestniku in orodniku tako v množini kot v ednini. Smer delovanja nalike je torej bila naslednja: Lpl *könixh, Ipl *köni ^ Lsg *koni, Isg *konemb > Lsg *kdni, Isg *kdnemb. Razlika med množinskimi in edninskimi oblikami je v tem, da prvi izkazujeta izhodiščno splošnoslovensko ^ dolžino, medtem ko drugi kažeta na izhodiščno splošnoslovensko kračino.
<	psl. *lonbCb *lonbcä (B) (> issln. *lon3c *lonca > nad. 'lonc lon'ca, knj. sln. lönac lönca), in sicer samostalniki z osnovo ne na zvočnik, pri katerih posledično pride do umika naglasa z issln. *-a na prednaglasni kratki samoglasnik v im. ed.; ^ zgledi: ka'zouc kazou'ca, k'louc klou'ca 'klobčič', 'konc kon'ca, 'korc kor'ca, 'lonc lon'ca, z'uonc zuon'ca 'kravji zvonec' - 'ous ou'sa;	^
<	psl. *kotbli *kotblä, *pbkbli *pbk^lä (B) (> issln. *kot3l *kotla, ^pakal ^ *pakla > nad. ko'tu kot'la, pa'ku pak'la, knj. sln. kötal kötla, pakal pakla /pakal pakla), in sicer samostalniki z osnovo na zvočnik, pri katerih posledično ne pride do umika naglasa z issln. *-a na prednaglasni kratki samoglasnik v im. ed.; zgledi: ko'tu kot'la, o'ru or'la, pa'ku pak'la - če'bar čeb'ra;
^ prevzeto besedje:
(a)	samostalniki brez neobstojnega samoglasnika v im. ed.: b'lek ble'ka 'krpa, zaplata', flokflo'ka 'metuljček pri moški obleki', 'mošt moš'ta, 'pačpa'ča 'vodnjak O z izvirom', p'lexple'xa 'pločevina', š'pex špe'xa, š'pot špo'ta 'sram', š'tor što'ra, 'žek že'ka 'pletena nogavica';	«
(b)	samostalniki z neobstojnim samoglasnikom v im. ed.: ske'den sked'na, N šte:rem šter'ma 'vodnjak brez izvira';	W
^ hibridne tvorbe; zgled: 'norc nor'ca 'norec'.17	^
2.6 Tip md:š moža:
Samostalniki naglasnega tipa md:š moža:, zi:t zidu: imajo mešani naglasni tip. Naglas je v manjšem številu sklonskih oblik na osnovi, v večini oblik pa na končnici. Na osnovi se pojavlja cirkumfleks na dolžini (im. ed., dvojnično daj. ed., or. ed.) ali akut na dolžini (mest. ed.). Naglašene končnice so vse dolge, in sicer cirkumflek-tirane (rod. ed., dvojnično daj. ed., im. mn., tož. mn., daj. mn.) ali akutirane (rod. mn., mest. mn., or. mn.). Samostalniki s podspolom živo imajo v daj. ed. večinoma
Naglas na osnovi v mestniku kot tudi v orodniku ednine pri samostalnikih praslovanske-ga naglasnega tipa b s kratkim zložnikom v zadnjem/edinem zlogu osnove pozna npr. ter-sko narečje: ter. (Subid) 'kon ko'na : na könu, s kö.-nan (Bruna Balloch, roj. 1935, ustno). Nadiško narečje izkazuje končniški naglasni tip norac norca, ki je najverjetneje drugoten, in sicer je nastal po vzoru im. ed. za prvotno issln. *norac *nörca < sl. *norbcb *ndrbca < *norbcb *norbca (D) ^ sl. *nöri *nora *norö (b) (> issln. *nör *nora *norö > nad. 'nor no'ra no'ro, rez. (Bila) 'nor no'ra no'ro). Prvotni naglasni tip s popraslovan-skim daljšanjem praslovasnkih kratkih akutiranih zložnikov v zlogu pred praslovanskim polglasnikom v šibkem položaju v tem leksemu izkazuje npr. rezijansko narečje: rez. (Bila) 'met za 'nurca 'imeti za norca' < issln. *nörca. Prim. tudi rez. (Bila) griz'duje < issln. *grozdöuie < psl. *grozdöubie (E) ^ psl. *grözdi *grozda (b) (> issln. *grözd *grozda > rez. (Bila) g'rost groz'da).
