COLOTJEVE iliFOSniACuE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIII. JANUAR 1984 2 6 6 3 6 0 Št. 1 (137) S prednovoletnega srečanja starejših članov kolektiva Poročilo o delu DSSS DO Color v letu 1983 1. FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR V navedenem obdobju so bila o-pravljena dela pri usklajevanju inventure za leto 1982 ter zaključnem računu za isto poslovno leto. Sestavljena je bila zbirna in konsolidirana bilanca za DO Color v rokih in na način kot ga predpisuje Zakon o knjigovodstvu, za TOZD in DSSS pa zaključni račun za leto 1982 in periodični obračuni za I. četrtletje, I. polletje in tričetrt leta 1983 (bilanca uspeha, posebni po-poslovnem rezultatu, obra- S?? 3,00 Z £2, čun davka, obračun amortizacije osnovnih sredstev). Sodelovali smo pri pripravi gospodarskega načrta za leto 1983, za 1984, in sicer pri naslednjih planih: plan amortizacije, plan sredstev sklada skupne porabe, plan virov in porabe sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj, plan splošnih stroškov, plan obratnih sredstev ter plan ugotavljanja celotnega prihodka in dohodka ter njegove razdelitve., Samoupravnim organom smo pripravili poročila o poslovanju, in sicer: — delavskemu svetu: izvleček finančne analize, obračun celotnega prihodka in dohodka, bilance uspe- ha, rekapitulacije splošnih stroškov, analizo osebnih dohodkov, izvršitev programa investicijskih vlaganj, črpanje sredstev sklada skupne porabe, gibanje sredstev sklada skupne porabe za stanovanjske potrebe; — zboru delavcev: izvleček finančne analize in obračun celotnega prihodka in dohodka. Po zaključnem računu in periodičnih obračunih smo pripravili pregled stroškov omejenih z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov: a) za prevozne stroške in uporabo lastnega avtomobila in reprezentanco; (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) b) za pregled izdatkov za pogodbe o delu, avtorske honorarje; c) za reklamo in propagando. V marcu, septembru in novembru je bila izdelana primerjalna analiza uspešnosti poslovanja glede na sorodne tovarne v SFRJ, in sicer: Chromos Zagreb, Duga Beograd, Helios Domžale, Color Medvode, katere smo predložili vodilnim in vodstvenim delavcem DO Color. Na temelju rezultatov, izkazanih v poročilu o poslovanju za leto 1982, I. četrtletje, I. polletje in tri-četrt leta 1983 ter o predlogu gospodarskega načrta za leto 1983 je stekla razprava na samoupravnih organih konec meseca februarja oziroma aprila za I. četrtletje leta 1983, julija za I. polletje leta 1983 in oktobra za obdobje od I.—IX. 1983. V letu 1983 smo likvidnostne težave premoščali z zagotavljanjem sredstev preko Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljubljana, kjer smo najemali kratkoročne kredite (selektivne kredite za pripravo blaga za izvoz in kreditiranje izvoza blaga) ter pri Interni banki Kemija z najemanjem kratkoročnih sredstev (za ohranjanje likvidnosti, odkup deviz) in pri Narodni banki Jugoslavije, Beograd, kakor tudi pri naših poslovnih partnerjih, s katerimi smo povezani v reproverigi. Zaradi povečanega priliva menic s strani naših kupcev, smo v navedenem obdobju to problematiko reševali z eskontom menic pri zgoraj omenjenih bankah. V sodelovanju s komercialnim sektorjem, skladno z zakonodajo na področju deviznega poslovanja smo reševali problem zagotavljanja deviznih sredstev z združevanjem deviz po samoupravnih sporazumih, sklenjenih znotraj reproverige, kakor tudi s turističnimi in drugimi organizacijami. Zaradi lažjega premeščanja likvidnostnih težav smo v letu 1983 uvedli sestanke finančne komisije, na katerih smo tesno sodelovali s komercialnim sektorjem in sproti reševali tekočo problematiko. Z obračunom osebnih dohodkov za januar smo uvedli obdelavo kreditov na željo naših delavcev ob sodelovanju SIS Sava Kranj. Sodelovali smo kot člani poslovnega in kreditnega odbora na sestankih pri kreiranju poslovne in kreditne politike pri Interni banki Kemija. V tem obdobju so stekle priprave na zbor Interne banke, na katerem smo tvorno sodelovali kot delegati TOZD Smole in TOZD Premazi, članici Interne banke Kemija. Istočasno smo sodelovali kot delegati v zboru Ljubljanske banke, Gospodarske banke in Jugobanke Ljubljana. Med letom 1983 smo v sodelovanju s kadrovsko splošnim sektorjem v zvezi s stanovanjsko pro- COLOR 2 blematiko v DO pripravili pogodbe o vezavi sredstev pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko komunalni banki Ljubljana. Z zavodom za organizacijo poslovanja smo sodelovali pri projektni nalogi »Upravljanje razvoja DO Color«. Od 1. 10. 