cena 10 dinarjev Številka 25 (688) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titovo velenje, 23. junija 1983 Vinko Hafner, Janez Zemljarič in Marjan Orožen v Titovem Velenju 0 razmerah v Gorenju in Reku Pred tednom dni so predsedniki slovenske skupščine, republiškega izvršnega sveta OOZZBNOV Mozirje Tudi poleti veliko dela Borci Gornje Savinjske doline uspešno uresničujejo številne pomembne naloge, ki so jih oblikovali v srednjeročnem delovnem načrtu. Spreminjanje razmer jim seveda narekuje sprotno dopolnjevanje oblikovanih nalog in prav temu področju namenjajo veliko pozornosti pri svoji redni dejavnosti. Stalne naloge borčevske organizacije so jasne in jih razumljivo niso zanemarili, v sedanjem težkem položaju pa so posebno pozornost namenili zdravstveni in predvsem socialni varnosti borcev, vojaških vojnih invalidov in družinam padlih v NOB. Prav zato so po opravljeni letni skupščini zveze združenj borcev NOV Mozirje in izoblikovanih delovnih nalogah največ pozornosti namenili zdravljenju članov, analizi zdravstvenega varstva, stanovanjski problematiki in socialni varnosti. Ob tem so tehtno razpravljali o osnutku zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, se vključili v priprave in izvedbo referenduma in uresničevali vse ostalei redne naloge. Njihovega delovanja ne bo zajelo mrtvilo niti v prihodnjih treh poletnih mesecih o čemer priča tudi njihov akcijski program za to obdobje. Znova bodo ocenili socialne in materialne pogoje članov borčevske organizacije, veliko časa pa namenili predlogu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Obravnavali bodo tudi delo koordinacijskih odborov za ohranjanje revolucionarnega izročila ter ocenili uresničevanje sporazuma o varstvu spomenikov in obeležij NOB. Pričeli bodo s pripravami na letno skupščino republiškega odbora ZZB NOV, ocenili uresničevanje akcijskega programa, predvsem pa bi radi okrepili dopisniško dejavnost in sodelovanje s sredstvi javnega obveščanja. Občina Velenje Delitev bonov V Šaleški dolini bodo začeli deliti osnovne v količine bencinskih bonov v tajfk, 28. in v sredo, 29. junija. Bone botlo krajani lahko dvignili na sedefih krajevrfih skupnostih med 8. in 16. uro. in republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, Janez Zemljarič ter Marjan Orožen s še nekaterimi predstavniki republike obiskali sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje in Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. Med večurnimi pogovori so jih predstavniki obeh organizacij podrobno seznanili s sedanjim položajem in nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. »Slišali smo vrsto spodbudnih predlogov in razmišljanj, zasnov tako glede ocene položaja kot glede možnosti razvoja za prihodnje. To dokazuje. da se stvari lotevate na pravem mestu in s pravimi prijemi. Pomembno je. da v vaših razmišljanjih dajete pravo mesto tudi vlogi in položaju delavcev. Zavedati se morate, da bo ta sanacijska bitka dobljena predvsem z več dela, večjo produktivnostjo, boljšim gospodarjenjem, večjo izkoriščenostjo sredstev, novimi znanji delavcev itd. Naloge, ki so pred vami, pred vsemi delavci, so zelo težke. Te so tekoče, hkrati pa srednjeročne in dolgoročne. Zagotoviti morate večjo proizvodnjo, večji izvoz in ustvarjati boljši dohodkovni položaj. Seveda pa bo potrebna v prihodnje tudi veliko večja enotnost in podpora vodstvu kot je bila doslej.« so med drugim dejali gostje v Gorenju. (Več o obisku pišemo na 3. strani) Predsedstvo OK ZKS in komunisti Zdravstvenega centra Potrebujemo bolj učinkovito zdravstveno varstvo Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Velenje in komunisti v Zdravstvenem centru Velenje so prejšnji teden na skupnem sestanku spregovorili o idejnopolitičnih vprašanjih delovanja komunistov v zdravstvu ter o problematiki uresničevanja zdravstvenega varstva v občini v tem srednjeročnem obdobju. Komunisti — delavci zdravstvenega centra Velenje so v poročilu in razpravi opozorili na številne zahtevne naloge, ki so jih v delovni organizaciji uresničili, da bi poslovanje kar najbolj uskladili s splošnimi stabilizacijskimi prizadevanji naše družbe in ob zmanjšanju deleža sredstev namenjenih za zdravstveno varstvo. Tako uspešno uresničujejo dolgoročno kadrovsko politiko, kije gotovo temelj večje strokovnosti in boljšega dela. V dogovoru z največjima delovnima organizacijama v občini — Gorenjem in Rekom so že v letu 1980 organizirali obratne ambulante za njihove delavce, sedaj pa so te ambulante organizirali tudi za delavce Veplasa, Vegrada in Glina. V obratni ambulanti imajo delavci svojega zdravnika, ki pozna njihovo delovno mesto in značilna obolenja, ki se pojavljajo v teh tehnoloških procesih. K izboljšanju dela je pripomogla tudi razširitev dispanzerske metode dela z oblikovanjem novih dispanzerjev. Omenili >-o še vrsto drugih pnzadevanj, ki so jih uresničili v zadnjem obdobju in katerih cilj je skrbnejša poraba sredstev in boljše delo. Še večje uspehe pa bi delavci Zdravstvenega centra dosegli, če bi bile odstranjene nekatere večje ovire, ki omejujejo nadaljnji razvoj. Poseben problem ' je prostorska stiska. V Titovem Velenju namreč že 10 let nismo zgradili nobenih objektov namenjenih osnovnemu zdravstvenemu varstvu, med tem časom pa se je krepko povečalo število uporabnikov. Naslednja Vzgojno izobraževalni zavod Velenje Podelili značke bratov Ribar Prejšnji ponedeljek je bila v domu kulture v Titovem Velenju slovesnost, na kateri so podelili medalje Bratov Ribar petinsedemdesetim učencem osnovnih šol občine Velenje, ki so v vseh osmih letih osnovne šole s svojim pridnim delom dosegli odličen uspeh. Značke je učencem izročil član predsedstva občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje Jože Povše. V imenu učencev in učiteljev vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje jim je čestitala ravnateljica osnovne šole Antona Aškerca Cveta Pušnik. Slovesnosti so se poleg od-ličnjakov udeležili tudi njihovi starši in sošolci ter predstavniki družbeno političnih organizacij, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Ob tej priložnosti so pripravili tudi kratek kulturni program. Medalje bratov Ribar je prejelo 75 učencev velenjske občine težava je iztrošenost medicinske opreme, ki je v celotnem Zdravstvenem domu 84 odstotna. v osnovnem zdravstvenem varstvu pa kar 90 odstotna. Ker je medicinska oprema izredno draga je zdravstveni center iz sredstev amortizacije ni sposoben obnavljati v celoti. Člani predsedstva občinskega komiteja in komunisti iz Zdravstvenega centra pa so na seji največ pozornosti namenili vprašanju delitve dela. ki še vedno, predvsem z bolnišnico Slovenj Gradec, ni zaživelo tako kot bi moralo. Odnosi so se močno skalili predvsem zaradi vprašanj povezanih z delovanjem bolnišnice Topolšica, katere dejavnost bi Slovenj Graška bolnišnica najraje spravila pod svoje okrilje. Menili so, da so takšne težnje povsem nesprejemljive in da bi vsako krčenje dejavnosti v Topolšici onemogočilo celovitost obvladovanja zdravstvene problematike na našem področju. Bolnišnica Topolšica ima trenutno 186 bolniških postelj in je usmerjena predvsem na internistično ambulantno dejavnost ter na preventivno področje. Ker skladno z delitvijo dela v slovenskem zdravstvu obstajajo še številne možnosti za njen nadaljnji razvoj in ker je tudi združeno delo v občini Velenje že večkrat potrdilo njene zastavljene cilje, torej takšne težnje kot jih kaže bolnišnica Slovenj Gradec ne bi smele imeti prave osnove. Potrebno pa je zagotoviti zdravo sodelovanje med različnimi zdravstvenimi organizacijami s skupnim ciljem nuditi uporabnikom učinkovito in celovito zdravstveno storitev ter ohranjati zdravo in za delo sposobno populacijo. B. Z. Prebivalci krajevne skupnosti Nazarje so prejšnji tedemda-vili svoj praznik, ki so ga obeležili v vrsto najrazličnejših prireditev. Med tednom so se izkazali športniki, taborniki in strelci, najbolj slovesno pa je bilo v soboto. V delavskem domu je bila najprej slovesna seja skupščine krajevne skupnosti, nato so pripravili pester kulturni spored in slavje sklenili s povorko, ki se je ustavila pred novim gasilskim domom. Gasilci so pripravili krajšo slovesnost in ob tej priliki dom tudi uradno izročili namenu. Sobotno slavje so sklenile učenke s prikupnim telovadnim nastopom na športnem igrišču. 3. julij Praznik delavcev Rek Velanje 1. JUI.IJ — sprejem za bolnike REK — Delavski klub Titovo Velenje Ob 18. uri — slovesnost za upokojence — Družbena prehrana Titovo Velenje 2. JULIJ Ob 10.30 — otvoritev mizarske delavnice pri Starem jašku Ob 18. uri — slavnostna seje DS SOZD REK (Kulturni dom Titovo Velenje) 3. JULIJ ob 9. uri — parada od Titovega trga do kotalkališča ob 10. uri — program na kotalkališču s tradicionalnim skokom čez kožo 25. JUNIJ ob 17. uri — nogometna tekma RUDAR—ŠMARTNO — igrišče ob jezeru ob 17. uri — likovna razstava šolskih otrok (Stari jašek in Novi jašek) 26. JUNIJ ob 10. uri — ženski rokometni turnir (Šmartno ob Paki) 28. JUNIJ — 1. JULIJ — Rudarska likovna kolonija 30. JUNIJ — Obisk bolnikov v bolnišnicah 1. JULIJ ob 16. uri — srečanje šahistov na 50 deskah (REK — Gorenje) na Titovem trgu ob 16. uri — moški rokometni turnir (igrišče Partizana Šoštanj) ob 19.30 — razstava del likovne kolonije (v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika) 2. JULIJ ob 9. uri — nastop dresiranih psov (Stadion ob jezeru) — ribiško tekmovanje (Turistično jezero) ob 10. uri —jadranje na deski (Turistično jezero) ob 15. uri — ženski rokometni turnit (igrišče ob jezeru) ob 17. un atletski miting (Stadion ob jezeru) ob 19. uri — kulturni program na Titovem trgu 3. JULIJ ob 6. uri — budnica, kanonada — Titovo Velenje ob 8.30 — balinanje — balinišče ob bazenu ob 11. uri — piknik na gradu ob 19.30 — kotalkarsko prvenstvo 4. JULIJ ob 11. uri — smučarski skoki (Pesje) ob 19. uri — kotalkarska revija (kotalkališče v Titovem Velenju) 2. strar, ★ fiaS CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 23. junija 1983 Občinska skupnost za zaposlovanje Večje zanimanje za rudarsko usmeritev V sredo, 15. junija, so se v prostorih sejne sobe Zdravstvenega centra Titovo Velenje sešli delegati skupščine Občinske skupnosti za zaposlovanje Velenje na 6. seji. Gradivu, ki je bilo tokrat vsebinsko zelo dobro pripravljeno, saj je predlagalo izhodišča za različne aktivnosti oziroma prikazalo možne rešitve problemov zaposlovanja, poklicnega usmerjanja in štipendiranja, podalo zelo dobre ocene in informacije, smo v zadnji številki Našega časa že namenili nekaj prostora. Zato bomo tokrat pogledali nekatere zanimivosti in razmišljanja, ki so se utrnila med skupščino. Sicer pa povejmo, da so delegati potrdili in sprejeli vse točke dnevnega reda. Pri oceni uresničevanja resOlu-cijskih usmeritev ter izhodišč za dejavnosti na področju zaposlovanja je bila poudarjena zlasti izredno slaba strokovna izobrazba že zaposlenih. Strokovna izobrazba pa je eden od poglavitnih dejavnikov prestrukturiranja proizvodnje. V času, ko mnoge organizacije združenega dela še vedno zaposlujejo ekstenzivno predvsem delavce ozkega profila, in ko je po drugi strani veliko prikrite brezposelnosti (to so tisti, ki »delajo« pa nimajo »kaj delati«), se brezposelni tehniki zaposlujejo na stopnji tudi dve nižji od njihove strokovne izobrazbe. Organizacije nimajo izdelanih dolgoročnih razvojnih načrtov proizvodnje, kuj šele. da bi imele kadrovske. »Kaj bo čez 10. 15 let, kje se bodo lahko zaposlili mladi, kje prezaposlili invalidi, kijih je v občini zelo veliko? Zadnji čas je, da začnemo bolj preudarno delati in ne samo gasiti,« je opozoril delegat Voh iž konference delegacij Reka. Dosti je bilo že napisanega o drobnem gospodarstvu, ki bi moralo postati eden od pomembnih elementov hitrejšega razvoja celotne ekonomije in eden od mest, kjer bi lahko našlo zaposlitev tudi veliko brezposelnih. Se vedno pa ima več ovir kot spodbud. Delegati so menili, daje ena od največjih zaprek prav visoka cena kvadratnega metra poslovnih prostorov, ki v velenjski občini vsekakor obstoje, so pa prazna. Po nekaterih podatkih kar 40 % aktivnega prebivalstva v razvitem svetu išče zaposlitev v drobnem gospoda rstvu. pri nas le 12% — zakaj ne izkoristimo te možnosti? Še en zanimiv podatek: razpis kadrovskih štipendij obrtnikov po uvedbi usmerjenega izobraževanja vztrajno pada. Letos ni bila v velenjski občini razpisana niti ena štipendija s strani samostojnih obrtnikov. Ali ne znajo, ali nočejo več sami skrbeti za reprodukcijo kadra ali pa so prevzeli dolgoletno prakso nekaterih organizacij, ki ima tako nepopularno ime »kraja kadrov«. Na področju usmerjenega izobraževanja predvsem usmerjanja mladih v proizvodne poklice — so v letošnjem letu opazni pozitivni premiki, povečalo pa seje predvsem zanimanje za rudarsko in kovinsko — predelovalno usmeritev. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni s podatkom, da se med dekleti le 36 % odloči za proizvodne smeri. To tudi delno pojasnjuje strukturo brezposlenih (zelo veliko žensk). Čeprav možnosti za zaposlitev žensk tudi v proizvodnih smereh obstajajo je vzrok za nizek vpis tradicija, mnenje staršev ter odnos organizacij do zaposlovanja žensk na delih, ki so bila včasih domena moških. V letošnjem letu so OZD razpisale tudi več štipendij kot šteje generacija učencev. Zaradi neskladij med potrebami združenega dela in poklicnimi željami učencev pa ostaja četrtina štipendij za proizvodne poklice nepodeljena. Naj končamo z mislijo iz gradiva: zavedati se moramo, da so samo zaposleni delavci tisti, ki z odločanjem o ustvarjenem dohodku lahko odločilno vplivajo na politiko zaposlovanja in zmanjšanja brezposelnosti.« M. Krstič-Planinc Delegatka Mihela Kotnik Kje je delegatska zavest? Teče že tretje obdobje delegatskega sistema. Vedno bolj in bolj ugotavljamo, da smo z njim sicer vključili pri reševanju težav v krajevnih skupnostih in združenem delu širok krog ljudi, prav posebnih uspehov pa od nikoder. V marsikaterih okoljih se še vedno ne zavedajo pomena delegatskega sistema, zato imajo tudi do njega takšen odnos. To velja zlasti za delo delegacij v krajevnih skupnostih. Delegati iz teh Okolij prihajajo na seje skupščine še vedno nepripravljeni, ne vedo niti katera vprašanja sodijo v pristojnost skupščine. Delegacije se pred sejo skupščine največkrat sploh ne sestanejo. zato se delegati razprav ne udeležujejo ali pa povedo kar lastno mnerije.