E
Z 1
K
O
naglas na končnici (mozü:, ukü:), samostalniki s podspolom neživo pa naglas na osnovi (zi:du). Do naglasnomestne premene pri cirkumfleksu na dolžini v položajih oblika brez predslonke : oblika s predslonko prihaja redko (breyü: : z bri:eya u bri:eh, dobä:/dobü: : z dd:ba).
(a) Samostalniki s podspolom živo
S	md:š	moža:	možü:	možä:	m0:že	md:žan
L	moži:e	mož^:	može:n	može:	mož^:ex	možm^:
O	možä:	= mn.	= mn.	možä:	= mn.	= mn.
V						
Z	(b) Samostalniki		s podspolom	neživo		
1	zi:t	zidu:	y zi:du	zi:t	z^:de	zi:dan
	zidi:e	zid^:	zide:n	zidi:	zid^:ex	zidm^:
Z	zidä:	= mn.	= mn.	zidä:	= mn.	= mn.
K
1
1
6
0
O 2
Izvor:
<	psl. *mQŽb *mQŽa (c) (> issln. *mQŽ *mgzä > nad. md:š mozä:, knj. sln. mož moža); zgledi: bü:oh boyä:, bri:eh breyü:, brü:s brusä:/brusü:, ci:ep cepü: 'cepec', cvi:et cvetü:, do.p dobä:/dubü: 'hrast', dü:h duyä:, dü:x duxä:, dro.h droyä: 'drog za zapiranje vrat', ylä:s ylasü:, ynü:oj ynojä:, yü:ot yodä:/yodü:, yrä:t yradü:, xlä:t xladü:, i:es jezü:, klä:s klasü:, kri:es kresü:, lä:n lanü:, lä:s lasü:, le:t ledü:, li:es lesü:, lü:oj lojü:, ld:k lokü: 'lok mavrice', mä:x maxü:, me:t medü:, mi:ex mexü: 'kovaški meh; ovčja koža za shranjevanje pšenice', mi:er merü:, mlä:t mlatü: 'cepec', mü:ost mostü:, md:š možä:, mrä:k mrakü:, nü:os nosü: : z nü:osa, pä:n panü: 'čebelji panj; stojalo za drva na ognjišču', plä:s plazü:, plü:ot plotü: : ot plü:ota, pü:ot potü:, prä:x praxü:, ple.s plesü:, pro.tprotü:, pü:stpustä: 'pust, pustna šema', re:t redü:, ro.p robü: 'rob; kamenje, skalovje, pečevje', rü:ot rodü:, rü:oh royä:/royü:, slä:p slapü:, sli:et sledü:, smrä:t smradü:, sni:eh sneyä:/sneyü:, sd:t sodü:, sü:ok sokä:/sokü:, stä:n stanü: 'hlev v planini', strä:x straxü: 'strah; strašno bitje', strd:x stroxü: 'strok (česna)', strü:p strupä:, svi:et svetü:, tä:t tatü:, trä:k trakü:, trü:p trupä: 'trup pri živali', ü:k ukä: 'volk', ü:os uozä:, urä:t uratü: 'vrat; gnojen travnik', zi:t zidü:, zd:b zobä:, zrä:k zrakü:, zü:on zuonä:, žli:ep žlebü: - samomnožinska samostalnika droži:e, dldhe.
Izhodiščni splošnoslovenski naglasni tip issln. *les *lesä je doživel naslednje nalikovne spremembe: 1. v dajalniku ednine je pri samostalnikih s podspolom živo prišlo do posplošitve naglasa v položaju ne za enozložno predslonko, pri samostalnikih s podspolom neživo pa naglasa v položaju za enozložno predslonko; 2. v mestniku ednine se pojavlja akut na dolžini na osnovi, katerega nastanek z diahro-nega vidika ni povsem jasen; 3. v orodniku ednine se je posplošil naglas v položaju za enozložno predslonko; 4. v dajalniku množine se pojavlja odraz praslovanskega starega cirkumfleksa na osnovi, najverjetneje pod vplivom naglasa v ednini. Ostale sklonske oblike nadaljujejo izhodiščno splošnoslovensko naglasno stanje.
<	psl. *nögttb *nögtti (c) (> issln. *nog§t *noxtä > nad. noxä:t noxtü:, > knj. sln. noht nohta).