1983 dalje smo vključeni v II. fazo poslovanja preko Interne banke, kar pomeni kompletno opravljanje tekočega plačilnega prometa preko internih računov pri Interni banki Kemija. V letu 1983 je Interna banka o-svojila tovrstno poslovanje z naslednjimi članicami SOZD Kemija: DO Ilirija Vedrog, DO Arbo, DO Jub, DO Teol, DO Color in DO Donit (za medvoške temeljne organizacije). O poslovanju preko Interne banke Kemija smo poročali in razpravljali na naših samoupravnih organih. V sodelovanju z Interno banko Kemija ter razvojno investicijskim sektorjem v DO Color smo pripravili samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za povečanje zmogljivosti alkidnih in poliestrskih smol, po katerem članice SOZD Kemija po interesu združujejo sredstva v to naložbo. Podpisnice tega sporazuma so naslednje: DO Arbo, DO Belinka TOZD BELLES, DO Donit TOZD Tesnit, DO Donit TOZD Laminati, DO Donit TOZD Filtri, DO Donit TOZD Pletilnica, DO Donit TOZD Fenolit, DO Donit TOZD Trival, DO Donit TOZD Kemostik, DO Helios TOZD Količevo, DO Jub, DO Po-likem Trgovina TOZD Chemo in DO Polikem trgovina TOZD Kemija impex. Stalna dela in naloge so bile o-pravljene v predpisanem obsegu in danih rokih. 2. SEKTOR ZA ARO IN AOP Delo v sektorju je potekalo v okviru sprejetega plana dela ter dodatnih potreb znotraj DO in zunanjih institucij. Vseh nalog, ki smo si jih zadali, nismo v celoti realizirali, kar je vzrok tako v objektivnih kot subjektivnih težavah znotraj sektorja in tudi izven. Pomembnejša dela in naloge, ki smo jih opravili v sektorju, so naslednje: Oddelek za plan in analizo: — dokončna priprava materiala in oblikovanje gospodarskega načrta za leto 1983; — posredovanje gospodarskega načrta v obravnavo in sprejem samoupravnim organom; — izdelava zadolžitev po sektorjih glede na sprejeti plan; — izdelava letnih poročil (1982) za zunanje institucije; —• izdelava mesečnih in kvartal-nih poročil (analiz) za potrebe delavcev, ki odločajo in za potrebe delavcev in samoupravnih organov, ki analizirajo rezultate poslovnih odločitev; — priprava raznih podatkov za zunanje potrebe; — izdelava mesečnih in kvartal-nih poročil za zunanje institucije; — dokončno je bil izdelan organizacijski predpis o naročanju, prevzemu in aktiviranju osnovnih sredstev in investicijske opreme in dan v poskusno uporabo; — izdelan je bil postopek za formiranje in sprejemanje organizacijskih predpisov; — dokončno je bil izdelan organizacijski predpis o naročanju, planiranju in izvedbi vzdrževalnih del; — spremenjen in dokončno oblikovan je organizacijski predpis o prisotnosti in odsotnosti delavca o-ziroma o evidenci dela; — izdelan je bil predlog delovnega koledarja za leto 1984; — pristop, zbiranje, izdelava in priprava materiala za gospodarski načrt za leto 1984. Od postavljenih nalog v tekočem letu nismo realizirali dopolnitev oziroma spremembo metodologije planiranja in priprave predloga sprememb poročil in analiz, ki so v interni uporabi. Do realizacije teh nalog ni prišlo zaradi tega, ker se v SOZD Kemija pripravlja enotna metodologija planiranja, iz katere bomo nato izhajali mi za naše potrebe. Na podlagi tako opredeljene metodologije in potreb po spremljanju plana bomo opredelili potrebne analize in poročila. Oddelek za AOP 1. Osebni dohodki in kadrovska evidenca: — ažuriranje kadrovske evidence; — priprava podatkov za redni mesečni obračun OD; — izdelava programa za izpis članov' ZK iz matične datoteke in obračun članarine ZK; — prenos programov za OD; — program za statistično obravnavanje delovne dobe delavcev. 2. Datoteka predmetov dela: a) v matično datoteko so bili naloženi gotovi izdelki in polizdelki; b) za izvedbo prejšnje točke so bila izdelana navodila, inštrukcije za izpolnjevanje, izpolnjevanje obrazcev, zajemanje in nalaganje v datoteko; c) izdelani so bili programi za naslednje izpise: — šifrant gotovih izdelkov po klasifikaciji (osnovna skupina, skupina, niansa in izgled); — šifrant polizdelkov po klasifikacijski šifri (osnovna skupina in skupina); — šifrant surovin po klasifikacijski šifri (po osnovni skupini, skupini in podskupini); — tekoče ažuriranje datoteke surovin; — kontrola vnosa podatkov o predmetih dela; — predstavitev šifrantov predmetov dela uporabnikom in dogovor o spremembah oziroma potrebah po dodatnih šifrantih; — izdelava novih navodil za izpolnjevanje podatkov o surovinah in embalaži (popravki klasif. šifre, poenotenje obrazca, ažuriranje datoteke surovin); -— izdelana so navodila za naslednje obrazce: Spremembe ma- tičnih podatkov predmetov dela, Brisanje matičnih podatkov predmetov dela, Predlog za podelitev šifre; — tekoče ažuriranje datoteke polizdelkov; — popravljanje napak za matične podatke gotovih izdelkov in polizdelkov. 3. Datoteka sestavnic: — izdelano je bilo navodilo za izpolnjevanje obrazca za sestavnice; — kreiran je bil obrazec za matične podatke sestavnic; — izpolnjevanje obrazcev je v pripravi. 