^Morda nismo bili dovolj dobro seznanjeni. kaj je delegatski sistem, kakšnem je njegov pomen, predvsem pa katere dolžnosti imajo kot delegati. In kje iskati vzroke za nedelo delegacij oziroma delegatov? Če je že imela komisija pri izbiri delegatov v krajevnih skupnostih in tozdih nesrečno roko, bi morali vsi tisti, ki so bili izvoljeni vedeti, da so s podpisom prevzeli na svoja ramena nalogo, ki jo je treba vestno opravljati. Gotovo pa spremeniti odnos do zaupane jim delegatske dolžnosti, saj z nedelom nikomur ne koristijo, hkrati pa Mihela Kotnik zbijajo voljo do dela tistim, ki jo imajo. Ko ne gre vse po načrtih, so krajani nezadovoljni, saj tudi ni nikogar, ki bi ga zanimala povratna informacija. Milena Kotnik je predsednica delegacije za skupščino občinske skupnosti socialnega skrbstva v krajevni skupnosti Gaberke. To nalogo je prevzela lani spomladi. Tudi ona se srečuje z nedelom članov delegacije. »V delegaciji je še pet krajanov. Minile so že štiri seje skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva, člani delegacije pa se pred sejo skupščine nismo sestali nili enkrat. Do sedaj sem se sej skupščin te samoupravne interesne skupnosti udeleževala karsama. Le kdo bo šel na sejo. če jih še na sestanek ni. Pred vsako sejo gradivo pregledam. si izpišem nekaj najpomembnejših točk, pripravim pripombe, ki bi jih na sestanku kasneje skupaj izoblikovali, vse pa ostane zapisano le na papirj u. Razprav se tako raje ne udeležujem, saj bi povedala lahko le lastno mnenje. Članom delegacije sem pred vsako sejo skupščine poslala vabilo za sestanek delegacije celo trikrat, vendar ni bilo nikogar. Pa celo občinskega delegata za to skupnost imamo v svoji delegaciji. Takšno neresno delo mi je vzelo vso voljo, ki sem jo imela ob izvolitvi. Bolje bi bilo. da bi delegati že pred evidentiranjem povedali, da niso pripravljeni delati. Tako pa podpišejo, svoje naloge pa kasneje ne opravljajo vestno,« seje hudovala Mihela Kotnik. Skoraj gotovo ni krajevne skupnosti, ki ne bi imela te ali one težave. Tudi v Gaberkah jih imajo. Morda pa bi lahko z delegatskimi vprašanji ali povratno informacijo, ki bijo dobili na seji skupščine, vsaj malo pripomogli k njihovemu reševanju. Kot pravi Mihela, se ne bo več jezila. Predsednica delegacije noče več biti. O nedelu delegatov je seznanila predsednika sveta krajevne skupnosti Gaberke. saj sama ne najde poti do delegatov in jih pritegniti k delu v delegaciji. Usmerjeno izobraževanje Kam po osnovni šoli V času, ko zapletene gospodarske razmere vplivajo na oblikovanje novih odnosov in rušenje mitov, ko ponovno preverjamo, kakšen je posameznikov delež pri doseganju načrtovane proizvodnje, in ko različna dela in naloge dobivajo nove vrednote ter so ustrezneje nagrajevana, v času, ko se število nezaposlenih povečuje, in ko gospodarski stagnaciji Je ni videti konca, je gotovo nlnega družbenega pomena •.trezno usmerjanje dijakov in študentov v srednjem in visokem šolstvu, Žal združeno delo še vedno ni sposobno tako dolgoročno načrtovati svoje razvojne politike, da bi s precejšnjo gotovostjo lahko trdili, kateri poklici bodo v prihodnjih letih najzanimivejši, najpotrebnejši. Mladina se je zato delno kar sama opredelila. Družboslovne usmeritve so naenkrat postale manj zanimive, prednostt pa so dobile tiste smeri, ki že po končani srednji šoli omogočajo zadovoljivo proizvodno zaposlitev. Največ bodočih dijakov iz velenjske občine bo obiskovalo Center srednjih šol v Titovem Velenju. Kljub temu pa je v večini teh šol število razpisanih mest za enkrat večje od števila prijav. Precej otrok iz naše občine pa seje zaradi očitno nenaju-streznejše strukture v srednjih šolah za izobraževanje drugje, in sicer predvsem v tekstilni (42), trgovski (32). zdravstveni (26). naravoslovni matematični (26). pedagoški (24) in kmetijski (24) usmeritvi. To je vplivalo, da je komite za družbene dejavnosti podal predlog, v katerem naj bi se poiskala možnost organiziranja oddelka naravoslovno matematične usmeritve v Titovem Velenju. Ta oddelek bi bil lahko tudi dislociran. Poseben pomen je v občini Velenje vključevanje ženske mladine v izobraževanje in nato v zaposlovanje. V prihodnjem šol- skem letu se bo izven občine vključilo v izobraževanje kar okoli 220 deklet, ki pa jih združeno deli) v lakšni meri ne potrebuje (tekstil, zdravstvo, trgovina). Organizacije združenega dela poleg tega tudi niso zainteresirane za izobraževanje in zaposlovanje deklet na kvalificirana proizvodna dela. Prav zato bi bilo potrebno poiskati ustrezne vzgoj-noizobraževalne programe za žensko mladino, obenem pa jo tudi bolj usmerjati v obstoječe prografne ter istočasno zagotoviti, da bo tudi združeno delo enakovredno zaposlovalo žensko delovno silo. Iskati pa je potrebno tudi dolgoročnejše usmeritve za uravnoteženje proizvodnih in neproizvodnih izobraževalnih usmeritev. seveda v skladu s potrebami združenega dela. V Titovem Velenju je poseben problem tudi družboslovna jezikovna usmeritev na Centru sred-njih šol. saj se je nanjo vpisalo komaj toliko novincev, da bodo napolnili en oddelek razpisana pa sta dva oddelka. Ker potrebe po tej usmeritvi tudi v prihodnje v združenem delu ne bodo majhne. je očitno da so bili učenci in starši preslabo seznanjeni z možnostmi nadaljnjega izobraževanja v višjih in visokih šolah. Rezultati vpisa torej predvsem opozarjajo, da izobraževanje še vedno ni usklajeno s potrebami združenega dela. V združenem delu pa so srednjeročne in dolgoročne potrebe ocenjene vse preveč globalno. Zato iz leta v leto ugotavljamo nesorazmerja med potrebami delovnih organizacij in nameram učencev. Brez ustreznega in pravočasnega načrtovanja ter dobre štipendijske politike tudi v prihodnje ne moremo pričakovati zadovoljivih rešitev, ki bi koristili mladi generaciji in obenem pripomogle tudi k ustreznejšemu razvoju gospodarstva. B. Zakošek Samoupravna stanovanjska skupnost 623 novih stanovanj V torek, 14. junija, so se delegati skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje sešli na 5. seji. Sprejeli so Samoupravni sporazum o enotni skupni evidenci prejemnikov socialnovarstvenih pomoči. Z enotno evidenco se bo preprečilo kopičenje pomoči. Vanjo bodo vključene denarne pomoči otrokom, nadomestitve oskrbnih stroškov, štipendije, denarna pomoč za brezposelnost, delna nadomestila stanarin, družbena denarna pomoč odraslim. plačilo ali doplačilo oskrbe in nege na domu. varstveni dodatek k pokojnini, oprostitev plačila davkov in prispevkov. Obravnavali in potrdili so tudi Samoupravni sporazum o oblikovanju in zagotavljanju sredstev za odpravljanje posledic nastalih zaradi naravnih nesreč, ki so ga podpisnice sprejele že leta 1981, spremembe pa so narekovale manjše naravne nesreče, pri katerih ni bilo mogoče računati na pomoč iz sredstev solidarnosti SRS za delno odpravo posledic naravnih nesreč. Delegati so potrdili tudi odpis sredstev solidarnosti in sprejeli pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti. Potrdili so listo upravičencev do delne nadomestitve stanarin ter Samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v soseski Šalek III v Titovem Velenju, ki predvideva gradnjo 623 stanovanj, šole. vzgojnovarstvene ustanove in poslovne prostore. Sprejeli so tudi predlog sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Največ časa pa so delegati posvetili rebalansu plana amortizacije in večjih popravil. Tako v Velenju kot v Šoštanju je veliko družbenih objektov, ki jih je že načel zob časa in počasi propadajo. ali pa napake izvajalcev drapo nlačuie širša družbena skupnost. Eno izmed vprašanj, ki so najbolj zanimala delegate, je že staro — gre za stanovanjsko hišo na Jenkovi cesti 3.5.7 (ob Paki) in pa za objekt na Prešernovi 18. kjer je potrebna čimprejšnja temeljita prenova. Nekateri delegati so menili, da bi bilo potrebno plan koriščenja amortizacije in večjih popravil dopolniti oziroma ga ponovno izdelati. V razpravi, ki je sledila, so se sporazumeli, da bi ponovna izdelava oziroma dopolnitev načrtovana dela še bolj zavlekla, saj se bliža čas dopustov. Zato so delegati tokrat sicer potrdili predlagan rebalans, v prihodnje pa bodo morale biti tako občutljive in pomembne stvari bolje pripravljene in izdelane pravočasno. Delegati so na seji skupščine potrdili tudi predlog povišanja najemnin za poslovne prostore, ki bodo s 1. junijem večje za 38 %,to je za prav toliko kot stanarine. Za konec je delegatom ostal samo še osnutek Samoupravnega spora-zumao financiranju urbanistične, geomehanske in geodetske dokumentacije v občini Velenje za obdobje 1983—1985. kije dan v trideset dnevnio javno razpravo. Pred sejo so povedali Dragica Ramšak delegatka Gorenja TGO: »Pred vsako skupščino se sestane delegacija, da skupaj predela gradivo in poda pripombe, če meni. da so potrebne Skupščina jih upošteva — seveda. če so umestne. Delegacija TGO Gorenje za današnjo skupščino ni imela vsebinskih pripomb. prodali pa jih bomo na pomanjkljivo gradivo za dve točki dnevnega reda.« Vlado Šoštarič delegat ESO: »Kljub temu. da smo gradivo dobili šele danes, smo ga v delegaciji predelali, nanj nismo imeli pripomb. Drugače pa je včasih dnevni red tako obsežen, da se v kupu materialov kar malo težko znajdeš.« M. K. P Občina Velenje Nabor Letošnji nabor v občini Velenje, enako tudi po vsej Sloveniji, poteka nekoliko drugače kot je doslej. Sedanji je bil razmeroma drag, kar pa v sedanjem stabilizacijskem času ni sprejemljivo. Zato so se občinski oddelki za ljudsko obrambo odločili, da nabore nekoliko spremenijo, da naborniki, teh je letos v občini Velenje preko tristo, ne zgubijo po nepotrebnem preveč delovnih dni. Tudi občinska komisija, ki izbira kandidate po enakih kriterijih kot doslej, je številčno manjša. Sicer pa velja poudariti, da naborne aktivnosti tečejo vse leto. Vsem krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela in šolam so poslali posebne vprašalnike, na osnovi katerih so nabornikom tudi določili vojno-evidenčno specialnost in rod vojske. Izvedli so tudi obvezno flu-orografiranje vseh nabornikov in opravili specialne zdravstvene preglede v Ljubljani za vse tiste, ki so jih na splošnem pregledu ocenili za nesposobne. Na podlagi zbrane dokumentacije in želja posamezni- kov, je komisija za nabor te dni sklenila delo. ,,Kljub nekoliko spremenjenemu načinu letošnjega nabora pa se je občinski oddelek za ljudsko obrambo nadvse potrudil, da dosedanji svečani nabor, ko mladi fantje postanejo vojaki-ob^ezniki, ne utone v pozabo. Zato smo z željo, da nabornikom ostane ta dan v najlepšem spominu, vročili vojaške knjižice in jim sporočili vojaško dolžnost kar najbolj svečano. Seveda želimo, da se fantje tako kot doslej organizirano pripeljejo na zborna mesta z okrašenimi vozovi, ki so bila v soboto, 18. junija, v Titovem Velenju 25. junija v Šoštanju ter Šmartnem ob Paki. Ob tem pa si iskreno želimo, da bi se teh svečanosti udeležilo čimveč krajanov saj bi prireditev nedvomno pridobila na pomembnosti," je med drugim dejal načelnik občinskega oddelka za ljudsko obrambo Pankrac Seme-čnik. B. Mugerle Mladi naborniki iz KS Podkraj—Kavče »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-317,850-316. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinarjev). Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike na_ znaša 720 din in je plačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 23. junija 1983 ★Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI 595 * stran 3 i t Vinko Hafner, Janez Zemljarič in Marjan Orožen na obisku v Titovem Velenju 0 razmerah v sozdih Gorenje in Rek Gostje iz republike so najprej obiskali velenjsko Gorenje, kjer so jih seznanili s težavami in možnostmi nadaljnjega razvoja Predsedniki skupščine SR Slovenije, njenega i/vršnega sveta in republiških sindikatov. Vinko Hafner. Janez Z«nljartf in Marjan Orožen so pretekli četrtek obiskali skupaj s predstavniki gospodarske zbornice Slovenije. Ljubljanske banke in samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje ter Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje. V Gorenju so goste najprej seznanili s trenutnim gospodarskim položajem in z razmišljanji kako naprej, nadalje so spregovorili o začasnih ukrepih družbenega varstva ter potekom likvidacije tovarne Gorenje Koerting Electronic. V letošnjem letu se TGO Gorenje in ostale članice sozda otepajo z velikimi težavami, predvsem zaradi velikega razkoraka med cenami reprodukcijskih materialov in končnih izdelkov. Dodaten problem za to sestavljeno organizacijo, ki zaposluje nekaj več kot 17.000 delavcev, je pomanjkanje raznih materiajov na tržišču. Posledica tega je, da je na primer proizvodnja v TGO Gorenje le približno 80 "mi. Slaba notranja povezanost in neustrezna organiziranost Sozda sta dve naslednji veliki bremeni, ki ovirata večjo uspešnost poslovanja. V zvezi z ukrepi družbenega varstva so dejali, da je njihov poglavitni namen, doseči hitrejše razreševanje težav ob ustrezni kadrovski okrepitvi sozda Gorenje, delovnih organizacij Gorenje Promet — Servis in Interne banke. Pot iz težav ne bo lahka, saj se zarad« svetovne gospodarske krize ubadajo s problemi tudi številni proizvajalci podobnih izdelkov. Gorenje bo moralo v svetovnih in naših gospodarskih gibanjih iskati svojo pot naprej. To bo pot, kot so dejali, preseganja lastnih šibkih in močnih točk, razlikovanja med zdravim in nezdravim, to bo pot opiranja na lastne sile. Iskanje pomoči od zunaj bo le izjema in še to le takrat, kadar bo Gorenje z dohodkovno alt kako drugače povezanimi organizacijami združenega dela ocenilo, da iz utemeljenih razlogov niso kos težavam. Razpravljala io podčrtali, da je treba v tetn tranuk u najprej ugotoviti stvaren položaj ir« možnosti nadaljnjega razvoja C-orenja, zato so si pri deiu zastavili cilj, da z ustreznimi poslovnimi odločitvami zagotovijo maksimalno proizvodnjo za izvoz, obenem pa pripravijo diagnozo poslovnega m družbenoekonomskega stanja Gorenja, pri čemer bodo dajali na začetku prednost velenjskemu delu sestavljene organizacije. Po opravljeni diagnozi bodo pospešeno pripravili sanacijski pregrarn. katerega izhodišče mora biti naslonitev na lastne sile ter v kEjučevanje Gorenja v mednarodno delitev dela. Usklajenost pa bo treba najti tudi v jugoslovanski elektronski industriji, še posebej pa s sozdom Iskro. Pri uresničev anjju idi bodo maksimalno vključili delavce. družbenopolitične in samoupravne organe ter vse poslovodne strukture. Ko je predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega odbora Gorenje, Herman Rigelnik govoril o likvidaciji tovarne v Zvezni republiki Nemčiji je dejal, da je bila odločitev delavcev o njeni lik-vidaciji pravilna. Povedal je, da sta letošnja proizvodnja in prodaja v tej tovarni do konca marca potekali po načrtu, določenem z likvidacijskim postopkom, zato pričakujejo, da bo načrt prodaje za letos uresničen. Gorenje TGO je v celoti osvojilo proizvodnjo črnobelih in barvnih TV sprejemnikov ter HI-FI naprav, pridobljeno znanje pa zagotavlja nemoten nadaljnji razvoj te proizvodnje. Kot vse kaže, bo izvedena tudi ustrezna odprodaja premoženja, firma Gorenje Koerting pa bo sama poravnala obveznosti do konca likvidacijskega postopka. Ta bo predvidoma trajal še leto dni. V Gorenju TGO si letos prizadevajo, da bi kar v največji meri izkoristili možnosti izvoza na konvertibilna tržišča, zato želijo izvoziti v poprečju več kot 50 "'a vse fizične proizvodnje. V primerjavi s preteklim letom so v prvih petih mesecih letos povečali konvertibilni izvoz kar za 29 Kljub tem delovnim uspehom pa so člani kolektivnega poslovodnega odbora opozorili, da jim v prvem četrtletju letos ni uspelo zaustaviti vseh ostalih negativnih tokov. Predvsem niso izpolnili zahteve po bistvenem povečanju proizvodnje zaradi velikih težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali. Ob večjem izvozu je zato še slabše preskrbljeno domače tržišče. Ekonomičnost in rentabilnost poslovanja v tem obdobju skoraj pri vseh članicah sozda nista zadovoljivi. V sozdu Gorenje je v prvih štirih mesecih pet organizacij združenega dela poslovalo z izgubo v skupni višini 500 milijonov dinarjev. Ta izguba je dvakrat večja kot v enakem obdobju lani. Najvišja je bila v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, in sicer je znašala 450 milijonov dinarjev, v Gorenju — Glin Nazarje je znašala 11 milijonov dinarjev, v Varstroju Lendava 5 milijonov dinarjev, v Fecru 16 milijonov, v Gorenju Metalplast 17 milijonov dinarjev. Glede na to, da je približno 175 milijonov pozitivnih skladov v sozdu, znaša izguba v celotnem sozdu 320 milijonov dinarjev v prvih štirih mesecih. Poglavitni