^ prevzeto besedje: lo.r lorü: 'cev', trä:m tramü:.
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve ... 3 Zaključek
o
Zgodovinskojezikoslovna interpretacija sklanjatve in naglasa samostalnikov moške
0-jevske	sklanjatve v krajevnem govoru vasi Jevšček pri Livku nadiškega narečja ^ slovenščine prinaša vsaj dve spoznanji, pomembni za (primerjalno)zgodovinsko ^ oblikotvorje in naglasoslovje slovenščine.	^
V	nadiškem narečju odrazi samostalnikov praslovanskega naglasnega tipa c v množini v večini sklonskih oblik izkazujejo odraze končnic praslovanske moške
1-jevske	sklanjatve (Npl glasje < *-bie, Gpl glas^ < *-bib, Apl glasi < *-i, Ipl glasm^ ^ < *-bmi : Dpl glasem < *-emh, Lpl glaseh < *-ex^>). Za osrednja slovenska narečja in ^ slovenski knjižni jezik je tovrstni naglasno-sklanjatveni vzorec značilen le za odraz samomnožinskega samostalnika praslovanske moške i-jevske sklanjatve ljudje (in si- ^ cer ljudje, ljudi, ljudem, ljudi, ljudeh, ljudmi), z izjemo rodilnika in tožilnika množine ^ pa še za nekaj samostalnikov (knj. sln. lasje, možje, zobje, dvojnično še tatovi/tatje, vozovi/vozje; volkovi/volcje) (in sicer lasje, läs, lasem, lase, laseh, lasmi) kot tudi nekaj reliktnih oblik (Apl dolge, Lpl bregeh). Nadiško gradivo bi torej kazalo na to, da je bil pri samostalnikih moške o-jevske sklanjatve z mešanim naglasnim tipom naglasno-sklanjatveni vzorec tipa läs lasü, Npl lasje v slovenščini v preteklosti bolj razšiq'en in da ga je šele kasneje izpodrinil naglasno-sklanjatveni vzorec samostalni- ^ kov praslovanske (moške) u-jevske sklanjatve tipa sin sinü, Npl sinovi.	O
V	nadiškem (in terskem) narečju izkazujejo odrazi samostalnikov praslovan-skega naglasnega tipa b s kratkim zložnikom v zadnjem/edinem zlogu osnove v ^ mestniku (in orodniku) ednine podobno kot v mestniku in orodniku množine ostanke naglasa na osnovi (konj konja ... : Lsg konju, Isg konjem, Lpl konjih, Ipl konji). W Odraz praslovanskega novega akuta na kračini v zadnjem/edinem zlogu osnove v ^ mestniku in orodniku ednine je najverjetneje nastal po vzorcu prvotnega praslovanskega novega akuta na kračini (z zgodnjo popraslovansko podaljšavo) v zadnjem/ edinem zlogu osnove v mestniku in orodniku množine. Medtem ko množinski obliki izkazujeta izhodiščno splošnoslovensko dolžino, edninski obliki kažeta na izhodiščno splošnoslovensko kračino. Posledično torej lahko vsaj za del slovenskih narečij rekonstruiramo prvotni končniški naglasni tip z naglasom na osnovi v mestniku in orodniku ednine in množine (sln. ednina *kdn, ^konä, ^konu, ^konä, *kdni, ^konem, množina *kom, *kön, ^konem, ^konq, *könix, *köni), če ne že za celotno slovensko jezikovno ozemlje.
Krajšave
A/tož. = akuzativ/tožilnik, D/daj. = dativ/dajalnik, du/dv. = dual/dvojina, G/rod. = genitiv/rodilnik, knj. = knjižno, I/or. = instumental/orodnik, issln. = izhodiščni splošnoslovenski, L/mest. = lokativ/mestnik, N/im. = nominativ/imenovalnik, nad. = nadiško, nadiško narečje, nar. = narečno, pl/mn. = plural/množina, psl. = pra-slovansko, praslovanščina, rez. = rezijansko, rezijansko narečje, sg/ed. = singular/ ednina, sl. = slovansko (tj. zgodnje slovansko), sln. = slovensko, slovenski jezik, star. = starejše
On
Matej Šekli, Sklanjatev in naglas samostalnikov moške o-jevske sklanjatve ... J Literatura
Z Bezlaj 1976-2007 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, Ljub-1	ljana, 1976-2007.