4. Kalkulacije po dejanskih in planskih cenah za TOZD Premazi (VSOD Kranj): — izdelan je bil predpis za tekoče delo pri pripravi podatkov z odgovornimi osebami; — mesečna izdelava kalkulacij po tekočih cenah; — priprava podatkov za planske kalkulacije; — izpisi planskih cenikov surovin; — izračun planskih kalkulacij; — izpisi planskih cenikov gotovih izdelkov. 5. Izobraževanje — udeležba dveh delavcev na enotedenskem tečaju DOS/VSE, SIPO/ E, DB/DC design aplikacije v Radovljici, tečaj je vseboval organizacijske metode koncipiranja izdelave baze podatkov ter vezave na terminalske dialoge; — udeležba treh delavcev na enotedenskem tečaju CA 15/1 — DL/I WORKSHOP ZA APLIPACIJSKO PROGRAMIRANJE v Radovljici; — udeležba treh delavcev na tridnevnem tečaju ICCF — Work-shop. 6. Ostalo — Delo v zvezi z nabavo terminalske opreme v DO Color (zbiranje informacij, ponudb, kontaktira-nje z dobavitelji in PTT — telekomunikacije ter posameznimi organizacijskimi enotami v DO Color); — delo v zvezi s projektno nalogo Oskrbovanje z materialom (zbiranje potrebnih informacij za računalniški del in za splošni del — posnetek obstoječega stanja poslovanja na podsistemih: skladiščenje materiala, izračun potreb materialov, določanje dobavnih rokov, obnavljanje zalog, planiranje nabave, kontrola dobav materialov. Aktivnost se vrši s pomočjo anketne analitične metode); — priprava predlogov za nakup potrebne terminalske konfiguracije. Služba za organizacijo poslovanja Po programu dela DSSS DO Color za leto 1983 so bile opravljene in neopravljene naslednje delovne naloge: 1. organizacijski predpis o reševanju reklamacij z dobaviteljem in kupcem je izdelan in se poskusno izvaja; — izdelan je organizacijski predpis o dokumentaciji vzdrževanja in energetike, katerega je dopolnil vodja sektorja (poskusno v uporabi od 1. 9. do 31. 12. 1983); 3. izdelan je organizacijski predpis o kadrovski evidenci (prisotnost, odsotnost), katerega je v novi obliki pripravil vodja sektorja; 4. organizacijski predpis o poslovanju knjižnice je v pripravljalni fazi; 5. organizacijski predpis o prevzemanju, skladiščenju in naročanju osnovnih sredstev je izdelal vodja sektorja; 6. kalkulacije prodajnih artiklov — potek obdelave je izdelal oddelek AOP; 7. organizacijski predpis o rokovanju s sodi in paletami; 8. pošta (evidentiranje, razdeljevanje, spremljanje); 9. shranjevanje ključev. Organizacijski predpisi pod točko 7, 8, 9 niso izdelani, ker smo pričeli sodelovati v začetku septembra pri delu v zvezi s projektno nalogo Oskrbovanje z materialom (zbiranje potrebnih informacij za računalniški del in za organizacijski del poslovanja — posnetek obstoječega stanja poslovanja na podsistemih: — planiranje prodaje — izvoza; — določanje dobavnih rokov za izdelke; — izdelava receptur izdelkov). Iz 9-mesečnega poročila dela pa je razvidno, da smo izdelali še: 1. čistopis Pravilnika o popisu (inventuri); 2. čistopis Pravilnika o spremenljivem delovnem času; 3. pripravili osnutek metodologije za sprejemanje organizacijskih predpisov, predlog izdelal vodja sektorja; 4. pripravili predlog o uvedbi novih evidenčnih kartončkov; 5. pripravili obrazce za inventuro; 6. izdelali obrazec 9301150 in 9301250. 3. RAZVOJNO INVESTICIJSKI SEKTOR 1. Rekonstrukcija mešalnice Tehnični pregled je bil opravljen v finalizaciji. Odpravljajo se pri pregledu ugotovljene napake in pomanjkljivosti. Dovoljenje za poskusno obratovanje, na osnovi katerega bomo odpravili še preostale zahteve inšpekcijskih služb, je bilo izdano. Pričelo smo s poskusno proizvodnjo. Za spremljanje poskusnega obratovanja je bila od strani tozda »Premazi« imenovana komisija, ki sproti rešuje nastale težave in predhodno obravnava vse nameravane posege v tehnološkem, strojnem in elektronskem področju. 1. faza rekonstrukcije šaržirnice: oprema je v izdelavi; 2. faza — pneumatski transport. Nosilec inovacijske naloge še ni uspel dobiti kredita pri LB za financiranje razvojne naloge, kljub ponovni vlogi. Od rezultatov te naloge je odvisna celotna realizacija te faze. Dogovorili smo se, da no-silstvo prevzame »Smelt«. 2. Obrat razredčil Takoj, ko bo znan položaj pri rekonstrukciji in razširitvi cisternske-ga prostora tekočih surovin, bomo pristopili k izdelavi projektne dokumentacije. 3. Rekonstrukcija in modernizacija smol Gradbena dela so zaključena. Dobavljeno je že nekaj opreme za energetski objekt, reaktor in kotlovnico. Dobavitelj opreme za kotlovnico je sporočil, da ima težave pri nabavi nekaterih ključnih delov, zato se bo rekonstrukcija kotlovnice pričela s štirimesečno zamudo, isto velja za reaktor. _ 4. Ureditev starega dela mešalnice Ureditev ventilacije v ribalnici in odsesovanje prašnih delcev v šar-žirnici je bilo izvršeno v aprilu. Preureditev prostorov za niansira-nje je zaradi kasnitve izgradnje mešalnice samo delno izvršeno. 