razlogi za to so, kot so navedli — neizpolnjevanje proizvodnih načrtov in prevelik razkorak v cenah reprodukcijskih materialov. Če se ti trendi ne bodo spremenili v korist proizvajalcev končnih izdelkov, bodo rezultati ob koncu leta še precej slabši. Vse OZD, ki so poslovale z izgubo imajo velike težave z nerealiziranim prihodkom. Tega je bilo konca marca letos v celotnem sozdu za440 milijonov dinarjev, od tega skoraj polovica zaradi neizplačanih izvoznih premij. V nekaterih delovnih organizacijah so ti neustvarjeni prihodki celo večji od prikazane izgube. Izrazito so porasle tudi obresti na kredite. V prvem četrtletju so v sozdu izplačali 570 milijonov dinarjev obresti, kar je za dvakrat več kot v enakem obdobju lani. Poudaril ie tudi. da cenijo | pripravljenost članov novih I vodstev, ki so nase prevzeli to težko, zahtevno in odgovorno nalo- | go, da pospešijo sanacijo razmer v Gorenju. ,,Slovenska delegatska skupščina je s sprejemom informacije o težavah Gorenja in z razpravo o nadaljnjem delu ter o predvidenih kadrovskih okrepitvah izrazila pripravljenost naše celotne družbe, da pomaga delavcem Gorenja pri njihovih naporih in odrekanjih ob sanaciji nezavidljivega položaja ter pripravljenost, da temu sistemu zagotovijo v prihodnje boljši dohodkovni položaj. ,,Delavci Gorenja torej tanko računate na nadaljno pomoč naše družbe," je dejal Janez Zemljarič, ,,vendar ta ne more biti brezpogojna in za vsako ceno. Če bo namreč slovensko združeno delo namenjalo del svoje akumulacije in del svojih dinarskih in deviznih sredstev in če bo imelo razumevanje in posluh za vaše težave, boste morali tudi v Gorenju najprej prikazati zelo jasne račune in narediti vse, da zagotovite kar se da racionalno gospodarjenje, veliko produktivnost in veliko poslovnost doma ter pri ustvarjanju deviznega priliva. Obenem pa boste morali tudi dokazati, da ste se odločno spoprijeli z vsemi tistimi notranjimi in tudi zunanjimi vzroki, ki so organizacijo pripeljale v težave. Samo s takšno odprtostjo dejavnosti lahko računate, da boste Del udeležencev med pogovori v Gorenju Se nekaj drugih podatkov. V prvih štirih mesecih so ustvarili celotnega prihodka za 13 miljard dinarjev, indeks 134, porabljena sredstva so znašala nekaj nad 11 miljard dinarjev, (indeks 138,3). Med porabljenimi sredstvi so najizraziteje porasli materialni stroški, zaradi tega so dohodka ustvarili le v višini 1,84 miljarde dinarjev; to je za 15 % več kot v primerjalnem obdobju lani. Vrednost proizvodnje je v celotnem sozdu v prvih petih mesecih znašala 10,85 miljarde dinarjev, kar je porast za 22 °Io v primerjavi z prvimi petimi meseci lani. TGO Gorenje je v tem obdobju ustvarila proizvodnjo v vrednosti 6 miliard dinarjev — porast 28,6 %. Po njihovih podatkih so na ravni sozda za 2 miljardi 108 miljonov konvertibilnega izvoza (porast 22 %), samo v TGO pa so izvozili na •konvertibilno področje izdelkov v vrednosti 1 miljarda 882 miljonov dinarjev (porast nekaj manj kot 29 °V). V skladu s planom SISEOTA slovenski de! sozda ne izpolnjuje v celoti sprejetega proizvodnega plana. TGO Gorenje pa ga nekoliko prekoračuje, uvozili pa so nekaj manj, kot je bilo dogovorjeno s SISEOT. Pokritje konvertibilnega izvoza z uvozom je za obdobje prvih petih mesecev letos doseglo za celoten sozd indeks 112, v TGO 127,6 v TGO so izvozili 57 °7o celotne proizvodnje. V razpravi je predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič, poudaril da v republiki cenijo dejstvo, da so samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, poslovodni delavci in seveda celoten kolektiv zmogli toliko moč, poguma in odločnosti, da so storili zakonite ukrepe za kadrovsko okrepitev sestavljene organizacije in nekaterih delovnih organizacij. upravičeno vztrajali na solidarnosti in vzajemnosti." Janez Zemljarič je nato opozoril, da velike težave TGO ne smejo zasenčiti drugih problemov, s katerimi se srečujejo ostale organizacije združenega dela v sistemu sozda, saj sanacija potem ne bo učinkovita. Menil je, da je izrednega pomena, da so v vseh razmišljanjih o razrešitvi gospodarskega položaja sestavljene organizacije v ospredju vprašanja povezana z vlogo delavca. Nesporno je namreč, da bodo potrebna še velika odrekanja in da bodo težave še naraščale zaradi splošnih problemov, s katerimi se srečuje združeno delo celotne Jugoslavije. Prav zato pa se je potrebno zavedati, da bo sanacijska bitka dobljena le z več dela, z večjo produktivnostjo, racionalnejšim gospodarjenjem, boljšo izkoriščenost delovnih sredstev in novimi znanji. Nobene zunanje transakcije, špekulacije ne morejo sanirati Gorenja," je menil Janez Zemljarič," ampak bodo to lahko storili le delavci s svojo prizadevnostjo in kreativnostjo. ,,Zelo pomembno je tudi, da čim prej porežete pijavke, ki pijejo kri sistemu ter ustvarjajo izgubo," je dejal Janez Zemljarič. ,,Vse, kar vam kratkoročno in dolgoročno ne zagotavlja dohodka, morate brezpogojno odstraniti doma in zunaj. Preko kurznih razlik se namreč izgube hitro povečujejo in otežujejo že itak zapleteno sanacijo Gorenja.« Pogovori s predstavniki REK Tovariši Vinko Hafner. Janez Zemljarič in Marjan Orožen so popoldne nadaljevali pogovore (pridružil se jim je tudi predsednik republiškega komiteja za energetiko Janez Piskernik) s predstavniki elektroenergetskega kombinata Velenje. Rudarji so v prvih petih mesecih letos nakopali miljon 994.000 tisoč ton lignita, kar je bilo sicer za 180 tisoč ton manj kot v enakem obdobju lani. vendar pa za 78 tisoč ton več kot so predvidevali v delovnem načrtu za to obdobje. V šoštanjskih termoelektrarnah pa so v tem času proizvedli 1.591.000 MWh električne energije, kar je za 15 % manj kot lani in za 9,3 % nad delovnim načrtom za to obdobje. Čeprav so torej proizvodni rezultati dobri in presegajo načrtovane, pa sta obe delovne organizacije v prvih štirih mesecih ustvarili izgubo, in sicer Termoelektrarne v višini 305 miljonov dinaijev, rudnik pa v višini 186 miljonov dinaijev. Glavni vzrok za to izgubo, kot so poudarili, so prenizke cene električne energije oziroma premajhen skupni dohodek. Bojijo se, da bo v drugem polletju stanje še slabše. Takšen položaj in pa dejstvo, da je bila lani izguba pokrita le na papiiju, da niso mogli oblikovati sklada skupne porabe in stanovanjskega, sklada, povzroča Reku izredne likvidnostne težave, ki že ogrožajo redno poslovanje. Te razmere tudi od poslovodnega kadra zahtevajo izredno zavzetost pri reševanju finančnih težav, namesto da bi se ukvatjali s prizadevanji za še večjo proizvodnjo. Znotraj sozda so že sprejeli posamezne ukrepe za razreševanje težav, vendar pa to ni dovolj. Treba bo sprejeti tudi ustrezne ukrepe, ki so izven njihove pristojnosti, kot so dejali. Proizvodnjo draži tudi pomanjkanje reprodukcijskih materialov. Dobave materialov oziroma opreme domačih dobaviteljev kasnijo preko pogodbenih in dogovorjenih rokov. Cene materialov pa so višje od cen na svetovnem trgu. medtem ko je cena lignita za 30 % pod svetovno ceno. Ob doseganju nadpovprečnih proizvodnih rezultatov tako ne ustvaijajo niti sredstev za enostavno, kaj šele za razšiijeno reprodukcijo, to pa pomeni da delavci pravzaprav ne gospodarijo s svojim dohodkom. Ob likvidnostnih težavah so opozorili še na veliko iztrošenost opreme (ta je v povprečju skoraj 80-odstotna). Posebno vprašanje je tudi pomanjkanje stanovanj, saj jim trenutno primanjkuje kar 500 stanovanj. Dosedanje raziskave kažejo, da bi lahko rudnik dajal 4,7 miljonov ton lignita na leto še kakšnih 5 do 10 let dalj kot so doslej načrtovali, torej približno do leta 2015. Toda dejali so, da prestavitev nadomestnih objektov jame Preloge ne teče zadosti hitro, čeprav imajo prednost v republiki. Ti objekti pa so ključni za nadaljnjo proizvodnjo. V Reku se še naprej srečujejo tudi z veliko invalidnostjo, saj je trenutno kar 1.023 invalidov. V razpravi so gostje opozorili, da ie treba v sedanjih zaostrenih razmerah gospodarjenja Kar največ sil vložiti v lastna prizadevanja za njihovo razrešitev. Ne smemo pričakovati administrativnih rešitev, ampak moramo iskati samoupravne poti in se zavzemati, da se reši družbenoekonomski položaj delavcev, da bo delavec resnično gospodar svojega dela. Do konca je treba sprejeti organiziranost znotraj elektrogospodarstva in ustrezno rešiti tudi vprašanje cen. Kljub vsem težavam, s katerimi se srečuje velenjski elektroenergetski kombinat, pa so njegovi predstavniki dejali, da je zavest in pripravljenost rudatjev in drugih delavcev za uresničitev zastavljenih ciljev zelo velika in da upajo da bodo izpolnili obveznosti kot so jih v vseh preteklih letih, če bodo le tekoče težave pravočasno odpravljene. To pomeni, da se bodo tudi letos približali lanskemu rekordnemu izkopu premoga. Med pogovori s predstavniki Reka 4 stran ★ nas CSS IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ Titovo Vetemjje * In kje vse bomo letos poleti lahko srečali Rekove letoval- ce? Največ jih bo na morju. Tja so začeli odhajati že 15. junija in bodo domače in najete zmogljivosti polnili vse do sredine septembra. V vsaki desetdnevni izmeni bo letovalo v Rekovih počitniških domovih in prikolicah okrog 600 dopustnikov. za 700 v vsaki izmeni pa so poskrbeli v najetih zmogljivostih v hotelih. Izbira je zelo pestra. Če kdo ne želi letovati v Fiesi. Portorožu. Umagu. Poreču. Vrsarju. Rovinju, Pulju. Pre-manturi ali Medulinu. potem lahko izbira med Rabcem. Lošinjem. Haludovem. Cri-kvenico. Rabom. Novim Vi-nodolskim ali Pagom. Kdor pa sije zaželel še več sonca, pa je poskrbljena v Zadru. na Hvaru ali celo na malo bolj oddaljeni Korčuli. Tudi za tiste, ki so jim bolj pri srcu hribi in svež planinski zrak. je dobro urejeno. Ker je zadnja leta vedno več dopustnikov. ki si želijo svoj prosti čas izkoristiti za zdravljenje, bo letos velikemu številu delavcev omogočeno preživeti dopust v Radencih ter v Mo-ravskih ali Čateških toplicah. Tudi letos pa bo v menjavi letavakev nned ČSSR m Rekom oiroe 100 delavcev uživalo v Brati lu bffižmp okolici. Rekovo efldava bocbo Muko letovali mait zelo ugodno. Cene idmevme osfarfee se gifo-ljirgaii)iizaiei§ atl stou-pmosjui.. cakšEnega cegiesa so upraviii&imii ctaidii ^si nezaposleni drsjižcmski: glbrnii Ptofeg megme>a_ kc ga dkoifoipji lle dketav-»x ti lletuii|iqi ocgaimiziramiiov so vsi zapvsfanui pcejdli mmdi re-fflno i vušimui 33®© 36^5®' dim.. SteJflnjega so ftniillii deljiva i tmažjituiimii lObetaimmiii tfo-hodkL Leaiošjmjii roiomi liLpvofopemicii tvdo bitko ltetomal boezpllač-sfc\ Delovna skimptrniasi Dtruž-benu sJiamJamif te Iletes- prvič oirgainumralla tnmidii: jprt^tmtotroiji klimaEskioi letravange 2a didla*-oc. tii ie dladjji časa dtdlaji© v težkih ideknvimiiltD piogoplto.. Za njinh jje letov aimjc torezpiačnio.. Obsega pa jpemskmiiske stotratve v poatmjskeiiimi dkomrnui Ftiesa htm klimaHsku)) — terapevtske sJK>-ritve v TennBatte Ptoetotraf.. Ta možnost W Deows. ii^iDmstlikii -MM> (dleilavcev.. PTT Velenje — Mozirje Širitev telefonskih Uspešna prizadevanja za širjenje bralne kulture v Gorenju Letos že peta bralna akcija zmogljivosti V Gorenju so se v jubilejnem leta, ko so slavili 25. letnico, odloČili za svojstveno kulturno akcijo, in to skupaj z Društvom slovenskih pisarjev. Akcijo so poimenovali ,,De-■ ec pisatelju nagrado zvestobe", V torek so s pogovorom delavcev Gorenja z Antonom Ingoličem, Ivom Zormanom, Tonetom Kuntnerjem v prostorih knjižnice Kulturnega centra Ivana Napotnik Gostje so z veseljem odgovaijali na vprašanja bralcev njihovih sklenili peto bralno akcijo delavcev Gorenja. V okviru zadnje bralne akcije so njeni udeleženci izbirali med naslednjimi deli: ,,Zemlja, zemlja, zemlja" Branka Gradišnika, „Dom človekov" Iva Zormana, ,,Slovenske Gorice" Toneta Kuntnerja, ,,Obračun" Antona Ingoliča. ,,Burja pred tišino" Danila Lokarja, „Pot" Nejca ned njo pa so člani posebnih žirij v temeljnih organizacijah združenega Jda — mladi delavci Gorenja prebirali dela šestih slovenskih pisatelje* in pesnikov (Vladimir Kavčič ..Pustota", Miško Kranjec „Strici so mi povedali", Beno Zupančič ,.Grmada", Kajetan Kovič ,,Labrador", Lojze Krakar ,.Nekje tam čisto na robu mesta" in Janez Menart ..Pod kužnim znamenjem"). letih se je ljubiteljem besede pri nas pridruži-kot 300 delavcev (med kolikor se jih je v letih udeležilo bralnih akcij je le nekaj stalnih), ki dela 24 pisateljev in 14 Zaplotnika, ,,P(e)s(m)i" Gustava Januša, „Leva dlaka je Jaka" Evgena Juriča in „Cas smrti" Branka Čopiča. Med prvo bralno akcijo, ob srebrnem jubileju Gorenja, je 41 delavcev in delav k Gorenja skupaj prebralo 205 del. Med peto bralno akcijo, ki so jo bili sklenili zadnji torek, pa je 113 bralcev prečitalo 437 del. Tisti, ki so prebrali vsaj tri dela, so si prislužili knjižno darilo — eno od knjig, ki so jih predtem prebirali. V petih lepe pisane lo tudi več 349 bralci, 1978—1983 v Gorenju, so prebirali pesnikov. Organizatorji bralne akcije so ob njeni petletnici zapisali, da so ..jubileji ponavadi tudi priložnost, da pobrskamo po začetkih, seštejemo, preštejemo, zaokrožimo in včasih tudi kaj začrtamo za naprej. „Prva bralna akcija je bila ob srebrnem jubileju. Bi o tej prvi in o vseh naslednjih bralnih akcijah povedali dovolj, če bi dejali, da je bilo prvo leto 41, potem 51, 52, 92 in letos kar 113 bralcev, pa če bi še dodali, da so v teh petih letih prebrali 24 različnih del slovenskih, jugoslovanskih in svetovnih piscev, 14 pesniških zbirk. Lahko bi celo prešteli strani vseh teh književnih dei, toda, ali bi lahko prešteli tudi številna spoznanja, lepe besede, tople besede, iskrene besede, vse besede, ki nanizane živijo kot misli nekje v nas, da sami ne vemo, kje smo jih našli, a postale so naše. Bratci Gorenja Zgodbe o ljudeh, revnih, ponosnih, o borbi, življenju in smrti. Se posebej pa so za nas dragocena tudi srečanja z našimi literarnimi ustvarjalci." In nadaljujejo: „Je 47 različnih del, ki jih je prebiralo 349 bralcev, dovolj, da lahko trdimo, ne beremo le zaradi akcije, beremo, ker smo tako navajeni . . . Mogoče? Toda, kot že rečeno, številke pogosto ne povedo vsega, včasih povedo celo zelo malo." Za bralno akcijo skrbi v Gorenju služba za kulturno in rekreativno dejavnost. Le-ta kupi knjige, ki jih potem prebirajo delavci Gorenja. V veliko pombč pa so službi zadnji dve leti kulturni animatorji po temeljnih organizacijah združenega dela. Gorenje sodeluje pri organizaciji bralne akcije tudi z Društvom slovenskih pisateljev, ki je nekajkrat sodelovalo pri izboru knjig za bralno akcijo, pa s kulturnim centrom Ivan Napotnik Titovo Velenje. V Gorenju radi posredujejo izkušnje, ki so si jih pridobili z organizacijo bralnih akcij, začetih 1978. leta, posebej še tiste, ki so v zvezi s prizadevanji za širjenje bralne kulture. Osnovna ugotovitev je nujnost stalnosti bralnih akcij, prav tako pa tudi potreba, da bi skozi različne programe vključevali kar največ delavcev. Iščejo različne oblike, da bi bilo seznanjanje s knjigo kar najbolj učinkovito — literarne večere, pogovore s pisatelji in razstave. Gotovo je, da bi si akcija Gorenja : za širjenje bralne kulture zaslužila j posnemovalce tudi drugod. Seveda ] pa je treba bralno akcijo, pa tudi : druge podobne akcije, tako organizacijsko kot vsebinsko nenehno bogatiti, da bi tako kar najbolj poglabljali bralno kulturo. Pri spodbujanju delavcev za branje pa bo potrebno v prihodnje, še bolj kot doslej, upoštevati različne interese delavcev. Večji napori kot doslej pa bodo potrebni tudi za spodbujanje literarne ustvarjalnosti delavcev. Zagotoviti pa bo potrebno tudi stalno in kritično obveščanje o knjigi, in to v vseh okoljih. Sproti bo treba bogatiti in dopolnjevati načine, kako knjigo resnično kar najbolj približati delavcu, da bi jo dali delavcu takorekoč v roke. Ti je sila pomembno, saj je, na primer, ena od delavk Gorenja, udeleženka prve bralne akcije, med drugim dejala, da ni vsele; čas usti dejavnik, ki naravnava naš odnos do knjige. ,,Kajti, če se zanimaš za knjigo, si poiščeš tudi čas, pa če d-ugače ne gre. tudi zvečer!'' Kakovost PTT storitev je za oceno delovanja te dejavnosti prav gotovo najpomembnejša. Delavci v velenjskem tozdu za PTT promet so kljub določenim pomanjkljivostim doslej svoje naloge dokaj dobro oprav ljali. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to. da se je v zadnjem letu močno povečal promet, medtem ko je število delavcev ostalo pravzaprav nespremenjeno. Poglejmo še nekatere druge značilnosti. Na področju telegrafskih storitev. pri odpravi in vročitvi telegramov ni bilo prekoračitev predpisanega časa. Tozd pa ima v občinah Velenje in Mozitje še 52 telegrafskih naročnikov, ki so v preteklem letu opravili za 2.1 odstotka manj telegrafskih impulzov. kot v letu 1981. Število telegrafskih storitev upada tudi v ostalem prometu. Na zmanjšanje vsekakor vpliva predvsem večje število telefonskih vodov in naročnikov. Kakovost "telefonskih storitev se je tudi s pričetkom delovanja nove centrale v Celju precej izboljšala, dodatno kvaliteto pa bo prinesla postavitev nove centrale v Titovem Velenju ter razširitev centrale v Mozirju. Na območju tozda delujeta dve vozliščni centrali, in sicer v Titovem Velenju in Mozirju ter devet končnih central. V preteklem letuje bila na novo vključena telefonska centrala Amače z zmogljivostjo 40 priključkov. Skupna zmogljivost telefonskih central je 5105 priključkov, od tega pa je 5099 priključkov izkoriščenih. Število telefonskih naročnikov se je v preteklem letu povečalo za 531. tako. da je sedaj število telefonskih naročnikov na sto prebivalcev 9.14. število telefonov pa 14.37. Na novo je bik« vključenih tudi 10 medkrajevnih govorilnic, tako da je sedaj 35 javnih avtomatskih telefonskih govorilnic. V preteklem letu je za 15 odstotkov poraslo tudi število telefonskih impulzov. Ob večjem skupnem poštnem prometu je porasla fizična produktivnost za približno 7 odstotkov. Kijub vsem tem prizadevanjem pa poslovni rezultat vendarle m tako ugoden kot bi pričakovali. Cene sioritev so namreč v slavnem ostale nespremenjene in tako so vsi- tozdi delov ne organizacije od 600 milijonov skupnega prihodka namenili v poslovne skltidc c dva trilijona dinarje. In kako je i naložbeno dejavnostjo? Najpomembnejša investicija >e i'gradnja novega PTT centra \ Titovem Veienju. To je zelo obsežna gradnja. Vzpostavit: je potrebno zveze med Celjem in Titovim Velenjem, postaviti novo zgradbo in opremo ter izvršn: vse poln lil pteMezaroe uredi staro ian imcpto IkjJLnjjiur. Zgradba rooiega. PTIT cemera bo. jieseHiL oibemem psi Kij 6» Nla omejena cuudi ofeufiča. TefekoOTijaiikjujski deli frt p»rav tako moral biti komla® « Ban. lotiL ««al«r jjr fetoraL ki je «MwitKdljj eemnrafe le na$w>ves£at-8a šestEnncječ"-..!- kasacL-oe«.. pudlo-Jfr-n» iašnmBcii gm je ptri izitobarei) ladijsko rcllejpne opreme uaipo«e-AhL cu»A B "mik m SfflnajjeMtat Če k lenntt JottanniU! še pnotrebnu- pteiz-ku»nk> lAdto^«;'.. pottan Bw nwvt centeir asenmofljuniLV eMb^aiti kfc i sreuSniiij prihtudliijega. lkta.. Takrat Unonflji koračaime nudi pixve-rave cm jariillagjDjjoDa omnežja. taik® Ja fcokfoi latiko ptnčtdi «k|iuičevai-fflje nw>vii!ii martičnaikov. Odipranije-ne talni! nnotnge.. ki basfo pioKezaae » Krnit »eflteni cfali, >Kiar pa pefleg te- naložbe poteka -anJaruija gradnja oetie-kmskeffiii nrr<;/;a pw> krajevnih-skimpiiiiiijstnik Stiiij j«e CTi^rav ijer: j ^grahiimja ijunncežja « Pteiti init \ cciskji fljct.. ki tMA sodfc v maše PTT «jfronwčitt der i krajevni skufnosti Besni breg. ff^redi vklijpi-oHvnjfJ1 Hitk? kiOfflucai arvcgaifjtat)' pil so> nova tomnunežja v Vkozu^p,.. Ščnadrti-neami Dcetm.. Gioimijieini gradim V.toi Starfhm. Luuaiij ura. Ujmufemani.. S jpu»tj«iitwijj|ii)i nwve tjdkibnske oamtralie Tuftjveini VeHenjjui.. kii Ik). vuvriteemiji urm kionnaBa grasti^ai. se bo oefetfotihkiii [pTrikljniiKkimi pmvečalffl s, -Mtbin^gtt: 3000) na IPtotreire pu; so' že takšne., da W no šse^nllo kag kmiailki odidiiiiiiioi. Scveiiiii protjtKuislke' amogljivostii v movenm oananit aHopuBča^oi da Ibiodo cefe&osko- ceiMrailk)- Da&Jto w pn&oii&ije Gtidi raizšfflnilL Tcaii « Vkosnuslti: ofečim uispeli reIeren>JuiEra muipirai move imožnjo>-sti 2a širite« BdldMraskega: onrttež'-jul V" pirsi; farai se bo> števiilbi idcfiiau piriikljitMkiCFVi suiuno' v \HeMijiii! ia njegovi biHina okollia pwe£ab z StMUmai 3300; !■ še ina rafunnivost! ObmTčma siiumamprareiia skuq> oost a PIT promet bo z bodtoči-nrpt tdkfemskLnii u- 'Onik: pričeta sklieptm sanio-upraviii sporazum o praJmairoeiBišknn ra^meiju. Pb nerat snra/urnu feuKto bodioči naaVTiiki pirasfičasmoi plačali pn->pevei4. m razfejeno- r *prod:uk,ci-jjo * e; saanwtTpta«!ViBi interesni sktupaostr. V ,drife obroitih. bodo »>raii pfta£ait 21 50' Jina-jev. Ker H> plači. /•. - e lo ;d' v:«. r. m ' ei. ■ r . pri -rcvkai za o< d : - .. - _ - „ > U> c: . ■ i.r:K.i ' < -č - "k;, c v ■ . Samou- —• nuvčr-*- (r. tm:•/:.-!• >st prau.e ju. majo ruu cru,a . ' : Zak- Kako bodo letovali delavci Reka Velenje Zelo dobro, še bolje kot lani Aktivpo preživljanje dopustov v hribih, na morju in v toplicah vpliva tudi na storilnost m na zbranost delavcev pri delu. Samo zadovoljni in spočiti rudarji in vsi zaposleni ishko dosegajo nove delovne zmage in s tem krepko pripo- morejo k reševanju energetskih zagat. V rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje je za organizacijo dopustov zadolžena delovna skupnost Družbeni standard, ki bo tudi v letošnji sezoni omogočila letovanje velikemu številu Rekovih delavcev in njihovim družinskim članom. O tem. kako so letos poskrbeli za letovanje, kakšne so zmogljivosti in pod kakšnimi pogoji bodo dopustovali njihovi delavci, smo se pogovarjali z Eriko Meh. referentko i za letovanje in Francem Lenartom, vodjem delovne skupnosti Družbeni standard. Dosedanje prijave kažejo, da U) to leto letovalo celo nekaj več delavcev, kot v rekordnem preteklem letu. Poskrbeti bo treba za organiziran oddih za več kot 8000 le-lovalcem. Takšno zanimanje 1 c tudi organizatorje nekoliko presenetilo. Zaradi povečanja cen penzionov. storitev in predvsem zaradi energetskih omejitev, so pričakovali, da bo letos svoj dopust v domačen1 okolju izkoristilo precej več delavcev kot zadnja leta. Takšna sklepanja pa so bila za člane Rekovega kolektiva napačna. Organizirano bo letovalo več kot 8000 tisoč delavcev Že ob prv em vpisu je kazalo. da želi letos na motje ali v hribe vsaj toliko delavcev kot lani. Ko pa so se prijavili tudi zamudniki, je bilo jasno, da bo rekord v skupnem številu letovaičev presežen. Vzrok za takšno zanimanje je spodbudno regresiranje dopustov. desetdnevni oddih pa večini zaposlenih ni več samo navada, temveč že življenska nuja. Varpolje Kampirni prostor je nared V Varpoljah v Gornji Savinjski dolini so v četrtek pripravili skromno slovesnost na kateri so simbolično odprli nov turistični kamp, katerega prvi del sta v rekordnem času uredila Jože Boršnar in Maša Valentinčič iz Ljubljane. Med številnimi gosti je bil tudi predsednik skupščine občine Mozirje Lojze Plaznik, ki je v imenu skupščine, izvršnega sveta in družbeno-političnih organizacij čestital zavzetima graditeljema in jima zaželel veliko uspehov. Kampirni prostor je seveda velik korak naprej v krepitvi turistične ponudbe Gornje Savinjske doline, sicer še vedno pičle in neenotne. Graditelja sta bila pozornosti seveda vesela, zahvalila sta se za dosedanjo pomoč in razumevanje, kar bosta v prihodnje potrebovala v še večji meri, saj so njuni načrti veliko bolj obsežni. Tiste dni so se na lepem prostoru ob Savinji že mudili prvi turisti z Nizozemske. Predsednik občinske skupščine jim je izročil priložnostna spominska darila, spodobilo pa se seveda je, da so kamp tudi uradno odprli. Njihovi prvi vtisi o bivanju v teh krajih so čudoviti 4ii Jožetu Boršnarju ter Maši Valentinčič v veliko in zasluženo spodbudo. Prvi gostje so prišli z Nizozemske Varstvo okolja Okolje ogrožajo odplake Zrak Gornje Savinjske doline vsekakor še ni onesnažen čez dovoljeno mejo. Večji onesnaževalec ozračja je samo Lesna industrija Gorenje — Glin Nazarje. Meritve za osemurno obdobje so že opravili in ugotovili, da količina lesnega in ivemega prahu ne presega dovoljene meje. Na zahtevo sanitarne inšpekcije bodo meritve ponovili in sicer za daljše obdobje. Sanacijski program za področje varstva okolja v lesni industriji sicer uspešno rešujejo, postavljene naprave pa zaradi slabega vzdrževanja in čiščenja ne dajejo željenih in pričakovanih učinkov. Tudi hrup doslej prebivalcem mozirske občine ni povzročal preveč preglavic. Dovoljeno raven hrup presega samo v strnjenih naseljih ob prometnih konicah. Zato je nespremeljivo tudi načrtovanje mešanih stanovanjskih in obrtnih naselij kar se je doslej pojavljalo v Mozirju, na Ljubl-nem in v Lučah. Tudi glavne prometnice bodo morali izločiti iz krajevnih središč. Veliko večji problem so odplake in odpadne snovi, ki že resno ogrožajo naravno ravnotežje Gornje Savinjske doline. Še posebej so ogroženi talna voda in manjši potoki ob strnjenih naseljih. Ob vse hitrejši stanovanjski izgradnji zato ne bodo smeli več dovoljevati odtekanja odplak preko ponikovalnic in drenažnih sistemov. Tudi gradnja zbirne kanalizacije za območje Rečice. Nazarij in Mozirja le počasi napreduje. takoj pa bi morali pričeti tudi z izgradnjo čistilne naprave. Brez nje bodo vsi napori bolj jalovi. saj bo sicer zbirna kanalizacija na enem ali dveh mestih zbrala vse odplake, ki bodo ob majhnem pretoku vode kaj slabo vplivale na okolje. Stanje na področju talne vode je že skoraj kritično. Zelo slabo je namreč stanje vodnogospodarskih objektov na Dreti in Savinji, kijih ne obnavljajo zato njihovo število iz leta v leto upada. Zaradi porušitve jezov se je močno zmanjšal nivo talne vode kar škodljivo vpliva na kmetijstvo, ribištvo, preskrbo z vodo in seveda na zdravstvene razmere prebivalstva. Talno vodo močno ogroža tudi neurejeno zbiranje odpadnih olj. delovne organizacije pa'še vedno niso sprejele razvojnih načrtov za smotrno in gospodarno koriščenje odpadnih snovi. Zbiranje in odvažanje snovi in odpadkov je urejeno z občinskim odlokom. Kljub nekaterim nasprotovanjem so bili na tem področju doseženi lepi uspehi in tudi divja odlagališča smeti so večinoma žc izginila. Velik ekološki problem pa postaja neurejeno osrednje zbirališče smeti in odpadkov v Podhomu. Odlagališče bodo morali takoj primerno urediti ali pa ga opustiti. Dejstvo vsekakor je. da bodo morali ta problem v mozirski občini rešiti č'imprej. saj tudi odlagališča industrijskih odpadkov niso pri- OS XIV. divizije Posvet o delu z duševno prizadetimi Na osnovni šoli Štirinajste divizije so pripravili pred nedavnim posvet o delu z duševno prizadetimi z vsemi tistimi, ki se kakorkoli ukvarjajo z duševno prizadetimi otroki. Žal, poudarja ravnateljica osnovne šole Štirinajste divizije Marija Kovačič, ni bilo pravega odziva. Ze dolgo poudarjamo, kako pomembno je za nemoten razvoj otroka, predšolsko obdobje. Zato skušamo kar največ otrok vključiti v vzgojno varstvene ustanove, kjer jim usposobljene vzgojiteljice nudijo primerno izobraževanje. Ob tem pa smo povsem pozabili na duševno prizadete predšolske otroke, ki so potrebni družbene vzgoje. V Titovem Velenju sicer imamo v vrtcu en oddelek za duševno prizadete otroke. To pa prav gotovo ni dovolj, saj je tu še vrsta otrok, ki sicer niso duševno prizadeti, niso pa sposobni slediti drugim otrokom v skupini in so tako najpogosteje odrinjeni. Na posvetu so veliko razpravljali o tem, kako se približati tem otrokom, kako jim pomagati, kako doseči, da se bodo kar najbolje vključili v okolje. Defektolo-ginje osnovne šole Štirinajste divizije so pripravljene nuditi vso potrebno pomoč. Zal pa na tem področju nismo naredili niti toliko, da bi imeli evidenco takšnih otrok. Tako so torej ti otroci v najbolj občutljivem obdobju bolj ali manj prepuščeni samim sebi, še posebej, če živijo v neurejenih družinah. Tega gotovo ne smemo in ne moremo več dopustiti, saj so to naši otroci. Otroci, ki živijo in bodo živeli v naši občini. Več kot jasno pa je, da bi marsikdo, če bi ga v tem najbolj občutljivem obdobju razvoja pravilno usmerili, lažje premagoval ovire in mu morda kasneje sploh ne bi bilo potrebno obiskovati šol s prilagojenim programom. M. Zakošek 10. srečanje delavcev Gorenja To soboto. 25. junija, bo v Titovem Velenju že 10. srečanje mladih delavcev sozda Gorenje. Na tem delovnem in tovariškem srečanju bodo izmenjali mladi izkušnje s področja mladinske dejavnosti, na konferenci koordinacijskega sveta osnovne organizacije ZSMS sozda Gorenje pa bodo sprejeli še smernice za delo v prihodnje. Občinska zveza prijateljev mladine Pestro počitniško delo Občinska zveza prijateljev mladine Velenje si prizadeva, da otroci tudi v počitniških mesecih ne bi bili osamljeni in organizira v ta namen številne aktivnosti. Vso skrb posvečajo organiziranemu letovanju šolskih in predšolskih otrok. V predsezoni je letovalo. oziroma še letuje 180 predšolskih otrok, od 25. junija, ko se pričenjajo počitnice pa bo vsakih štirinajst dni odšlo na Debeli rtič 60 otrok. Skupno bo tako letovalo 240 šolskih otrok. Vsa mesta so zasedena. Prednost so dali otrokom socialno šibkih družin in zdravstveno ogroženim. Do konca meseca avgusta bo tako organizirano letovalo na Debelem rtiču kar 420 otrok iz Velenjske občine. Zelo priljubljena oblika letovanja otrok je tudi dnevno taborjenje v Zavodnjah. ki ga že nekaj let organizira občinska Zveza prijateljev mladine Velenje skupaj s taborniki. Letos bo tabor v Zavodnjah odprt od 29. junija do 8. julija, vključno z nedeljo in praznikom. Otrč>ci se bodo vsak dan zbrali pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju, od koder jih bo avtobus ob 9. uri odpeljal v Za-vodnje. Avtobus se bo ustavil še v Pesju in na Glavnem trgu v Šoštanju. Domov se bodo otroci vračali ob 18. uri. Dnevno taborjenje je v Zavodnjah organizirano za predšolske otroke od petega leta dalje in za šolarje. Dnevni prispevek otrok bo znašal 100 di-naijev. ostale stroške pa krije Občinska zveza prijateljev mladine Velenje. Za pester in zanimiv program bodo v taboru skrbeli taborniki taborniškega odreda Pusti grad Šoštanj. Otroke bodo razdelili na vode. Vsak dan si bodo zbrali svoj kotiček, ga primerno uredili, naučili se bodo postavljati šotore, raznovrstna ognjišča in zanetiti ogenj, naučili se bodo orientacije v gozdu, uporabe kompasa, spoznali bodo topografske znake, se urili v streljanju z lokom itd. Tabor na Zaleznikovem vrhu so lepo uredili, postavili pa so tudi montažno kuhinjo, ogrodje zanjo jim je podarila delovna organizacija Vegrad. tozd Pohištvo Gorenje pa jim je poklonil kuhinjsko opremo. Poleg letovanja in taboijenja pa se na občinski Zvezi prijateljev mladine Velenje in v društvih prijateljev mladine v krajevnih skupnostih pripravljajo tudi že na počitniške dejavnosti, ki bodo organizirane v vseh krajevnih skupnostih, kjer so društva prijateljev mladine in v Titovem Velenju na centralnem otroškem igrišču, na igrišču pred osnovno šolo Antona Aškerca in na igrišču v bližini Rekove družbene prehrane. Te