^ Dapit 1995-2008= Roberto Dapit, Aspetti di cultura resiana nei nomi di luogo 1: O	Area di Solbica/Stolvizza e Korito/Coritis; 2: Area di Osoane/Oseacco e
S	Učja/Uccea; 3: Area di Bila/San Giorgio, Njiwa/Gniva e Ravanca/Prato. Pa-
L	dova, 1995-2008.
0	Dybo 1981 = BnagHMHp ahtohobhh ^h6o, C^aenHCKan aK^eHmo^o^uM, MocKBa, V 1981.
N Dybo 2000 = BnagHMHp ahtohobhh ^h6o, Mop^o^o^U3oeaHHue napaduaMamu-
1	uecKue aK^eHmHue cucmemu, MocKBa, 2000.
Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990 = BnagHMHp ahtohobhh ^h6o - ranHHa Z	HropeBHa 3aMaTHHa - Cepren hebobh^ HnKonaeB, OcHoeu c^aeMHCKOu
A	aK^eHmo^o^uu, MocKBa, 1990.
p Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1993 = BnagHMHp ahtohobhh ^h6o - ranHHa 1	HropeBHa 3aMaTHHa - Cepren hebobh^ HnKonaeB, OcHoeu c^aeMHCKOu
S	aK^eHmo^o^uu: CMoeapb: HenpouseodHue ocHoeu my^cKoeo poda 1,
K	MocKBa, 1993.
1 Ivšic 1911 = Stjepan Ivšic, Prilog za slavenski akcenat, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti (Zagreb) 187 (1911), 3-207. Logar 1974 = Tine Logar, Pregled zgodovine slovenskega jezika, Seminar sloven-
1	skega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 9 (1974), 103-113. PoO natis: Logar 1996: 331-336.
2	Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Kar-
men Kenda-Jež, Ljubljana, 1996. Pirona 1992 = Giulio Andrea Pirona idr., Il nuovo Pirona: vocabolario friulano, aggiunte e correzioni riordinate da Giovanni Frau per la seconda edizione, Udine, 21992 (2004, 11928). Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar: transliterirana izdaja, Ljubljana, 1894-1895 (2006) [elektronska različica]. Ramovš 1950 = Fran Ramovš, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, Slavistična revija (Ljubljana) 3 (1950), 16-23. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana, 1952. Rigler 1970 = Jakob Rigler, Akcentske variante I, Slavistična revija (Ljubljana) 18 (1970), 5-15.
Rigler 1971 = Jakob Rigler, Akcentske variante II, Slavistična revija (Ljubljana) 19 (1971), 1-12.
Rigler 1977 = Jakob Rigler, K problematiki daljšanja starega akuta, Slavistična
revija (Ljubljana) 25 (1977), 83-99. Rigler 1978 = Jakob Rigler, Akcentske variante III, Slavistična revija (Ljubljana)
26 (1978), 365-374. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana, 2001. SSKJ 1 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1: A-H, Ljubljana, 1970. Stang 1957 = Christian S. Stang, Slavonic Accentuation, Oslo, 1957.

Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, The Slovenian dialect of Resia: San Giorgio,
Amsterdam, 1992.	o
Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slo-venischen, Wiesbaden, 1963.
Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, 22003 (11997).
Šekli 2003 = Matej Šekli, Odrazi praslovanskih oblikotvornih naglasnih tipov sa- ^ mostalnikov moške o-jevske sklanjatve v (knjižni) slovenščini, Jezikoslovni zapiski 9 (2003), št. 2, 29-50.	^
Šekli 2005 = Matej Šekli, Odraz medjezikovnih stikov v poimenovanjih za vaške ^ poklice in dejavnosti v nadiškem narečju, v: Seminar slovenskega jezika, lite- ^ rature in kulture: zbornik predavanj 41, Ljubljana, 2005, 176-181.
Šekli 2008 = Matej Šekli, Naglasni sestav govora vasi Jevšček pri Livku nadiškega ^ narečja slovenščine v luči relativne kronologije slovenskih naglasnih pojavov, v: Škrabčeva misel VI: zbornik s simpozija 2007, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica, 2008, 19-36.