5. Izgradnja in rekonstrukcija skladišča topil Projektirana je bila nova cestna povezava. Lokacijska dokumentacija že izdelana, pridobili smo soglasja in lokacijsko dovoljenje. Investicijski program je izdelan. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja so v izdelavi. 6. Projekte reciklaže hladilne vode, komprimiranega zraka in električnih povezav z diselskim agregatom še nismo naročili, ker niso bili znani elementi za projektiranje. 7. Sanacija podzemnega cistern-skega prostora je v fazi pred pričetkom montaže kazalcev nivoja. Dela so se zavlekla, ker izvajalec montaže električnih vodov nima ustreznih kablov. 8. Rekonstrukcija oddelka za kite Projekt je bil že izdelan za odsesovanje prašnih delcev. Zaradi dodatnih tehnološko tehničnih zahtev je projekt spremenjen. 9. Idejni projekt nitro oddelka je bil izdelan. 10. Delo inovacijske komisije Komisija je obravnavala tri inovacijske predloge na 8. sejah ter na izredni seji obravnavala problematiko, kako pospešiti in spodbuditi inventivnost v DO Color. Na treh sejah je obravnavala sodni spor v zvezi s tovarišem Kalanom. 11. Sodelovanje v SOZD Kemija Sektor sodeluje z RPI sektorjem, in sicer kot član odbora za razvoj, na sestankih, odgovornih za razvoj v DO ter v komisijah za usklajevanje programov smol in premazov. (Nadaljevanje na 4. strani) COLOR 3 (Nadaljevanje s 3. strani) 12. Sodelovanje z drugimi organizacijami Sodelujemo v poslovnem odboru in strokovni komisiji konzorcija za odpadke ljubljanske regije. 4. KADROVSKO-SPLOŠNI SEKTOR V sektorju so bila opravljena vsa dela stalnega — tekočega pomena. Poleg tekočih del so bila opravljena tudi dela občasnega, odnosno začasnega pomena, in sicer: — V marcu smo v obeh TOZD in DSSS volili delegate v samoupravne organe, sindikatu in volilnim komisijam smo nudili strokovno pomoč. — V obeh TOZD in DSSS so bile po sindikalnih skupinah prve dni v aprilu organizirane javne razprave o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na javnih razpravah je bilo oblikovanih večje število umestnih pripomb, zato jih lahko ocenimo kot uspešne. — V pripravi je analiza o socialni problematiki (alkoholizem, bolezni, stanovanjske razmere). — Za obe TOZD in DSSS so se pripravljali osnutki sprememb in dopolnil pravilnikov o delovnih razmerjih in nov osnutek pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti za DO Color. Vsi ti akti so na matricah v tem času že napisani, izvršujejo pa se še manjše korekcije. Po opravljenih korekcijah se razmnožujejo v takem številu, da jih bodo delavski sveti TOZD in DSSS lahko posredovali v javno razpravo. — Pripravljen je osnutek poslovnika samoupravnih organov TOZD in DSSS ter DO. Treba ga je še napisati na matrice, razmnožiti in posredovati DS v obravnavo. — Tik pred dokončanjem je o-snutek pravilnika o inventivni dejavnosti DO Color, pripravljajo pa se tudi spremembe pravilnika o licitaciji. — Izdelano in objavljeno je bilo poročilo o delu skupne disciplinske komisije za pretekli dve leti. — Pripravljen je bil posnetek stanja obrata družbene prehrane z analizo in predlogi ukrepov za izboljšanje. To gradivo je bilo posredovano v obravnavo koordinatorju DO, odboru za družbeni standard DO in IO osnovnih organizacij sindikata. — Opravljen je bil preizkus znanja iz varstva pri delu za delavce, ki delajo z nevarnimi snovmi. — Izdelan je bil gasilsko obrambno napadalni načrt. — Opravljen je bil tečaj za izprašane gasilce. — Pripravljen je bil načrt aktivnosti v primeru potresa v Ljubljani in organizaciji »Color« Medvode »NNNP — Golovec ’83«. Vaja na osnovi tega načrta je bila dne 24. 4 COLOR 9. 1983 in po oceni uspešno izvedena. — Za svetovanje pri pripravi pravilnikov o razvidu del in nalog TOZD in DSSS so bili z zato u-sposobljenimi organizacijami vodeni razgovori in z eno od njih (ZOP Ljubljana) podpisana pogodba, tako, da se aktivnosti za izdelavo tega projekta odvijajo po sprejetem programu nalog, pri čemer pa ne dosegamo postavljenih rokov. Od ZOP Ljubljana smo že prejeli določeno gradivo o skupnih ugotovitvah urejenosti tega področja s predlogi sprememb. To gradivo je bilo že obravnavano na kolegiju DSSS in DO, poslano pa tudi v TOZD. S tem v zvezi so bili obravnavani osnutki samoupravnih aktov o delitvi čistega dohodka, sredstev za OD in skupno porabo in ob tem oblikovani predlogi nekaterih novih oziroma spremenjenih določb. Po tej obravnavi smo od ZOP prejeli predlog spremenjene organizacijske sheme TOZD in DSSS ter DO, ki je v tem času v obravnavi. — Po objavljenem razpisu posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz čistega dohodka TOZD in DSSS, ki so ga objavile samoupravne stanovanjske skupnosti ljubljanskih občin, je bila delavcem, ki so kandidirali za to posojilo, nudena strokovna pomoč. — Izdelana in objavljena je bila anketa z naslovom: »Kje želim letovati«. Na osnovi izpolnjenih in posredovanih anketnih vprašalnikov