dejavnosti so namenjene predvsem šolarjem, vodili pa jih bodo vzgojitelji animatorji. Za animatorje počitniškega dela bodo pripravili 24. junija celodnevni seminar o praktičnem delu z otroki. Udeleženci seminarja bodo prisostvovali skupinskemu delu z otroki. Poleg dejavnosti, ki jih bodo vodili animatorji. bodo člani odborov društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih organizirali še več občasnih dejavnosti, to so razni izleti, taborjenja, skupinski obiski kopališč, razna športna srečanja in podobno. Dejavnosti, kijih boža letošnje počitnice pnpravila občinska zveza prijateljev mladine in društva prijateljev mladine po krajevnih skupnostih, je res veliko. Upajo, da bodo k sodelovanju pritegnili kar največ otrok. M. Zakošek Dnevno taborjenje v Zavodnjah je zanimiva in poceni oblika letovanja naših otrok Odlikovanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je prejel Franjo Pukart, priznanja za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti pa so prejeli Anton Bitenc, Jože Bitenc, Ivan Blatnik. Marjan Dobrove, Roman Krajner, Avgust Križnik, Franc Planovšek, Jožica Pečovnik, Anica Špende, Osvald Šverc, Zdravko Tevž, Jože Urank in Gasilski društvi Nazarje ter Gorice ob Dreti. Vsi udeleženci slavnostne seje, med njimi predstavniki skupščine občine Mozirje, njenega izvršnega sveta, družbeno-političnih in delovnih organizacij ter drugi gostje, so se zatem navduševali nad pestrim in prisrčnim kulturnim sporedom, ki so ga pripravili člani domačega prosvetnega društva Jelka. Posebej so pozdravili Avgusta Križnika in Antona Žlabornika, ki sta obudila spomine na dogajanja v Nazarjah in okolici. Kasneje je skozi Nazarje krenila povorka. v kateri so sodelovali člani gasilskih društev iz vse občine, pripadniki civilne zaščite, taborniki in drugi udeleženci. Povorka se je ustavila pred novim gasilskim domom kjer je bila na vrsti nova slovesnost. Nazarski gasilci so namreč ob tej priložnosti tudi uradno izročili namenu nov sodoben gasilski dom, ki so ga zgradili s skupnimi prizadevanji gasilcev in njihove organizacije, prebivalcev in združenega dela. Najzaslužnejšim gasilcem so podelili odlikovanja, otvoritveni trak pa je prerezal najstarejši član Anton Žlabornik. Gostje so si nato ogledali prostore novega doma. slavje pa so sklenile učenke s prikupnim nastopoma na športnem igrišču. Seveda na tovariško srečanje in zabavo v Nazarjah niso poazbili. zazidalni načrti, zato morajo vsak posamezni problem reševati sproti, kar lahko v bodočnosti povzroči resne težave na področju smotrnega urejanja prostora. Posebna značilnost te krajevne skupnosti ie tudi zelo pestra socialna sestava prebivalstva. Pretežno tu prebivajo delavci, ki imajo doma nekaj obdelovalne zemlje, nekaj je čistih kmetov, ki se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, v delavskem naselju v Nazarjah pa živijo predvsem deiavci V krajevni skupnosti Nazarje so zelo aktivna tudi društva. To velja za gasilce, športnike, kulturnike. lovce, strelce, tabornike in druge, ki dajejo kraju svojevrsten pečat. To se je lepo pokazalo prejšnji teden, ko so prebivalci te krajevne skupnosti slavili svoj krajevni praznik. Športniki in taborniki so v teh dneh pripravili vrsto tekmovanj in prireditev in jih sklenili v soboto dopoldne z množičnim strelskim tekmovanjem na občinskem strelišču v Mozirju. Najbolj slovesno je bilo v soboto popoldne, ko so pripravili sklepne slovesnosti ob prazniku krajevne skupnosti. Povedati velja. da prebivalci Nazarij in sosednjih naselij s svojim praznikom obeležujejo ustanovitev prvega odbora Osvobodilne fronte v tem kraju in množični odhod prebivalcev v partizane. Najprej je bila na vrsti slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti. O revolucionarnem izročilu kraja ter dosežkih in načrtih krajevne skupnosti Nazarje je udeležencem spregovoril predsednik njenega sveta Marjan Dobrove, v nadaljevanju pa so podelili priznanja in odlikovanja najzaslužnejšim krajanom. Krajevna skupnost Nazarje Zgradili več pomembnih objektov Krajevna skupnost Nazarje sodi med večje v mozirski občni, obenem pa je tudi njeno industrijsko središče. Pomemben je podatek, da dnevno v tej krajevni skupnosti združuje delo 2.200 delavcev iz vseh krajev Gornje Savinjske doline. Razumljivo torej je, da se je krajevna skupnost razvijala skladno z razvojem industrije, predvsem lesne. Poleg Lesne industrije Gorenje-Glin Nazarje so v tem kraju še druge pomembne delovne organizacije; Gozdno gospodarstvo, Gorenje-Mali gospodinjski aparati, v neposredni bližini pa je tudi Modna konfekcija Elkroj, ki sicer sodi v sosednjo krajevno skupnost. Ne glede na to je pomemben podatek, da vse pomembnejše akcije načrtujejo skupno. Znatno se je razvilo tudi drobno gospodarstvo in tej dejavnosti so že pred leti namenili poseben prostor. Obrtno dejavnost bodo podpirali tudi v prihodnje, saj služi potrebam vseh prebivalcev in se vse bolj povezuje z industrijo. S skupnimi napori, s sodelovanjem in prispevki občanov ter delovnih organizacij so v zadnjih letih veliko postorili. Med drugim so zgradili nekaj pomembnih objektov. Poleg vrtca sta to predvsem sodobna domova, de- lavski in gasilski. Položili so kolektor za kanalizacijo, z asfaltno prevleko so prekrili 3 kilometre krajevnih cest, obnovili pa so tudi šolo in igrišče ob vrtcu. Nalog seveda kljub temu ne manjka. Novo obdobje plačevanja občinskega samoprispevka bo omogočilo uresničitev prepo-trebnih naložb v naslednjem obdobju. Predvsem to velja za nadaljnje posodabljanje cest s čimer bi zagotovili večjo prometno varnost, postavitev avtobusnih postajališč, nadaljnja izgradnja kanalizacije, lotili pa so se tudi nove pomembne naloge. Gre namrreč za ogrevanje stanovanj. pri tem pa se bodo povezali z osrednjo kotlovnico v lesni industriji. Za to nalogo v tem trenutku pripravljajo projekte. Posebno pereč problem v tej krajevni skupnosti so neizdelani Skozi kraj je krenila povorka Trak je prerezal najstarejši gasilec Anton Žlabornik Krajevna skupnost Skale— Hrastovec Končno bodo dobili novo središče krajevne skupnosti Krajevna skupnost Škale— Hrastovec sodi med srednjeveli-ke krajevne skupnosti v občini Velenje. Ima 1020 prebivalcev, od tega nekaj več kot polovico žensk. V krajevni skupnosti je 250 gospodinjstev. Imajo 14 čistih kmetov, zaposlenih pa je 467 krajanov. Krajevna skupnost je razdeljena na tri vaške odbore, in sicer Skale, Podlubela in Hrastovec s Turnom. Najbolj aktiven je vaški odbor Podlubela, kjer se rojeva novo naselje. V zadnjem času so sprejeli zazidalni načrt krajevne skupnosti, ki zavzema predvsem srednjo dolino in Hrastovec. Po tem načrtu naj bi bilo tukaj okoli 170 stanovanjskih hiš, ki bodo, kot predvidevajo zgrajene do leta 2000. V kraju imajo podružnično štiriletno osnovno šolo, ki jo obiskuje 76 otrok, 40 pa se jih vozi na osnovno šolo Miha Pintar-ja-Toleda v Titovo Velenje. Imajo 11 društev in družbenopolitičnih organizacij in sicer: SZDL, ZSM, ZK, ZRVS, ZB, gasilsko društvo, društvo prijateljev mladine, krajevno organizacijo Rdečega križa, kulturno društvo, lovsko družino in planinsko sekcijo. Ivo Zadnik Jože Lipnik vljenost Rudnika lignita Velenje, da nam pri tem pomaga, je res velika. Prav tako pa tudi velenjske občinske skupščine.« Povedati je potrebno, daje kraj zaradi kopanja premoga res veliko izgubil in daje ostal tudi btez. središča, kije obsegalo 13 objektov. Središče Skal je bilo torej povsem porušeno, do danes pa jim še ni uspelo urediti nadomestnega. Prvi korak k njegovi gradnji je narejen s tem, ko so sprejeli zazidalni načrt. Čaka pa jih še veliko težkih nalog. Pridobiti morajo zemljišče ter zagotoviti celovito financiranje. Sredstva bodo zbirali iz več virov, in sicer samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari, sredstva samoprispevka ter sredstva, ki jih bodb prejeli kot odškodnino od Rudnika lignita Velenje. Seveda pa načrtujejo, da bodo veliko prihrahili s tem, ko dobo opravili vsa možna dela udarniško. Upajo Del nekdanjega škalskega sre pravljajo tudi vse proslave ob različnih praznikih in jubilejih. Tesno sodelujejo z osnovno šolo v Skalah, z mladimi in sploh vsemi društvi v kraju. Njihova dejavnost seje zelo razmahnila z ustanovitvijo pevskega zbora pred tremi leti. Lani je imel zbor svoj prvi samostojni koncert v krajevni skupnosti. Pripravili ga bodo tudi letos, upajo pa tudi, da bodo lahko nastopili na kakšni občinski prireditvi. ŠOLA ŽIVI S KRAJEM Učiteljice in pionirji na osnovni šoli Škale sodelujejo v vseh aktivnostih krajevne skupnosti. Na šoli jih je 76. združeni pa so v pionirsko organizacijo Franca Rozmana Staneta. Pionirska organizacija je zelo delovna, njeno delo je v krajevni skupnosti sicer manj vidno, saj so tukaj le pionirji do četrtega razreda osnovne šole. Pionirji pa uspešno delujejo v interesnih dejavnostih, in sicer lahko sodelujejo v krožku ročnih del, uspešno dela na šoli pevski zbor. imajo pa še športno društvo ter taborniški in planinski krožek. Zelo pridno pa pionirji sodelujejo v akcijah, ki jih organizira krajevna skupnost, predvsem v očiščevalnih akcijah, prizadevno pa zbirajo tudi odpadne surovine. Uspešno sodelujejo v akcijah »Družbeno prostovoljno delo pionirjev«. Tako pomagajo pri različnih opravilih. NAJBOLJŠI V SLOVENIJI NA REKREATIVNEM PODROČJU Rekreaciji so v krajevni skupnosti Škale Hrastovec že nekaj let posvečali veliko pozornosti, v zadnjem času pa se je ta še bolj razmaknila. Krajani množično sodelujejo v vseh aktivnostih, ki jih pripravlja njihova komisija za šport in rekreacijo. Včasih je bila ta dejavnost v Skalah zelo razvita, saj so imeli lišča (na sliki šola) lepo športno igrišče in telovadnico. Vse to seje pogreznilo in ostali so povsem brez športnih objektov. Delo paje kljub tem neizpolnjenim osnovnim pogojem, dobro zaživelo. Pred štirimi leti so v krajevni skupnosti imenovali komisijo za šport in rekreacijo. Njihova največja želja je bila, da bi pritegnili k sodelovanju kar največ krajanov. Danes z zadovoljstvom ugotavljajo, da so uspeli. Občani se akcij udeležujejo v velikem številu. saj so spoznali, kako pomembna je rekreacija delovnemu človeku, kmetu, mladini — skratka, vsem. Prijavili so se tudi na tekmovanje Partizana Slovenije, Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športu in rekreaciji. Prvič so tekmovali predlani. Osvojili so deveto mesto, v lanskem letu pa so bili najboljši v Sloveniji med vaškimi KS. Na uspeh, ki so ga dosegli so zelo ponosni. To pa jim je tudi spodbuda za nadaljnje še uspešnejše delo. Mira Zakošek Stane Vovk Herman Arlič tako kot bi od njih pričakovali. Prav zaradi tega so sklenili, da bodo temu posvetili več pozornosti. Neaktivne bodo opozorili, v primerih, da se njihovo delo ne bo izboljšalo, pa bodo odgovorne in delegate v samoupravnih interesnih skupnostih tudi zamenjali. BORCI SODELUJEJO PRI VSEH AKTIVNOSTIH V kraju imajo tudi borčevsko organizacijo, ki povezuje še člane Zveze združenj borcev krajevne skupnosti Cirkovce. Tako ima ta organizacija 106 članov. V glavnem so to upokojenci, pet pa jih je še redno zaposlenih. Člani krajevne organizacije zveze borcev sodelujejo pri vseh aktivnostih v krajevni skupnosti, še posebno pozornost pa namenjajo ohranjevanju tradicij narodnoosvobodilne vojne. Tako pomagajo pri prenosu kurirčkove torbice, na pohodu po poteh Štirinajste divizije in še bi lahko naštevali. Skrbijo tudi za svoje člane. Vsako leto pripravijo zanje tudi kakšen izlet. V krajevni skupnosti imajo pet spominskih obeležij. Skrbijo, da so ta urejena. V letošnjem letu nameravajo obnoviti spominsko obeležje pri Karničniku, kjer je padlo pet borcev VDV brigade. DELEGACIJE DELAJO ZADOVOLJIVO V krajevni skupnosti Škale Hrastovec imajo 14 posebnih delegacij in eno združeno delegacijo. Pred nedavnim so na seji skupščine ugotovili, da delegati svoje delo zadovoljivo opravljajo. Res paje tudi, da nekaj delegatov svojih dolžnosti ne izpolnjuje. Te bodo poklicali na odgovornost in jih po potrebi tudi zamenjali. Opozorili pa so tudi na to. da včasih samoupravne interesne skupnosti prepozno pošiljajo gradiva, pa tudi naslovi so pogosto nepopolni in je vzrok, da so seje skupščin nesklepčne tudi v tem. Uspešno dela v krajevni skupnosti tudi svet potrošnikov in poravnalni svet. kateremu je doslej uspelo razrešiti vse spore, tako da nesoglasij ni bilo potrebno razreševati na sodišču. Aktivna so v krajevni skupnosti vsa društva, še posebej pa velja pohvaliti delo gasilcev. RAZGIBANO KULTURNO ŽIVLJENJE Za kulturno in zabavno življenje krajevne skupnosti skrbi kulturno društvo Stane Sever. Pri- Branko Rednak delo poprijeti še bolj. saj imajo v načrtu uresničitev številnih nalog in tako seveda brez udarniškega dela ne bo šlo. PRED KOMUNISTI SO POMEMBNE NALOGE V krajevni skupnosti Škale—Hrastovec je tudi 54 komu-nistov.od tega jih je 18 vključenih v osnovno organizacijo krajevne skupnosti. Polovica članov je zelo aktivnih tako v osnovni organizaciji kot tudi drugih družbeno političnih organizacijah, samoupravnih organih in delegacijah. Sestajajo se enkrat na mesec. Poudariti je potrebno, da osnovna organizacija zveze komunistov tesno sodeluje z vsemi ostalimi dejavniki v krajevni skupnosti. Skupaj razrešujejo vse nastale težave. Sestanke sklicujejo tudi kot izobraževalne oblike. Ravno na tem področju pa se srečujejo s težavami, saj člani nimajo dovolj časa. da bi pripravili dovolj kvalitetne referate. Tu bi želeli več pomoči občinskega komiteja ZK. Na izobraževalne sestanke vabijo tudi mlade. V njihovih vrstah imajo le malo članov. Na ta način jih skušajo osvestiti in pritegniti k delu. Zal pa tudi v njihovi organizaciji ugotavljajo, da so nekateri člani preveč pasivni in ne delujejo Boris Polak Olga Mravljak Novi del Skal V zadnjem času so v krajevni skupnosti Škale—Hrastovec namenili največ pozornosti sprejemu zazidalnega načrta ter pridobitvi zemljišč za gradnjo nadomestnih objektov gasilskega doma, trgovine in prostorov krajevne skupnosti. Zazidalni načrt so sprejeli na zboru krajanov, ki je bil res množično obiskan. To dokazuje, poudarjajo naši sogovorniki, kako veliko je zanimanje krajanov, da dobijo nov gasilski dom, trgovino in prostore za organizacije krajevne skupnosti. »Tu gre za nadomestne objekte.« so pripovedovali, »Pripra- V krajevni skupnosti Škale , — Hrastovec smo se pogovar-j jali s predsednikom skupščine krajevne skupnosti Brankom Rednakom, predsednikom sveta krajevne skupnosti Borisom Polakom, predsednikom krajevne konference SZDL Jožetom Krkom, sekretarjem osnovne organizacije ZK Ol-j Mravljak, predsednikom osnovne organizacije ZSM Ivom Zadnikom, predsednikom krajevne organizacije Zveze borcev Jožetom Lipnikom in predsednikom komisije za šport in rekreacijo Hermanom Arli-čem. pa tudi, da jim bodo na pomoč priskočile tudi sosednje krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti so pripravili vse potrebno tudi za posodobitev ceste proti Lipniku, ki je dolga 600 metrov in ceste v Podljubelo, kije dolga 800 metrov. Pripravljajo pa se tudi na gradnjo kilometer in pol dolgega glavnega voda kanalizacije. Pričeli bodo tudi z gradnjo dodatnih telefonskih linij. Dokončati pa morajo tudi vodovod Lazoše. V kraju imajo še okoli 10 km kraievnih cest, kijih redno vzdržujejo. MLADI SO AKTIVNI V osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine je vključenih okoli 90 mladih. So dokaj aktivni, največjo težavo pa predstavlja to, da za svoje delo nimajo primernih prostorov. Vendar pa so optimisti, saj bo to vprašanje kmalu razrešeno. Mladi so tesno povezani z vsemi družbeno političnimi organizacijami, društvi in samoupravnimi organi v krajevni skupnosti. Skupaj z njimi se lotevajo razreševanja vseh vprašanj. Pravijo pa tudi, da jih krajani razumejo in da upoštevajo tudi njihove želje in interese. Prostovoljno delo je v tej krajevni skupnosti dobro zaživelo, še zlasti pa so na tem področju aktivni mladi. Zavedajo se, da bodo morali v naslednjem obdobju za Jože Krk 23. junija 1983 ★ Titovo Velenje_ NAŠI KRAJI IN LJUDJE __liaS C35 * stran 7 Krajevna skupnost Pesje Skrčili delovni program Marljivo se pripravljajo za nastope Kulturno življenje krajanov Konovega je iz leta v le»o bogatejše in pestrejše. Za to skrbe tamkajšnji kulturniki, člani kulturno umetniškega društva Lipa Konovo. »Leta 1974 so člani moškega pevskega zbora ustanovili najprej kulturno prosvetno društvo Konovo. Po zaslugi nekaterih marljivih pevcev je nastal iz moškega mešani pevski zbor, iz. tega pa še lamburaški zbor. Z izgradnjo doma krajanov na Konovem seje dejavnost društva še razširila in popestrila, saj sta se tamburašem in pevcem pridružila še dramska skupina in literati. Od takrat dalje se je društvo preimenovalo v kulturno umetniško društvo Lipa Konovo.