Šekli 2009 = Matej Šekli, Sklanjatev samostalnikov (moške in srednje) o-jevske sklanjatve v jeziku slovenskih srednjeveških rokopisnih spomenikov, v: Slovenski mikrokozmosi - medetnični in medkulturni odnosi = Zbornik Slavistič- ^ nega društva Slovenije 20, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana, 2009, 107-119. ^
Škrabec 1-4 = Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 1-4: ponatis platnic časopisa O Cvetje z vertov sv. Frančiška 1880-1915, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica, 1994-1998.
Škrabec 1895-1896 = Stanislav Škrabec, Valjavčev »Prinos k naglasu u (novo)slo- N venskem jeziku« in prihodnja slovenska slovnica, Cvetje z vertov sv. Fran- W čiška (Gorica) 14 (1895), št. 7-10, 12; 15 (1896), št. 1. Ponatis: Škrabec 2: ^ 224-226, 228-230, 232-234, 236-238, 244-246, 248-250. [Navedeno po Škrabec 2.]
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana, 1992.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor, 42000 (11976).
Valjavec 1878 = Matija Valjavec, Prinos k naglasu u novoj slovenštini: naglas u substantiva mužkoga roda, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetno-sti (Zagreb) 45-48, Zagreb, 1878.
^	Declension and accentuation of masculine o-stem nouns in the local dialect
E	of Jevšček near Livek in the Natisone/Nadiža dialect of Slovenian
N
Summary
The historical linguistic interpretation of the declension and accentuation of masculine o-stem nouns in the local dialect of Jevšček near Livek in the Natisone/Nadiža dialect of Slovenian offers an important insight into the (comparative) historical morphology and accentology of Slovenian through at least two conclusive facts.
In the Natisone/Nadiža dialect, the reflexes of Proto-Slavic accent paradigm c nouns display the reflexes of Proto-Slavic masculine i-declension endings in the ^ majority of plural forms (Npl glasje 'sounds' < *-bie, Gpl glas^ < *-bib, Apl glasi ^ < *-i, Ipl glasm^ < *-bmi : Dpl glasem < *-emh, Lpl glaseh < *-ex^>). For central z Slovenian dialects and standard Slovenian, this kind of accentual-declensional para-A digm is characteristic only for the reflex of the Proto-Slavic masculine i-declension plurale tantum noun ljudje 'people' (i.e., ljudje, ljudi, ljudem, ljudi, ljudeh, ljudmi) and, with the exception of the genitive and accusative plural, for some other nouns (standard Slovenian lasje 'hair', možje 'men', zobje 'teeth'; with variants also tatovi/tatje 'thieves', vozovi/vozje 'wagons', volkovi/volcje 'wolves', i.e., lasje, las, lasem, lase, laseh, lasmi), as well as some relict forms such as Apl dolge 'debts' and Lpl bregeh 'slopes, banks'. The Natisone/Nadiža dialect material would then suggest that within the masculine o-stem declension with a mobile accent paradigm o the accentual-declensional paradigm of the type las lasU 'hair', Npl lasje in Slove-0 nian was more widespread in the past than it is in the present and that it was only 2 later replaced by the accentual-declensional paradigm of Proto-Slavic (masculine) u-declension nouns of the type sin sinU 'son', Npl sinovi.
In the Natisone/Nadiža dialect (as well as in the Torre/Ter dialect) the reflexes of Proto-Slavic accent paradigm b nouns with a short vowel in final/sole stem syllable display the remnants of a stem accent in the locative (and instrumental) singular, and similarly in the locative and instrumental plural (konj konja 'horse' . . .: Lsg konju, Isg konjem, Lpl konjih, Ipl konji). The reflex of the Proto-Slavic short neo-acute (with an early Post-Proto-Slavic lengthening) in the final/sole stem syllable in the locative and instrumental singular most probably arose by analogy with the original Proto-Slavic short neoacute in the final/sole stem syllable in the locative and instrumental plural. Whilst the plural forms display an original Common-Slovenian, the singular forms reflect an original Common-Slovenian short vowel. Consequently, it is possible to reconstruct the original end-stress paradigm with stress on the stem vowel in the locative and instrumental singular and plural at least for some Slovenian dialects (Slovenian: singular *kdn, *konä, *konu, *konä, *koni, ^konem, plural *kom, *kön, ^konem, ^konq, ^kdnix, ^koni), if not for all Slovenian linguistic territory.