je bila izdelana in objavljena analiza. — V delu je analiza oziroma pregled uporabe počitniških zmogljivosti na morju. — Izvedene so bile vse potrebne aktivnosti po objavljenih treh razpisih za dodelitev kreditov za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. Po razpisu je bilo dodeljeno izpraznjeno najemno stanovanje na Gorenjski cesti 22, poleg tega pa se po izpraznitvi samskega doma izvaja rekonstrukcija teh prostorov v najemna družinska stanovanja. Po predvidevanjih naj bi bila zaključena čez mesec dni. — Zaradi izvajanja investicij (izgradnja visokega aneksa v TOZD Smole) je bila ves čas potrebna po-jačana gasilska straža in posebni varstveni ukrepi. — Osnutki sprememb in dopolnitev temeljnih samoupravnih aktov DO, TOZD in DSSS še niso bili pripravljeni. Vzrok je v večji meri v tem, ker je bila za to področje šele pred kratkim sprejeta nova zakonodaja in s tem v zvezi tudi pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja. Ta naloga bo v programu dela za leto 1984 ena od prioritetnih. — V program dela za leto 1984 se prenaša tudi naloga izdelave osnutka in predloga sprememb in dopolnitev pravilnika o SLO in DS. 5. KOMERCIALNI SEKTOR Poleg stalnih aktivnosti, ki so opisane v nadaljevanju tega poročila, smo v komercialnem sektorju opravili naslednje naloge v skladu s programom dela DSSS za leto 1983: 1. V sodelovanju z RTK sektorjem tekoče prilagajamo proizvodno prodajni program založenosti s surovinami, razpoložljivim deviznim sredstvom in potrebam trga. 2. V skladu s trenutno zakonodajo na področju deviznega poslovanja smo pripravili program zagotavljanja deviznih sredstev, ki vključuje združevanje deviz po 65. in 66. členu ZDP v okviru reprove-rige, kot tudi združevanje s turističnimi in drugimi organizacijami. 3. V sodelovanju s finančno računovodskim sektorjem tekoče izvajamo aktivnosti zagotavljanja dinarskih sredstev. 4. V okviru nabavnega oddelka smo pripravili in tekoče izvajamo program oskrbovanja z osnovnimi surovinami, ki predvideva tako potrebno združevanje deviznih sredstev, kot tudi investicijsko sovlaganje z našimi dobavitelji (Cinkarna, Saturnus, INA). TOZD SMOLE Količinski plan nabave 13.247 ton je bil realiziran v celoti, pri čemer je bila domača nabava presežena za 18 odstotkov, oziroma za 1.110 ton, uvoz pa je bil za 15 odstotkov oziroma 1.052 ton nižji. Kljub temu je bila domača nabava težavna in večkrat kritična. Velike težave so bile pri nabavi AFK, ki ni bila zadostna, ker dobave kljub devizni soudeležbi niso bile v skladu z dinamiko in količinami. Naj večje težave so bile vsekakor z nabavo embalaže (sodov). Kljub široki akciji za rešitev tega problema so bile vse rešitve le začasne, kajti pločevina za sode je odvisna od uvoženega vložka. Čeprav imamo z »Merimo« tesnejše povezave, smo se stalno srečevali s problemom sojinih mastnih kislin. Oskrba s toluenom je bila v letu 1983 zadovoljiva, saj smo naše potrebe v precejšnji meri pokrili z uvozom prek energetske bilance. Iz tega vira računamo tudi z uvozom stirena v letu 1984, medtem ko smo stiren v prvem polletju pretežno zagotovili s klirinškega tržišča. Z nabavo stirena oziroma toluena na domačem tržišču še naprej ne moremo računati. V primerjavi z letom 1982 je bilo zadovoljivo stanje predvsem pri nabavi sojinega olja in anhidrid maleinske kisline, saj smo lahko nabavljali potrebne količine. Žal pa v letu 1984 praktično ne moremo računati na domači AMK, saj nas je edini jugoslovanski proizvajalec obvestil, da zaradi težje okvare v letu 1984 ne more zagotoviti nobenih količin. Nejasen pa je tudi položaj s sojinim oljem in naslednji nakupi se bodo zagotovo vezali na združevanje deviznih sredstev, oziroma na lasten uvoz. Uvoz surovin je bil količinsko za 15 odstotkov nižji, vrednostno pa za 3 odstotke nižji od planiranega. Količinska prodaja smol je bila v letu 1983 za 4 odstotke višja kot v letu 1982. Plan je bil realiziran 101 odstotno. Prodaja na domačem trgu je bila 37 odstotkov nižja od planirane, plan izvoza na konvertibilno tržišče je bil dosežen 228 odstotno ali za 1.156 ton več kot je bilo predvideno. Interna prodaja je bila za 259 ton, oziroma 5 odstotkov višja kot v letu 1982. Povpraševanju po alkidnih in poliestrskih smolah na jugoslovanskem tržišču nismo mogli zadovoljiti in bi bila prodaja lahko znatno večja. Osnovni vzroki za tako stanje so bili v pomanjkanju uvoznih, domačih surovin in embalaže, kot tudi zaradi pomanjkanja ljudi v sintezi. Količinski plan izvoza je bil presežen za 128 odstotkov, vrednostni pa za 151. Pomembno pa je tudi dejstvo, da smo odprli nekatera nova tržišča, kjer bi omenili predvsem Italijo, Iran, Poljsko in Saudo-vo Arabijo. TOZD PREMAZI Količinsko je bilo nabavljenih za 2 odstotka ali 509 ton več surovin, kot je bilo planirano. Od tega je bila domača nabava