« je o nastanku društva spregovoril Letna literarna šola Odbor za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije bo od 4. do 9. julija organiziral v Ptuju letno literarno šolo. Namenjena je vsem, ki s svojim delom kakorkoli prispevajo k širjenju in dviganju bralne kulture, pomagajo in usmerjajo tiste, ki pišejo ter jih spodbujajo k kvalitetnejšemu ustvarjanju ali posredovanju literature. Udeleženci literarne šole bodo lahko dopolnili svoje znanje o novejši literaturi, raziskavah, kritičnem vrednotenju jezika ter književnosti, kritiki, novinarskih zvrsteh, pridobili ali izpolnili bodo lahko izkušnje o delu z literarnimi in dopisniškimi skupinami, seznanili pa se bodo še z delom v knjižnici ter možnostjo in oblikami organiziranem gibania. Teme,, ki jih bodo poslušali, pa so sodobna proza, poezija, dramatika, mladinska literatura ter hrvatska književnost sedemdesetih let. njegov predsednik Jože Jakopec. Danes je v društvo vključenih 69 krajanov. Začetki delovanja konovskega kulturnega društva so bili skromni. Člani moškega pevskega zbora so se na vajah zbirali kar v garaži krajana Karlija Stropnika. Čeprav delovni prostori še zdaleč nisi) bili najprimernejši, so z dobro voljo in veseljem do kulturnega ustvarjanja premagali vse začetne težave. Denarne so reševali z. organiziranjem veselic, na pomoč pa so jim velikokrat priskočili krajani sami. Za razna gostovanja pa so največkrat plačali stroške kar iz lastnega žepa. Danes so sc od sekcij kulturnega društva najbolj uveljavili tamkajšnji gledališčniki. Z gostovanj po krajevnih skupnostih Šaleške doline, nastopili pa so tudi že izven teh meja, so si pridobili svoj krog gledalcev, ki si vedno z zanimanjem pridejo ogledat njihove odrske uprizoritve. Do sedaj so člani dramske skupine priredili več skečev. zelo uspešno pa so nastopili s komedijo v teh dejanjih z. naslovom Poročil sc bom s svojo ženo. Konovski gledališččniki, v dramski skupini zelo prizadevno dela 12 članov, najraje segajo po komedijah, saj te privabijo v kulturne domove tudi največ ljubiteljev gledališke umetnosti. V mešanem pevskem zboru prepeva 34 pevcev, ki vadijo enkrat na teden. V svojem izboru imajo največ narodnih pesmi. Konovski pevci so se srečevali nekaj časa s kadrovskimi težavami. zato tudi več kot pol leta niso vadili. Po dolgem času so našli zborovodkinjo in delo v zboruje /nova steklo Lani so pevci Konovega pripravili nekaj samostojnih koncertov, predstavili pa so sc tudi skupaj s tamkajšnjimi tamburaši. Preteklo soboto so nastopili na občinski reviji pevskih zborov na velenjskem gradu. KUD Lipa Konovo primerih legalizacije gradnje objektov in jih ne bi porušili. Inšpekcijske službe in predstavniki krajevne skupnosti so si gradnje ogledali in prepovedali nadaljnja dela, razen v nekaterih izjemnih primerih. Sklenjli so tudi. da bodo v najkrajšem možnem času izdelali prostorski, oziroma zazidalni načrt. Prizadeti graditelji so odlok inšpekcijskih služb spoštovali in ustavili gradnjo. Velik problem za kraj je tudi osnovna šola. ki je v zelo slabem stanju. Na šoli so opravili najnujnejša dela, med drugim prekrili streho, vendar v temeljite obnove ne bodo nadaljevali. Strokovnjaki so namreč ugotovili, da sanacija objekta ne bi bila uspešna, ker so razpoke in pogrezanje posledica podzemeljskih eksplozij. Zato razmišljajo o gradnji nove in prepotrebne osnovne šole, o konkretnejših načrtih pa je še preuranjeno pisati. Ko so v krajevni skupnosti obravnavali trenutne težave, so spregovorili tudi o delu delegacij. Ugotovili so, da dobro delujejo, zlasti viden je napredek na Dodročiu povratnih, informacij. Tudi poravnalni svet je bil nadvse uspešen, ker pa mu je potekel mandat, bodo jeseni izvolili novega. Tudi letos bodo nadvse svečano proslavili krajevni praznik, ki ga slavijo 4. julija. Na osrednji proslavi v šolski telovadnici bodo najzaslužnejšim in najprizadev-nejšim krajanom podelili priznanja. Domačina Toneta Ulriha-Kristla bodo ob tej priliki imenovali za častnega krajana. Namenu bodo izročili tudi novo smu-smučarsko skakalnico, prekrito s plastično snovjo. B. Mugerle Kroniko društva, pripravljanje recitalov za proslave in prireditve v kraju imajo na skrbi literati. Osem članov literarne sekcije je v preteklem letu izdalo tudi eno številko literarnega lista, pripravljajo pa že drugo. V njem objavljajo svoje pesmi in prozna dela predvsem konovski pesniki-pisatelji. Poleg dramske skupine, mešanega pevskega zbora, in literarne sekcije združuje kulturno umetniško društvo Lipa Konovo še tamburaški zbor. Tudi ti sodelujejo na vseh proslavah in prireditvah v kraju. Lani so nastopili na republiški reviji v Cirkovcah. Kulturna dejavnost na Konovem je resnično pestra. Letošnji delovni programi vseh sekcij društva so znova obsežni. Člani dramske skupine že pridno vadijo enodejanko iz. časov NOB. s katero se bodo predstavili 22. julija, /.a dan vstaje slovenskega naroda, ko bodo na domu krajanov na Konovem odkrili spominsko ploščo, za jesen pa pripravljajo komedijo v teh dejanjih. Konovski tamburaši in pevci Jože Jakopec Mešani pevski zbor med nedavnim nastopom na občinski reviji odraslih zborov Jože Napotnik Julka Irman Franc Babič Ludvik Golčman Krajevna skupnost Gorenje Opravili že 2000 udarniških ur Pred dobrimi tremi meseci smo v našem tedniku pisali o nalogah, ki so jih za to leto zapisali v delovni program krajani Gorenja. Poleg varstva okolja, razširitvi pokopališča, posodobitvi nekaterih krajevnih cest, napeljavi javne razsvetljave v Paški vasi, bodo največ pozornosti namenili izgradnji vodovoda v Gavcah za približno 80 gospodinjstev. Pisali smo tudi to, da za vse ne bodo imeli dovolj denarja in da se bodo morali pošteno potiti na delovnih akcijah krajani sami. In nismo se prav nič zlagali, saj so se resnično zelo prizadevno vključili pri uresničevanju te načrtovane naloge. Delovne akcije tečejo že več kot mesec dni, udeležba na njih pa je vedno zelo dobra. Preteklo soboto so pridno kopali vodovodne poti mladinci, popoldne pa so se jim pridružili še nekateri drugi krajani. Takole so pripovedovali o svojem delu. Jože Napotnik, predsednik gradbenega odbora: »Izgrad- nja vodovoda za krajane Gavc je bila zelo nujna, saj vemo kako težko je biti danes brez vode. Čeprav je bila ta naloga predvidena šele v naslednjem letu, smo se je lotili kar letos. Na delovnih akcijah, ki tečejo že več kot mesec dni, se je zbralo vedno veliko krajanov, od 20. 40, celo 60 jih je pridno vihtelo krampe in lopate. Do sedaj smo udarniško izkopali že 1850 metrov primarnega voda. za to porabili 2000 udarniških ur, in tako prihranili 800 tisoč dinarjev. Celotna naložba nas bo veljala 4 milijone 500 tisoč dinarjev. Največ denarja bomo zbrali s samoprispevkom, nekaj bodo prispevali krajani sami, nekaj denarja pa bo primaknila še krajevna skupnost. Voda bo pritekla na vodovodnih pipah v kar 60 gospodinjstvih. Nekaj delovnih akcij bo še treba, da bomo nalogo uresničili.« Julka Irman: »Z osmimi sosedi smo imeli skupaj zbi- ralnik. Ob sušnih dneh so naše pipe ostale suhe. Kerje bila izgradnja vodovoda v Gavcah nujno potrebna, sem se po svojih močeh vključila v uresničitev te načrtovane naloge. Vsi smo veselo prihajali na delovne akcije in še bomo, saj bo to za vse Gavčane velika pridobitev. Z lastnim delom bomo prihranili kar precej denarja. Na prostovoljnih akcijah nam poleg dela ni manjkalo tudi družabnosti. Krajani smo se tako še zbližali in delo nam je šlo lažje od rok. Zgraditi moramo še zbiralnik in črpališče. Tudi tu bomo delali udarniško.« Franc Babič: »Brez udarniškega dela ne bi mogli uresničiti tako zahtevne naloge, kot je izgradnja vodovoda za 60 gospodinjstev. Krajani smo ostali večkrat brez vode. zato smo se morali lotiti te naloge. Udarniških akeij smo se udeležili skoraj vsi Gavčani. Složno, marljivo smo vihteli krampe ter lopate, opravili približno 2000 udarniških ur in prihranili 800 tisoč dinarjev. Na prostovoljnih akcijah je bilo vedno veselo. Ko bomo končali z izgradnjo vodovoda, se bomo lotili še posodobitve ceste v Slatine. Vsekakor pa se moramo krajani zahvaliti prizadevnim članom gradbenega odbora, ki so akcijo začeli in jo vse do sedaj zelo uspešno vodili.« Ludvik Golčman: »Izgradnja vodovoda za približno 60 gospodinjstev je za današnje čase resnično zahtevna naloga. Toda složni, enotni in voljni dela ji bomo gotovo kos. Upam. da bomo to načrtovano nalogo letos uresničili. Čeprav je naložba kar velika, je bila izgradnja vodovoda zelo potrebna, krajani smo radi prihajali na prostovoljne akcije in še bomo. saj si vsi želimo, da bi iz pip kar najhitreje pritekla čista pitna voda, ki je tudi v sušnih dneh ne bo zmanjkalo. Za vse nas je to velika pridobitev.« V krajevni skupnosti Pesje so kljub sredstvom, ki so jih imeli na voljo v preteklih letih, veliko postorili. Na vseh področjih so bili zelo aktivni, predvsem veliko pozornosti pa so namenili komunalnim zadevam in ureditvi kraja. Omeniti velja toplifikacijo celotnega Pesja, asfaltiranje vseh pomembnejših cest, izgradnjo telefonskega omrežja, še pred tem pa so zgradili trgovino, telovadnico in druge pomembnejše objekte. Za vse to so porabili precejšnja družbena sredstva, manjkalo pa seveda ni prizadevanj in prispevkov vseh krajanov. Vse to seveda pomeni velik napredek kraja, ki se iz leta v leto vse bolj širi. Težko gospodarsko stanje je narekovalo, da so se tudi v tej krajevni skupnosti odločili za varčno trošenje že sicer skromnih sredstev. Zato so popravili finančni načrt in s tem seveda skrčili načrtovane naloge. Kljub temu bodo vsa začeta dela dokončali. velik poudarek pa bodo dali vzdrževanju cest, igrišču in drugim pomambnejšim objektom. Poudariti velja, da dobro deluje gradbeni odbor za razširitev telefonskega omrežja zahodnega dela Pesja, za katerega so sredstva prispevali krajani sami. Naslednja naložba je izgradnja plastične smučarske skakalnice, ki je skoraj že končana. Ob vseh omenjenih uspehih pa tudi težav ne manjka. Zlasti v zadnjem času jih pestijo črne gradnje, ki jih v tem času. žal, ni malo. To nič kaj lahko vprašanje je obravnavala tudi skupščina krajevne skupnosti, ki je menila, da bi morala to zadevo pomagati razrešiti občinska inšpekcijska služba. Člani skupščine so tudi predlagali, da bi črnim graditeljem pomagali in v možnih mešanega pevskega zbora bodo organizirali več skupnih koncertov. s katerimi bodo prikazali celotno dejavnost njihovega društva Lipa. Ena od pomembnejših nalog kulturnih ustvarjalcev Konovega je pridobiti v svoje vrste čimveč mladih, v novi dvorani pa bi radi opremili še oder in nakupili nekaj instrumentov ter društvenih oblek. »Da je naša dejavnost tako pestra, se moramo zahvaliti krajanom. ki so vedno razumeli naše težave in nam pomagali. Mi jim bomo njihov trud vrnili s kulturnimi dobrinami. Želimo si le še to. da bi Zveza kulturnih organizacij občine Velenje plačala stroške za zborovodjo, saj so naši prejemki zelo skromni.« je sklenil pogovor Jože Jakopec. T. P. Prebivalci Pesja praznujejo svoj praznik 4. julija 8. stran ★ fiaS CSS OD TU I N TAM HtOv.. w->lcnip * 23. junija 1983 Odhajamo Sredi zelenja stoii velika bela stavba z mnogimi okni. Do nje vodi asfaltirana pot. Ob njej igrišče. Spredaj zelenice. Visoka drevesa — pokončne, vitke breze, ponosni topoli. Veter zaveje skozi listje, da narahlo šumi in ti prikliče v spomin vse tiste trenutke, ki si jih doživel pod njimi, na igrišču ob njih, v stavbi za njimi. To je naša šola . . . Zavetnica v samotnih urah, sovražnica v lepih dneh, prijateljica, ko odhajaš. Stopiš skozi vrata. Avla. Na steni risbe, napis iz stiropornih črk, v kotu miza dežurnega učenca — kraj, ki te nanj vežejo prijetni spomini. Ob steni stopnice. Sive, z jeseno ograjo. Na levi tajništvo. Prostor, kjer srno preživeli petkovo jutro ob snemanju oddaje po zvočniku. Se na levo iz tega prostora je pisarna ravnateljice. Ženske, ki je zmeraj z nami, na vseh naših poteh, ob uspehih in nesrečah. Če zaviješ s stopnic na desno, kmalu prideš do zbornice. Največji tabu šole. Skrivališče naših učiteljev pred vriščem na hodniku, pribežališče pred nemirnimi fanti in dekleti — največkrat iz 8. razreda. Nato spet stopnice — učilnice za matematiko, slovenščino, nemščino, zemljepis. Štiri tovarišice imajo tu svoje ,,ozemlje". Prostore, kjer seje zvrstilo toliko učencev, toliko različnih značajev, toliko nemirnih pogledov, vročih misli, toliko enk in petič. Na drugi, nasprotni strani šole je učilnica za kemijo, fiziko in biologijo. Same težke stvari. A kljub vsemu — pogrešali bomo razmajane pipe ob mizah, stole z neštetimi avtogrami, kače, žabe in rakce zadaj v omari v velikih epruvetah, modele molekul in atomov, nagačeno ptico na steni, periodni sistem ob vratih. Naša učilnica . . . Panoji s številnimi pevci in ansambli, ki so nam mešali misli, kadar smo pisali kontrolno . . . Telovadnica. Ob stenah razno orodje: koze, konji, odskočne deske, skrinje, vrvi. Kraj, kjer smo pozabili skrbi, kjer smo odvrgli s sebe misel, kakšna bo ocena pri zadnji kontrolni vaji. Ob stenah po hodnikih so omarice, kamor smo zlagali čevlje in oblačila. Nikdar niso bile pospravljene. Vprašujoči, začudeni obrazi otrok iz nižjih razredov. ,,Zakaj imaš objokane oči?" nemo sprašujejo njihove oči. Zadnjikrat. poslednjič objameš s pogledom šolo, v katero si v prvem razredu s tolikšnim strahom vstopil, v katero si nosil vse svoje najskrivnejše želje in tihe simpatije. Pred nami je pot. Dolga, neskončna, vijugasta, včasih izgine, da se spet prikaže. Ob njej stoje tuji obrazi, nove stavbe, tisoče ovire, na njej najdeš veliko sreče, ponekod žalost, tamle stojijo naše nove šole. Ogromne, mrzle in neprijazne. Koga boš našel tam? Kaj le čaka? Kdo ti bo pomagal? Vsako jutro nas bo čakal vlak, odpeljal nas bo v naš novi drugi dom, kjer bomo kmalu spet našli prijatelje, skrite kotičke za zaupne pogovore. A zdaj? Vate strmijo oči učencev iz višjih letnikov. Poglej jih, zelence, kako so prestrašeni! Končal si osnovno šolo. Zdaj te čaka pravo življenje. Življenje, ki si ga tako dolgo čakal, ki si tako hrepenel po njem, a ti je zdaj nenadoma odveč. Bo prvi korak vanj uspešen? Boš zmogel prenesti nove navade, nove značaje, se boš zmogel navaditi na nove ljudi? Slovo je zmeraj težko, to še posebej. Stari prijatelji — se bomo še videvali? Raztepli se bomo na vse strani sveta, vezal nas bo le še spomin na nekih