manjša za 24 odstotkov ali 3.468 ton, uvoz pa je bil realiziran 148 odstotno. Interna nabava je bila realizirana v višini 147 odstotkov oziroma 259 ton več kot je bilo. Vzroki za tako stanje so bili: — pomanjkanje domačih naftnih derivatov in aromatov; — pomanjkanje ostalih surovin za izdelavo proizvodov za naše potrebe; — zahteve dobaviteljev za devizno participacijo in — pomanjkanje embalaže. V primerjavi s planiranimi količinami je bila realizacija pri nekaterih skupinah naslednja: — topila: 65% — razlika je bila realizirana s topili iz energetske bilance, ki se vodijo na uvozu; — mehčala 82 % — pomanjkanje deviz za participacijo; — NC: 57 % — pomanjkanje deviz za participacijo; — smole: 183 % — razlika je bila realizirana iz tozda Smole; — pigmenti: 85 % — izpad dobav Chromosa Zagreb; — polnila: 102 % — pokrita povečana poraba; — kemikalije: 38 % — manjše potrebe, ker so bile kemikalije delno na zalogi; — embalaža: 60 % — zelo kritična nabava vseh vrst embalaže zaradi pomanjkanja vseh vrst pločevine. V letu 1983 bi ocenili stanje nabave zelo kritično. Primanjkovale so vse surovine, kjer je potrebno pokrivati del vrednosti z devizno participacijo. Večja težava je nastopala pri nakupu NC, kjer je bila letna količina zagotovljena le 57 %, ostalo količino pa smo morali zagotoviti z uvozom. Posebno poglavje kritičnosti je predstavljala pločevinasta embalaža, vključno sodi. Prizadevanja, da bi zagotovili čimveč embalaže in sodov so bila usmerjena na vse proizvajalce in kaže na nekolikšno izboljšanje. Pričakujemo, da bomo v letu 1984 vsaj del pločevine zagotovili od jugoslovanskih proizvajalcev iz Šabca in Smederevega. Uvoz je bil količinsko za 48 % višji od planiranega, vrednostno pa je višji za 54 %. Količinska prodaja premazov je bila v letu 1983 za 7 % ali 1.540 ton višja kot v letu 1982. Plan je bil realiziran 96%, t. j. prodanih je bilo 909 ton izdelkov manj kot smo planirali. Prodaja na domačem trgu je bila za 3 % ali 601 tono nižja od planirane in za 6 % višja kot v letu 1982. V decembru 1983 so bile izvedene volitve v nove IO sindikata v obeh TOZD in DSSS. V IO OOS TOZD Smole so bili izvoljeni: Barber Slavko Kršinar Anton Mihalič Štefan Kern Matjaž Strajner Stane Stančič Jagoda Bitenc Mirko Babnik Bogdan Kristan Marko Nadzorni odbor: Krmelj Stane Lazar Miroslav V IO OOS TOZD Premazi so bili izvoljeni: Kerpan Remic-Dunja Lazič Milena Zver Jože Reš Aleš Kršinar Mika Šinko Vili Košir Domin Vozlič' Tončka Mohor Jože Jurinič Štefan Kršinar Brane Krmelj Marjan Bukovec Anica Luštrek Marija Špenko Milena Sitar Elizabeta Nadzorni odbor: Šetina Janez Doleczek Helga V IO OOS DSSS so bili izvoljeni: Hribernik Milena Plan izvoza na konvertibilno tržišče smo dosegli le 80 %, medtem ko je bil izvoz na klirinško tržišče za 1 % ali 50 ton višji od planiranega. Povpraševanje po izdelkih TOZD Premazi je bilo na jugoslovanskem tržišču bistveno večje od naše realizacije. Osnovni vzrok za tako stanje je bil v pomanjkanju uvoznih in domačih surovin. Tak položaj smo pričakovali, zato smo se s poslovnimi partnerji že ob sklepanju pogodb dogovorili za devizno soudeležbo. V letu 1982 smo pričeli z realizacijo kompenzacijskih poslov z Bolgarijo in Poljsko, s čimer se odpira novo področje sodelovanja z državami, s katerimi ima Jugoslavija konvertibilni način plačevanja. S temi posli nadaljujemo tudi v letošnjem letu in pričakujemo povečanje obsega tega sodelovanja. Odpirajo se tudi realne možnosti za sodelovanje z Avstrijo. Fabiani Saša Veber Tine Knific Anica Flerin Darinka Nadzorni odbor: Čarman Dušan Škof Majda Kovačec Miro Časni Anica Rozman Lojzka Fojkar Bojana V KOOS COLOR so bili izvoljeni: Iz TOZD Smole: Barber Slavko Mihalič Štefan Kern Matjaž Stančič Jagoda Kristan Marko Iz TOZD Premazi: Kerpan-Remic Dunja Zver Jože Koših Domin Kršinar Brane Krmelj Marjan Sitar Elizabeta Kržin Milena IZ DSSS: Knific Anica Veber Tine Kovačec Miro Rozman Lojzka Fojkar Bojana Štrukelj Janez Delegatom želimo obilo uspehov in delovnega elana pri njihovem delu. COLOR 5 NOVI IZVRŠNI ODBORI SINDIKATA Naša anketa — Naša anketa — Naša anketa — Naša Prijetno vsakoletno srečanje Prednovoletno srečanje starejših članov našega kolektiva je že postalo tradicionalno. Koncem preteklega leta je oživela prostrana dvorana v zbiljskem turističnem domu. Povsod sami znani obrazi — zares srečanje samih starih znancev. Spomin je segal v preteklost, na težko prehojeno pot, ki so jo utirali ti delavoljni ljudje. Toliko so bili zaverovani v svoje pripovedi, da smo komaj utegnili zmotiti štiri izmed njih. Ko smo jih povprašali za mnenje o teh srečanjih, so nam takole povedali: VACLAV BAČNIK: »Letos sem se prvič udeležil tega srečanja, saj sem se pred kratkim šele upokojil. Dvajset let sem preživel v skladišču in z delom v Colorju sem kar zadovoljen. Ob takih srečanjih pa spoznaš, da le še nisi za »odpad«. Kar ne morem pa pozabiti, da sem bil po krivici obsojen za razlitje olja, ko pa sem preprečil požar, pa mi še nihče hvala ni dejal. Takih stvari se kar ne da pozabiti. Všeč mi je med dobrimi ljudmi, če pa padeš v nemilost, pa žal ostaneš osamljen.