davnih osem let, ko smo si zaupali vse svoje težave, skrivne ljubezni, morda še kaj . . . Melita Berzelak, 8. b OS bratov Letonje Šmartno ob Paki Šolske dogodivščine Tovarišica je stopila v razred in nas pogledala izpod čela. Spet smo ušpičili neumnost. Podili smo se po hodniku in kričali, ves razred smo postavili na glavo. Bili smo še malce zadihani in od divjanja rdeči v lica. Da, to je bil naš prvi razred. Tovarišica je sedla na stol. Začela nas je oštevati. Rekla nam je, da smo najporednejši prvi razred in da tako ne gre več naprej. Malce prestrašeni smo jo poslušali in si želeli, da bi končno zopet prijazneje pogledala, nas, svoje črvičke, in začela razlagali o številkah in množicah. Tovarišica se je umirila in začela razlagati novo snov. A tudi takrat ni bilo miru. Nekomu so na tla padle ploščice, drugi neprevidnež je spustil na tla svinčnik, skratka, miru nikoli ni bilo. V tretjem razredu bi morali biti že dovolj pametni, da ne bi več počenjali neumnosti. Tako so govorile tovarišice. A mi se nismo mogli odvaditi divjanja. Tu- di med likovnim poukom ne. Ko smo k umivalniku nosili lončke z vodo, da jih ^plahnemo, smo se skoraj vedno prerivali in se kregali, da je bilo veselje. Toda kak nerodnež se je zaletel v mizo, da se je ta nevarno zamajala, lonček z vodo na njej pa še bolj in že je bila nesreča tu. Ni manjkalo cviljenja, ne kričanja, prepira. Tovarišica nas je zopet morala utišati. V šestem razredu smo bili in smo še sedaj pri malicah nemirni, daje kaj. Malo utrujeni od pouka si želimo divjanja. Ko stopi v razred dežurni z malico, ga obkrožimo in vsak jo hoče prvi dobiti. Neredu ni ne konca ne kraja. Učitelj nas uspe umiriti, a le za hip. Spet smo vsi ob malici. Kričanje se ne poleže niti takrat, ko že vsak s svojo malico sedi v klopi. Tovarišice se pritožujejo in nas presedajo. Marinka Grenko, 6. d OS Gustava Siliha Moj domači kraj Moj domači kraj so Skale. Ima tri vaške odbore: Škale. Podlju-bela in Hrastovec. Moj domači kraj je na hribovitem predelu. Na severu sta vzpe,tini Ljubela in Črna gora. Na zahodu je Ležen. Na vzhodu sta Vodemlja in Turnski gozd. Vsaka dolina v vaškem odboru ima svoj potok. Tako imamo Sopoto. Toplico, v Hrastovcu pa Lepeno in Potočni- co. Na jugu so zaradi ugrezanja tal nastala jezera. Tla so se ugreznila zaradi izpodkopavanja premoga. Na robu 1 umskega gozda je tudi grad Turn. Ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom, obrtjo in delom v tovarnah ter rudniku. Moj domači kraj imam rad. Nikoli ne bi hotel živeti v mestu. Tam je veliko hrupa in dima. Dejan Zupan. 3. razred OŠ Škale Obiskali smo tiskarno S polno dobre volje in radovednosti smo se člani knjižničarskega in novinarskega krožka osnovne šole bratov Mravljakov odpravili v tiskarno, kjer sta nas najprej pozdravila tovariša Pešak in Tkalec. V dveh skupinah sla nas vodila po tiskarni. Najprej smo prispeli v oddelek predpriprave. Tu smo se seznanili z delom fotostavca. montažerja, kopista in fotografa. Fotograf dela v težkih pogojih, ker prihaja v njegovem delovnem prostoru do močnih svetlobnih kontrastov. Videli smo prenos poziliva na posebno ploščo. iz katere nato tiskajo. Sele potem smo odšli v oddelek tiskarna. Opazovali smo tiskanje plakatov. brošur, prospektov. Seznanili smo se z ofsetnim tiskom in z nastankom ilustracije. V oddelku tiskarna je tudi knjigoveznica, kjer vežejo bloke, revije, brošure. Po ogledu tiskarne smo novinarke postavile tovarišu Tkalcu še nekaj vprašanj. Kakšen poklic moraš imeti, da lahko delaš v Iiskarni? »V tiskarni opravljajo delo ofselni tiskar in knjigovez. V usmerjenem izobraževanju imajo ti poklici ime re-prograf.« Koliko časa vam vzame izdelava knjige'' »Za izgotovljeno knjigo porabimo precej časa. saj le zaenkrat še ročno vežemo.« Kaj tiskate poleg brošur in plakatov'' »Tiskamo še kataloge, čestitke. Naročila dobimo ludi izven Velenja.« Imate kaj težav s papirjem? »Papir težko dobimo, ker gre le ta večinoma v izvoz. Težave so ludi s samokopirnim papirjem, vendar se znajdemo in zaenkrat pri delu še nimamo prekinitev.« Koliko časa porabite za izdelavo plakata1 »To je odvisno od zahtevnosti plakata. Včasih izdelujemo plakat tudi deset ur.« Ali sc vam /godi pri delu kaj smešnega? »Največkrat takrat, ko zbiramo članke za časopis in moramo kakšen članek /adnii trenutek izločiti.« Čas obiska v tiskarni je potekel. Zadovoljni smo se poslovili, saj nas je zvonec klical že k naslednji šolski uri. Klavdija Grudnik. h. a Vlasta Zadravcc. f>. a OS Bratov Mravljak Prometna nezgoda Nekega dne sem šla z Mojco v Titovo Velenje. Nekaj časa se sprehajava po mestu, nakar zaslišiva strahoten ropot, kot bi se zrušila velika stolpnica. Ljudje derejo na kup kot pobesneli sršeni, gledat kaj se je zgodilo. Zasliši se sirena rešilnega in policijskega avtomobila. Tudi naju je premagala radovednost in hitro sva stekli na kraj nesreče. Videli sva le kup zmečkane pločevine kraj ceste. Pogled na ta kup je bil ravno takšen, kot da bi pogledal "dprto konzervo, ne pa avtomobil. Sredi ceste se je razlivala luža krvi, kraj ceste pa dve trupli pokriti z belo rjuho. Strežnika sta stopila iz rešilnega voza, ga dvignila na vozila, zaprla vrata in žeje avtomobil odbrzel z največjo hitrostjo. Ljudje so govorili o različnih vzrokih za nesrečo, a pravega niso mogli ugotoviti. Miličniki so se zrinili v večglavo množico in jih poskušali raz-gnali, a jim to popolnoma ni uspelo. Čez nekaj časa so se le razšli, saj so ugotovili, da to nima pomena. Sli sva tudi midve in se še dolgo pogovarjali o tej nezgodi. ,,Le zakaj je potrebna tolikšna hitrost," premišljujeva in prideva do zaključka, da bi morali biti vozniki previdnejši in bolj potrpežljivi za volanom. Irena Sinter, 7. b OS bratov Mravljakov Izgubljen v betonu Hodim po velikem mestu, čisto sam. Počasi naslaja večer. Ljudje, bilo jih je veliko, so hiteli vsak zase v svoje stare hiše, ki so jim pravili dom. Včasih se je zaslišal kakšen smeh, a vse se mi je zdelo prisiljeno. Sive luči reklamnih napisov so metale dolge sive sence na mestni vrvež, ki je bil v bistvu mrlev. Na vsaki strani so se dvigale velike betonske pošasti, ki so se sklanjale nad mano in me prav dušile. Iskal sem majhen košček travice, kjer bi zaznal pomlad. Bil sem kot begunec, ki je izgubljen v betonu. Sonce se je utapljalo za daljni, prekra- sno zelen, čisl hrib in zdelo se mi je srečno, ker je zapuščalo za sabo la samotni in grozni kraj. Vse mi je postajalo tako sivo in tuje. Začel sem teči, da se rešim vsega tega. Brezglavo sem tekel. Prispel sem do prvega koščka trave in obrnil hrbet mestu ter končno svobodno zadihal. Zdelo se mi je vse mnogo bolj domače! Zleknil sem se na tla in poslušal trave, ki so se v lahnem vetru gibale sem ter tja. Vinko Stabuc, 7. a OS Biba Roeck Šoštanj Deževen dan Dežuje, dežuje in še vedno dežuje. Pišem domačo nalogo, usta se mi odpirajo, kot bi hotel pojesti mizo. Zopet pogledam skozi okno, nebo pa še vedno joče. Le kdo ga je užalil, da se ne more potolažiti? Kaj početi, nič se mi ne ljubi. Zagledam se v velike krive črke, nasmehnem se. ,,Prav takšne so kot vreme," pomislim. Se en stavek, ki ga bom znal prevesti v angleščino, si moram izmisliti. Ah, sedaj se ga ne morem spomniti. Grem raje gledat, kaj dela mama. Pospravlja, saj sem si kar mislil, le kaj bi lahko delala v tem deževnem vremenu. Naj ji grem pomagal? Hm, spodobilo bi se že. Ze vem, pometel bom. O samo da je že enkral konec. Sedaj pa grem pogle- dat, če imam še kaj za nalogo. Joj, zgodovino se moram naučiti, jutri bom najbrž vprašan. Deževne kapljice še vedno rosijo zemljo. Oh, ti oblaki, da ne morejo prepustili niti enega žarka k meni. Končno sem se spomnil primernega stavka. Pa zgodovina? Strašno, nobene letnice ne znam, učiti se mi pa ne da. Tega je krivo samo vreme, a kako to povedati učiteljici. Znočilo se je, spat bo treba, zgodovine pa še vedno ne znam. No, se bom pa jutri naučil. A zjutraj, ko se prebudim, zunaj še vedno dežuje. Zoran Mesarič, 7. b OS Biba Roeck Šoštanj Člani čebelarskega krožka osnovne šole bratov Letonje vsako soboto v čebelarskem domu pridobljeno teoretično znanje preizkušajo v praksi REK Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge, p. Velenje t REK Velenje DO ESO TOZD STROJNI OBRATI Na osnovi sklepa štev. 310, z dne 9 . 4. 1983, razpisuje LICITACIJO 2 kombijev IMV in sicer: — izklicna cena za kombi IMV 220 D inv. štev. 65649 je 50.000,00 din izklicna cena za kombi IMV 2200 D inv. štev. 84330 je 100.000,00 din. Licitacija bo v sredo 29 . 6. 1983, ob 12. uri v DO ESO. Ogled je možen vsak dan na DO ESO, najkasneje 2 uri pred lici tacijo. Pred licitacijo je potrebno položiti 10 % varščino. MLADOST Štirinajst let — to je mladost štirinajst let — to je mladost norost. Stopaš z roko v roki po cesti, smeješ se ljudem, pomahaš nekomu v pozdrav in veš, da si mlad, mlad in svoboden pod sinjim soncem. Misli so naše vesele, dejanja naša mladostna. aj ta naša, naša leta rosna, bežijo, bežijo prehitro. A mi teh let ne damo, v spominu pa imamo skrite, in ko že srebrne nitke prepletale bodo črne lase, spomnili se bomo na lepe dneve te. Danijela Brišnik, 8. b OS Gustava Siliha Vegrad, n. sol. o., Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje, Prešernova 9 a Razpisna komisija za imenovanje vodje Inženiringa objavlja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODENJE INŽENIRINGA Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti — 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — aktivno znanje enega tujega jezika — strokovni izpit iz zunanje trgovinske registracije Poleg izpolnjevanja naštetih pogojev morajo imeti kandidati splošne družbene vrline za opravljanje odgovornih del, zlasti aktiven odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili pošljite v kadrovsko službo z oznako ,,za razpisno komisijo za imenovanje vodje inženiringa" v 15 dneh po objavi razpisa. Razpisna komisija za imenovanje vodje delovne enote v ZRN objavlja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili VODJE DELOVNE ENOTE V ZRN Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične smeri ter 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih ali — srednješolsko izobrazbo tehnične smeri in 10 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — aktivno znanje enega tujega jezika — strokovni izpit iz zunanje trgovinske registracije Poleg naštetih pogojev morajo imeti kandidati splošne družbene vrline za opravljanje odgovornih del, zlasti aktiven odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo izbran za dobo 4 let. Prijave z dokazili pošljite v kadrovsko službo v 15 dneh od objave razpisa z oznako ,,za razpisno komisijo za imenovanje vodje delovne enote v ZRN". Komisija za delovna razmerja TOZD Gradnje Titovo Velenje objavlja prosta dela in naloge SAMOSTOJNA IZDELAVA TEHNOLOGIJE V SEKTORJU LESNA Za zasedbo del in nalog zahtevamo: — srednjo šolsko izobrazbo tehnične smeri (lesni ali strojni tehnik) in 4 leta delovnih izkušenj na enakih delih ali podobnih delih oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v kadrovsko službo v 15 dneh po objavi razpisa. Predvideno je dvomesečno poizkusno delo. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po zaključku sprejemanja prijav. Center srednjih So! TITOVO VELENJE neom sol odgovornost CENTER SREDNJIH ŠOL, n. sol. o. Srednja elektro-kovinarska in računalniška šola, n. sol. o. Titovo Velenje, Trg mladosti 3 Komisija za delovna razmerja TOZD EKŠ razpisuje prosta dela in naloge — učitelja za slovenski jezik za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pogoj: profesor — učitelja za slovenski jezik za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu); pogoj: profesor — učitelja glasbene vzgoje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom; pogoj: profesor — tri učitelje matematike-fizike za nedoločen čas s polnim delovnim časorrt; pogoj: profesor — učitelja biologije za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu); pogoj: profesor — učitelja za poučevanje strokovnoteoretičnih predmetov za nedoločen čas s polnim delovnim časom; pogoj: dipl. inž. elektroenergetike — učitelja za poučevanje strokovnoteoretičnih predmetov za nedoločen čas s polnim delovnim časom; Pogoj: dipl. strojni inženir — učitelja za obrambo in zaščito za nedoločen čas Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri Nastop dela bo 1. septembra 1983. Kandidati naj se prijavijo na gornji naslov v roku 15 dni po obj3vi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisnega roka. 23. junija 1983 ★ Titovo Velenje ZANIMIVOSTI _OaS CSS * stran 9 Iščemo najstarejšo fotografijo V tej številki objavljamo še eno fotografijo nekdanjega Velenja. Razglednica, ki nam jo je prinesel Franc Zagorc, je bila narejena pred drugo svetovno vojno. Spremembe, ki jih je naš kraj doživel, so več kot očitne. Nekdaj kmetijska dolina je dobila povsem novo podobo. Vsako objavljeno fotografijo honoriramo. Želimo pa si večji odziv iz drugih krajev naše doline. Prav tako bi želeli več fotografij, ki bodo prikazovale zanimive običaje in dogodke iz naše preteklosti. Sodelujte tudi vi. Najboljša pomladna fotografija V tej rubriki tokrat objavljamo fotografijo Marka Marinška Cvet. ter fotografijo l ojzeta Ojstrška Deklica in kolo. Posnetek Cvet je ena boljših fotografij, ki smo jih objavili v naši rubriki. Vendar smo se tudi tu morali odločiti za nekoliko drugačen izrez fotografije, kot ga je predlagal avtor, saj sta cvetova, kot edini poudarjen del fotografije. izgubila del svojega čara. Prav izrezu fotografij, ugota- vljamo. da avtorji posvečate vse premalo pozornosti. Ta posnetek pa bi bil najbrž še zanimivejši, če bi avtor nanj »ujel« tudi posodo (vazo) v kateri so bile te pomladne rože. Fotografija Deklica in kolo je dober izdelek z ustrezno kompozicijo, ki pa ji vendarle manjka neka zahtevnejša ideja. ki bi jo dvignila iz povprečja. S tema fotografijama končujemo rubriko Najboljša pomladna fotografija in odpiramo rubriko NAJBOLJŠA POLETNA FOTOGRAFIJA. Prve vaše izdelke bomo objavili že v naslednji številki, ko bomo objavili tudi kdo je prejel nagrado za najboljšo pomladno fotografijo. Še naprej pridno sodelujte z nami. Najboljša na tekmovanju v etnologiji Z vso resnostjo se je spoprijela s kemijo nima tako dobrega objektiva kot je Rodenstock Rodaeon. vendar pa kljub temu zagotavlja vrhunsko fotografijo, obenem pa še veliko kreativnosti. Rogonar — SC sistem sestavljajo trije osnovni deli in sicer objektiv, komplet za kreativno povečevanje in barvni analizator. Objektiv je Rogonar SC 2.8/50 (za 135 mm filme) ali Rogonar SC 4.0/75 za filme srednjega formata. Z navojem 39 mm je možno ta objektiv pritrditi na skoraj vse sodobne povečevalne aparate. Objektiv ima svetleče kazalo zaslonke ter poseben predal v katerega vstavljate filtre in tudi barvni analizator. Ta analizator CA 30je zelo miniaturna naprava. Tri osnov ne barve meri vsako posebej m lo dokaj natančno. Delo z njim pa je precej enostavno. Tu je še kolekcija kreativnih filtrov " ki omogočajo razne trike pri izdelavi fotografij. Filtrov ie zaenkrat pel in sicer mehkorisec ter enobarvni filtri o katerih ni potrebno posebej govoriti, saj smo jih \ naši rubriki že predstavili. V kompletu pa je še barvni prstan, ki omogoča poudarek na sredini slike, medtem, ko ostali de! foto-arafije obar\ a v določenem odtenku. dodatek za posebne učinki.. k; iz fotografije naredi razpršeno p,>dobo ter codatek za zmanjšanje kontrastov. Komplet seveda ni poceni, uvoznik pa je Velebit i/ Zagreba. B. Zakošek Raziskovanje in poglabljanje določenih vprašanj je bilo Ireni Zaje vedno v veliko veselje. Možnost za to je videla v etnološkem krožku, ki zadnje leta zelo uspešno deluje na velenjski gimnaziji. Ker pa je delo krožka trenutno nekoliko zamrlo, saj je njihov mentor na odsluženju vojaškega roka. seje Irena odločila, da sama obdela nalogo Porod in krst v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. S to nalogo se je tudi prijavila na razpis za republiško tekmovanje iz etnologije Pogovarjala se je s številnimi starejšimi krajani, ki se še spominjajo šeg in navad ob rojstvu novorojenčka. Teh v Starem trgu pri Siovenj Gradcu resnično ni manjkalo, ugotovila pa je tudi. da te že močno tonejo v pozabo, saj se jih mladi niti ne pnmerno obdelala in ga predložila komisiji. Naloga je bila ocenjena kol najuspešnejša in se je uvrstila tudi na zvezno tekmovanje. ki bo od 24. do 27. junija. Irena Zajčje maturantka velenjske gimnazije. Kljub temu. da seje zelo izkazala na področju etnologije, pa ne namerava študirati tega predmeta. Še večje veselje ima namreč do biologije. »Področje, ki sem ga obdelala v etnološki nalogi, me je še bolj zanimalo z medicinske strani, saj sem v nalogi posvetila vso skrb tudi vprašanju higiene med porodom in po njem. Žene so takrat seveda rojevale v glavnem doma. Ob raziskovanju tega vprašanja pa seveda nisem mogla mimo zanimivih etnoloških spoznanj, ki sem jih potem obdelala in zbrala.