« ANICA TOMŠIČ: »Celih 35 let sem preživela v Colorju in se letos upokojila. Večino delovnih let sem preživela v skladišču in v kolektivu COLOR6 sem se zelo dobro počutila. Zelo dobro smo se razumeli in vesela sem, da se bom lahko vsako leto takole srečevala s sodelavci. Lepo je obujati spomine na čase, ki smo jih skupaj preživeli. Sedaj sem doma, dela mi ne manjka, zaenkrat tudi z zdravjem nimam posebnih težav, tako, da sem kar zadovoljna.« FRANC OMAN: »Tale vsakoletna srečanja so mi zelo všeč, še posebej ker se sicer ne videvamo po-gostoma. Morda le še v Pelegrinu, če tja greš. V pokoju sem že 9 let in vesel sem, da se nas mlajši sodelavci spomnijo vsako leto. Sem pa še vedno velik Colorjev simpatizer in želim kolektivu, da bi tudi v prihodnje še tako uspešno posloval.« Francka POLAK: »V pokoju sem že 14 let in se redno udeležujem teh srečanj. Vidite, danes sem kar z berglami tukaj. Imela sem prometno nesrečo in še zelo težko hodim. Imam samo 8.000 dinarjev pokojnine in si želim, da bi mi Co-lorjevci pomagali do varstvenega dodatka, katerega prav gotovo zaslužim. Kot invalid nimam nobenega, da bi mi prinesel najnujnejše iz trgovine, če koga najamem, mu moram plačati, je pa vse tako drago. Mogoče bi se našel kdo, ki bi mi bil pripravljen pomagati, vsega s to skromno pokojnino res ne morem plačevati.« Srečanje „CoIorjevih“ upokojencev Pred novoletnimi prazniki nas je prijetno presenetilo vabilo Sindikata tovarne »Color« iz Medvod, na novoletno srečanje upokojencev. Vedno nas razveseli njihovo povabilo, saj mislijo vsako leto tudi na nas, ko povabijo v posezoni nekaj od prijavljenih upokojencev, na desetdnevno brezplačno letovanje v njihove počitniške hišice v Pelegrinu pri Umagu. Telefonično smo se dogovorile z nekdanjima sodelavkama, da gremo peš na srečanje, ki je bilo v gostišču »Flander« ob Jezeru v Zbiljah. Takoj pri vstopu v gostišče so nas pozdravili zastopniki sindikata in vsak upokojenec je dobil rdeč nagelj ček, na mizi pa je bil tudi aperitiv po izbiri. Ko smo se namestili k pogrnjenim mizam, nas je najprej s kratkim nagovorom pozdravil generalni direktor dipl. ing. Koprol, nato pa še z nekaj prisrčnimi besedami in željami za novo leto, predsednik konference OO ZSS delovne organizacije »Color«, Janez Štrukelj. Razdelili so nam kuverte z denarno vsebino, nato pa je sledilo okusno, izdatno kosilo z dobro pijačo po izbiri. Po pošti smo dobili tudi lične koledarje, ob mizi pa vsak po en kemični svinčnik. Po kosilu smo se pogovarjali in obujali spomine na naše preživeto delo v tem podjetju, saj nas je nekaj takih, ki smo bili zvesti vso svojo delovno dobo. Bilo je dosti prijetnih, pa tudi težkih spominov ... Sindikalni organizaciji se v imenu upokojencev ponovno iskreno zahvaljujem za humano obdaritev in pogostitev. Kolektivu želimo še dosti poslovnih uspehov in napredka tudi v prihodnje, ko se vsem obeta naporno delo in marsikakšna osebna odpoved. Pri tem pa se zavedajmo, da živimo v miru in svobodi, kar naj nam daje moči, za premagovanje vseh težav. SREČNO! Frida Kandus ZAHVALA Ob smrti moje mame se i-skreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izraženo sožalje, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Mimi Zaplotnik INOVACIJE Pred letom dni smo v Co-lorjevih informacijah objavili inovacijo tov. Šariča: Etike-tirna naprava za etiketiranje 1 kg doz. Po enoletnem obratovanju naprave smo izdelali ekonomski obračun in tov. Ša-riču na DS TOZD Premazi o-dobrili nadomestilo v višini 99.313,— din za doseženi ekonomski uspeh, ki ga je ta naprava ustvarila v enoletnem obratovanju. Na istem DS je bilo odobreno nadomestilo (nagrada) 10.000,— din skupini delavcev, ki so izdelali napravo za pobiranje topil. Skupina delavcev, ki jo sestavljajo: Pevec Rihard, Bačnik Oto, Ažbe Rudi, Dobnikar Marjan, Štrukelj Janez, je na osnovi ogleda podobne naprave na sejmu in poznavanju principa delovanja vodne vakuumske črpalke izdelala napravo, ki služi pobiranju razlitih organskih topil. Ker je bilo nemogoče o-ceniti ekonomsko vrednost te naprave — ekonomična je najbolj takrat, ko ne deluje — je komisija za inovacije predlagala simbolično nagrado skupini delavcev, ki so napravo izdelali. Vsem inovatorjem čestitamo k doseženim uspehom. V izdelavi je ekonomski e-fekt drugega obdobja inovacije tov. Kalana, doseženega z njegovo tehnično izboljšavo: pralni stroj za pranje sodov. Vid Koželj, dipl. ing. In memoriam JOSIP M ASTRO VIC Našega dragega »Šjor Be-pa« ni več med nami. Umrl je Josip Mastrovič bivši vodja predstavništva DO COLOR Medvode na Reki. Rojen je bil pred 79 leti v Makarski v Dalmaciji. Po vojni je služboval na Reki, nekaj časa je opravljal posle vodje predstavništva Chemo na Reki, leta 1956 pa je nastopil službo pri COLOR Medvode. Takrat smo pričeli preskrbovati ladjedelništvo in oskrbo ladij jugoslovanske in ino flote. Z našim takratnim razvojem je odigral veliko vlogo pri uvajanju in določanju asortimenta, kvalitete in sploh uvajanja lastnega znanja in siste- ma Colorjevih barv za potrebe tako civilne in vojne mornarice. Bil je velik prijatelj širokega kroga poslovnih partnerjev ter je vrsto let predano in zavzeto delal za »Colorje-ve« interese. Njegova korespondenca in prizadevanje na delovnem mestu in na področju pokrivanja predstavništva Istre, Reke in Dalmacije sta bila zelo uspešna, zavzeta in vztrajna. Ni poznal težav, pa tudi bolezni se je branil. Živel je skromno in je bil vzor asketa. Leta 1967 je odšel v pokoj, vendar je nadaljeval delo kot upokojenec do leta 1972 pa tudi po upokojitvi je redno prihajal na obiske v predstavništvo. Nekajkrat je obiskal tudi Medvode, saj je bil velik ljubitelj slovenskih planin in narave, kjer je preživljal svoj letni dopust. Po kratki bolezni je prenehalo biti srce dobrega tovariša, delavca in našega prijatelja. Od njega smo se poslovili 13. 12. 1983 na pokopališču v Bakru. Slava njegovemu spominu! A c/jajtaplije se aiioaljujms na izraženo; Sučati tugufuia ebilelt CUaAUmli POGOJI, VIŠINA IN NAČIN PLAČEVANJA PRISPEVKOV ZA ČAS NEPLAČANEGA IZREDNEGA DOPUSTA OZIROMA PRESTAJANJA ZAPORNE KAZNI MED TRAJANJEM DELOVNEGA RAZMERJA i Po 1. in 2. točki prvega odstavka 105. člena zakona o pokojninskem m invalidskem zavarovanju se šteje zavarovancu v zavarovalno dobo tudi čas, ko je bil med trajanjem delovnega razmerja na neplačanem izrednem dopustu do 30 dni v posameznem koledarskem letu oziroma na prestajanju zaporne kazni, ki ni daljša od 30 dni. II Zavezanci za prispevek obračunavajo in plačujejo prispevek za zavarovance za čas trajanja neplačanega izrednega dopusta oziroma za čas prestajanja zaporne kazni po prispevni stopnji za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen kot za ostale delavce v delovnem zavarovanju. III Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za primere iz I. in II. točke se obračuna v prvem naslednjem mesecu po preteku meseca, v katerem je bil zavarovanec na neplačanem izrednem dopustu oziroma na prestajanju zaporne kazni. Znesek prispevka znaša toliko tridesetink mesečnega zneska prispevka iz bruto osebnega dohodka v tekočem mesecu, kolikor dni je bil zavarovanec odsoten z dela iz razlogov, navedenih v I. točki. Ta način obračuna začne veljati od 1. januarja 1984. Fin. računovodski sektor DELOVNI OBISK V prvih dneh letošnjega leta so nas obiskali najvišji predstavniki občinske skupščine Ljubljana-Šiška. Predsednica Anka Tominšek, predsednik izvršnega sveta Dušan Brekič in predsednik komiteja za družbeno planiranje Peter Hočevar so si najprej o-gledali proizvodne obrate ter se nato seznanili z rezultati poslovanja v preteklem letu in o možnostih za letošnje leto. O doseženih rezultatih so se pohvalno izrazili in kolektivu zaželeli ugodno poslovanje tudi v prihodnje. COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA pri— Irtec« |LObMCr | ž>k/m»TM p y^A' j sCurjfr/Ho CfTGC.) \ K€HrČMr I Ečehcvr | ve rt*, j JoVrf 1 1 Sc&fiS. I^fisro J ^jro k j G&ecezo F — a /^v l7v«*e>'t I |Oa/»W |3l/£-9 I ?**€*««* Lf*gčvy*K 2 PVPr&e SvcrovH* Ptrevsrr* or o« v teoht/A/,)/} 'QPo//SAQ I (rtSATj9 c**vp 'Mm | /*f OtV/A/ tv/?*, WMH | I IvV^r/v g COLORJEVE INFORMACIJE številka 1 (137), leto 13, januar 1984. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak. mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kem, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 200 din 2. nagrada 150 din 3. nagrada 100 din Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. febr. 1984. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA irt^O sar 'c vT . -Z) E R E K > m P -9 P / R R C O ■i:-. ju«, 9 ■O jS K R l/ E Z S ~r R R -V Z) iiLLL R / R ~ 9 _5 ■R V J R J7 R 9 C / O >V R ž V EE E A7 o N K R sssr R J7 R EL C R K R L /V C R R “Zv N / L 8S& TiU%. O R R K R n ££• E 5 gg: u o S t t/ S T R O / L ‘s;~ R R N / R R Kr / R R S M\Ž E L / C O L O R Za nagradno križanko iz prejšnje številke Colorjevih informacij smo prejeli 47 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v oddelku AOP. Komisija v sestavi Miro Šuštar, Niko Krhlikar in Tine Veber je za dobitnika prve nagrade 200 din izžrebala Matjaža Kunavra, drugo nagrado 150 din prejme Marija Jurkovič, tretjo nagrado 100 din pa Bruno Smertnik. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila. Čestitamo! Traktor ima »postajališče« tudi v obratu Rakovnik...