« pravi Irena. Tudi na zveznem tekmovanju ji želimo obilo uspeha. M. Zakošek Kdo bi v drobni, rjavolasi gimnazijki že na prvi pogled lahko spoznal mlado znanstvenico, ki se je z vso resnostjo spoprijela s kemijo? Bnno Ornik vam predstavljamo. ker je na republiškem tekmovanju v kemiji, ki ga organizira gibanje »Znanost mladini«. sodelovala s svojo raziskovalno nalogo. Ta ji je prinesla velik uspeh. V nalogo je vložila veliko znanja, truda in upornosti in nič čudnega ni. daje v močni konkurenci štiridesetih tekmovalcev iz vse Slovenije zasedla 2. mesto. Ta dosežek ji je pnnesel tudi sodelovanje na kemijski olimpiadi, ki bo prihodnji mesec v angleškem mestu Nonvichu. Njena naloga je bila ocenjena z vsemi možnimi točkami. Ima dolg in zapleten naslov. pa tudi veliko Pake je preteklo v času, kojoje pripravljala. Brina je raziskala »Vpliv mesta Titovo Velenje in industrije Šaleške doline na kakovost vode reke Pake kot izvora tehnoloških voda TEŠ«. Vse leto je študirala dodatno literaturo, zbirala vzorce reke Pake in Plevelovega jezera, med zimskimi počitnicami pa je delala analize v labo- Brina Ornik ratoriju Termoelektrarn Šoštanj. kjer je imela tudi mentorja. Čeprav njena naloga ni postala toliko ekološka kol je najprej mislila da bo, je proučila zelo aktualno temo. Že dolgo imajo v TEŠ težave, ker jim slaba voda neprestano draži tehnološke postopke. Brina se sedaj v Ljubljani na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo pripravlja za olimpiado. Tam bo tekmovanje še teže. saj bo treba svoje izsledke zagovarjati v angleškem jeziku. Širša tema lega tekmovanja bo morje oziroma morska voda — kako iz nje napraviti pitno. Bri-no in njene kolege za tekmovanje pripravlja dr. Kornhause-rje\a. Po končani olimpiadi se bodo mladi slovenski raziskovalci skupaj s svojimi angleškimi vrstniki ustavili v Strunjanu. kjer bo raziskovalni tabor. Tudi tu bo predmet raziskave morje. Edini problem, ki Brino pred odhodom \ Anglijo tare je. ali ji bo velenjska raziskovalna skupnost dala denar za pot. vse drugo pa je urejeno. Brina, držali bomo pesti! M. Krstič-Planinc Fotografiraj m o (39) Rodenstock-Rogonar Za resnično dobro fotografijo potrebujete poleg osnovnega znanja in kvalitetnega fotoaparata tudi odličen povečevalnik. Ta je za kakovost fotografij prav toliko pomemben kot kamera. Nekaj zadovoljivih amaterskih poveče-valnikov (Krokus. Opemus, Me-opta) dobite tudi v naših trgovinah. Zanje se dobijo tudi posebne »barvne glave« za izdelavo barvnih fotografij. Vsi omenjeni povečevalmki pa imajo nekoliko preslabe objektive. kar seveda zmanjšuje kakovost fotografij. To pomanjkljivost lahko odpravite z nakupom novega objektiva kakšnega priznanega proizvajalca. Med najboljšimi sta vsekakor Schneider in Rodenstock. Zaradi posebnosti, ki jih nudi. vam tokrat predstavljamo Rodenstock Rogonar — SC sistem, ki sicer v kompletu ROGONAR — SC objektiv s priključenim baruiim analizatorjem Irena Zaje spominjajo več. niti zanje ne vedo. Tu gre predvsem za različne šege. ki so bile povezane z verovanjem. Zbrano gradivo je Irena še Deklica in kolo Taborniški odred Hudi potok iz Smartnega ob Paki Pridni pri opravljanju zadanih nalog Taborniška organizacija v Šmartnem ob Paki deluje že 30 let in je ena najstarejših taborniških organizacij v Sloveniji. Prej seje ta odred imenoval po Karlu Desto-vniku-Kajuhu, pred nekaj leti pa so ga člani poimenovali po majhnem potočku, ki se vije izpod Gore Oljke, Hudem potoku. V dosedanjem delovanju se jc odred številčno kot tudi po dejavnosti, precej razširil. Od prvotnih 15 članov je danes vanj vključenih že okoli 150 krajanov. »Delo naše taborniške organizacije je bilo v teh letih zelo pestro. V svojih vrstah smo vzgojili res odličen rod tabornikov, ki se prizadevno vključujejo v delo odreda. S ponosom ugotavljamo, da smo v prizadevanjih v celoti uspeli. Taborniški odred Hudi potok je razdeljen na vode. od murnov, medvedkov, čebelic, tabornikov in tabornic do klubov-cev,« je na kratko predstavil odred Hudi potok starešina Anti Kačič-nik. Šmarški taborniki so pripravili več akcij in prireditev kot so vaške igre. ki so postale že kar tradicionalne. Za I. maj in 22. maj ter seveda tudi za 22. apnl. dan tabornikov, pripravijo taborni ogenj. V večjih akcijah in prireditvah sodeluje cel odred, v manjših pa posamezni vodi. Za svoje bogato delo so taborniki iz Smartnega ob Paki prejeli več priznanj. Med drugimi bronasti znak OF. letos pa jim je Zveza tabornikov Slovenije za uspešno delo podelila še Partizanski trak. kar je največje priznanje, ki ga taborniški odred lahko dobi. »Ena od pomembnejših nalog odreda je tudi vsakoletna organi Anti Kačičnik zacija dnevnih taboijenj. Pripravimo ga ob koncu šolskega leta. nanj pa povabimo ne samo tabornike. ampak vse. ki bi želeli teden dni počitnic kar najprijetneje preživeti z nami v narav i. Za dnevna taborjenja pri starem gradu je med šmarškimi otroki iz Ko prvič sem na straži spal List iz mojega dnevnika me spominja na dan, ko sem spoznala dobrega in prijaznega fanta. Večkrat sem ga na skrivaj opazovala, ko je bil na počitnicah pri stari mami. Med letošnjimi prazniki pa sem ugotovila, da tudi on mene večkrat opazuje. Nekajkrat mi je tudi rekel, naj grem z njim igral bad-minton. Jaz sem bila vsa presrečna. Take sem sklepala, da me tudi on ima vsaj malo rad. Nekajkrat sva se pogledala. Večkrat vidim: njegove črne oči, temne lase in smehljaj na ustih. Prazniki so hitro minevali in prišel je dan, ko je moral domov. Preden je odšel, sva se še poslovila. Segla sva si v roke, izrekla nekaj besed, nato pa je prišlo nekaj nepričakovanega. Poljubil me je. Se enkrat sva se pogledala, nato pa se s prijaznim adijo razšla. Večkrat mislim nanj in na dan, ko ga bom spet videla. Valči, 7. a oš K. D. Kajuh, Šoštanj List iz mojega dnevnika Doslej sem se vedno udeleževal taborjenj v Ribnem. Letos pa sem se odločil, da pojdem v Savudrijo. Lenarit, seveda. Vendar je nastal problem. Straža. ..Ce smo na dopustu, vendar ne bomo stražiE," smo ugovarjali, a kljub temu morali. S prijateljem sva se odločila za zadnjo stražo. Sredi najslajšega spanja me prebudi glas: ..Straža, vslani!" Blagor njemu, zdaj gre lahko spal! Noč je bila hladna, čeprav se je že svi-talo. Stotrpin je vzel kot, jaz pa spalno vrečo. Lkgta sva se in zopet zaspala. ko sv a že kakšno uro v tekla dreto, naju zbudi hrup avtomobila. Pripeljali so kruh in zopet odpeljali. Midva pa se spanju nisva odrekla. Ko sva se zbudila, je bil že beli dan. Zbuditi kuharico! Koliko je še dela. Naspala pa sva se vendarle! Boštjan Gomboc, 6. a. oš Biba Roeck Šoštanj Velenjski atleti na državnem prvenstvu Na finalnem tekmovanju za atletski pokal Jugoslavije so slavili atleti beograjske Crvene zvezde in atletinje Slavonije. Med slovenskimi ekipami so bile atletinje Olimpije druge, atleti Kladivarja pa četrti. Na tekmovanju so bili doseženi le povprečni rezultati, kar velja tudi za slovenske predstavnike. Velja pa poudariti, da so našo republiko zastopali večinoma mlajši in še neuveljavljeni atleti in ade-tinje. Med njimi velja pohvaliti 15- letno Velenjčanko Natašo Krenker, ki je v teku na 400 metrov z rezultatom 54,99 osvojila 5. mesto in za tekmovalkami pred seboj zaostala le za malenkost. Rezultati velenjskih atletov — moški: 1500 metrov: 7. Popetru 3:49,25; daljava: 4. Režek 7,25; 800 metrov: 7. Popetru 1:15,72; ekipno 12. Velenje 32 točk. Ženske: 400 metrov: 5. Krenker 54.99; 4 x 100 metrov 7. Veienje 49.05; 200 metrov: 6. Krenker 24.92. Republiške prvakinje V Rdeči dvorani je bil konec prejšnjega tedna zaključni turnir prvakinj slovenskih mladinskih lig v rokometu za pokal rokometne zveze Slovenije. Poleg domačink so nastopile še ekipe Olimpije, Polja in Preddvora. Najboljše so biie Velenjčanke, ki so premagale Olim-pijo, Preddvor in igrale neodločeno s Poljem ter osvojile naslov republiških prvakinj. Najboljša igralka turnirja je bila Goljarjeva iz Olimpije. najboljša vratarka Petkova iz Veienja in najboljša strelka Karničarjeva iz Preddvora. Rezultati Vefenjčank: Velenje—Oišmpšja 13:12, Velenje—Preddv or 22:12, Velenje— Po^ ije 13:13. leta v leto več zanimanja. Tako hkrati pridobivamo v svoje vrste nove člane, saj se vsi netaborniki navdušijo za taborništvo.« je dejal naš sogovornik. Najbolj zanimiva so za šmarške tabornike seveda taborjenja v Savudrijir Vsako leto se ga udeleži kar precej otrok, saj poleg novih taborniških veščin ob tabornem ognju in varstvu izkušenih mentorjev ter vodnikov kar najlepše preživijo del počitnic. Za tabo-ijenje v Ribnem pa med njimi ni posebnega navdušenja. Za nemoteno delo v odredu šmarški taborniki vzgajajo lastni kader. Na vsakoletnih vodniških tečajih v Ribnem pri Bledu se naučijo marsikaj, zlasti pa pridobijo vrsto izkušenj, ki jih nato uspešno prenašajo na mlajše. Taborniški odred Hudi potok ima 10 vodnikov, zato tudi delo teče po začrtanem programu, dejavnost odreda pa nadvse pestra in razvejana. Tudi letošnjj delovni program tabornikov iz Smartnega ob Paki je zelo obsežen. Čeprav se srečujejo s finančnimi težavami, z obnovitvijo kulturnega doma pa so izgubili še streho nad glavo, so prepričani, da ga bodo v celoti uresničili. Pred njimi je dokaj težka in obsežna naloga — dnevna taborjenja. Zaradi visokih cen hrane, bodo s skromno tabornino le s težavo plačali vse stroške dnevnega taborjenja. Priprave nanj so že v polnem zamahu. Pri starem gradu bodo predvsem z udarniškim delom uredili prostor za taboijenja. po svojih možnostih bodo sodelovali pri obnovi kulturnega doma. Bolj kot doslej pa bodo navezali stike s krajevno organizacijo Zveze borcev, seveda pa tudi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v kraju, pri katerih so že dosedaj našli veliko mero razumevanja. »Letos smo z republiškim odborom Zveze združenj borcev podpisali listino o prenašanju tradicij NOB na taborniško organizacijo. Prepričan sem. da bomo to nalogo uspešno opravljali, saj je bilo del naše dejavnosti temu že sedaj namenjene. Seveda je pred nami še mnogo manjših akcij, ki so bilj tabornišga značaja. Čaka pa nas še organizacija vaških iger. na katerih sodelujejo vsi vaški odbori krajevnih skupnosti Gorenje in Šmartno ob Paki. Prav v tem času pa se nekateri naši taborniki marljivo pripravljajo na /let tabornikov Jugoslavije, ki bo na Sutjeski.d je sklenil pogovor starešina taborniškega odreda Hudi potok iz Smartnega ob Paki Anti Kačičnik. Mladi na Rečici ob Savinji 5. vaška olimpiada Mladi krajevne skupnosti Rečica ob Savinji se ponašajo z vidnimi dosežki na številnih področjih svojega življenja in dela. Ena najpomembnejših in zagotovo najuspešnejših njihovih prireditev je vsekakor vsakoletna »vaška olimpiada«. Prireditelj je osnovna organizacija zveze socialistične mladine. pri svojih naporih pa je deležna pomoči in sodelovanja drugih krajevnih dejavnikov. Na vaških igrah sodelujejo ekipe vseh zaselkov v krajevni skupnosti, ki se vsako leto pomerijo v šaljivih in izredno zanimivih igrah. Gledalcev je vedno veliko, saj skoraj vsi prebivalci bučno navijajo za svoje ekipe. Tekmovalnega, predvsem pa sproščenega in tovari-škega vzdušja nikoli ne manjka, zato je na mestu trditev, daje to prireditev vseh krajanov, ki jo že čutijo za svojo. Letošnja vjška olimpiada na Rečici bo že 5. po vrsti, pripravili pa jo bodo 2. in 3. julija. Tudi sicer velja povedati. da igre prirejajo vsako prvo nedeljo v juliju in bi se glede na njihovo stalnost morali uskladiti s prireditelji ostalih prireditev v drugih krajih Gornje Savinjske doline, saj sočasnost nikomur ne koristi. Letošnja olimpida bo torej jubilejna in bodo ludi zato v soboto in nedeljo poskrbeli za več spremljajočih prireditev. Vrhunec bodo seveda igre same, v njihov letošnji spored pa lx>do vključili najuspešnejše igre prejšnjih let in seveda poskrbeli za nekaj novih in še bolj izvirnih. Pokrovitelj vaške olimpiade na Rečici ob Savinji bo obrtno združenje občine Mozirje. Končana tekmovanja Tekmovanja Šolskih športnikov društev osnovnih šol, ki jih je organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje, so končana. Bilo jih je 26, skupaj s četrtfinalnimi, polfinalnimi in finalnimi pa kar 54. Doseženi rezultati kažejo, da so bila posamezna društva med seboj precej izenačena. Zveza telesnokulturnih organizacij je društva nagradila z denarnimi zneski, ki jih posamezna društva osnovnih šol lahko porabijo za nakup športne opreme. Vsaka pridobljena točka je bila ovrednotena z 20 dinarji. Rezultati Šolskih športnih društev pa so naslednji: 1. OS Anton Aškerc 476 točk, 2. Oš Gustav Šilih 464,5 točk, 3. OS Veljko Vlahovič 423,5 točk, 4. OŠ Biba Ročk 394 točk, 5. OS Bratov Mravljak, 391,5 točk, 6. Oš Miha Pinter-Toledo 366 točk, 7. OS Bratov Letonje 178,5 točk, 8. OŠ Karel Destovnik-Kajuh 161 točk in 9. OŠ XIV. divizije 102,5 točk. Plavalni troboj Plavalni klub Velenje je na letnem bazenu v Titovem Velenju organiziral plavalni troboj med klubi Radovljica. Kopra in Velenja. Nastopilo je 120 plavalcev, svoje moči pa so v A. B. C\ ra/redu merili pionirji, pionirke, starejši mladinci in mladinke ter člani in članice. Tekmovanje je trajalo skoraj 4 ure in pokazalo je.da se plavalnim klubom ni treba bati za plavalni naraščaj. Kljub temu, da takšno tekmovanje zahteva veliko truda organizatorjev je bilo zelo dobro pripravljeno. Klubi so si delili del stroškov za tekmovanje in za medalje. Ekipna zmaga je pripadala Plavalnemu klubu Radovljica, kije dosegel 17.613 točk. drugo ie bilo Titovo Ve- lenje s 15.500 točkami, tretji pa Koper s 11.363 točkami. Za domačine so zmagali: Pionirji: 50 m kravi C. S unč 0:52. 50 m prsno U. Pnslan 0:56.9. 50 m delfin b. Prislan 1:08.6. hrbtno C. Sunč 1:00.0 Starfiši ninnirii- 100 m l}rb?"o D. Majhen 1:35.9, 100 m kravi P. Bezjak 1:09. lOOm prsno P. Božič 1:33,4. lOOm delfin M. Groznik 1:27.0. Med člani je na 100 m hrbtno zmagal T. VunderI 1:14.3. med članicami 100 m kraul N. Szabo 1:05.70. med pionirkami B skupine K Mijoč 1:29,7. med sterejšimi pionirkami pa K. Oman 1:17,0. Skupaj so plavalci iz Plavalnega kluba Velenje osvojili 12 zlatih. 15 srebrnih in 1 i bronastih medalj L. Ojsteršek Krajevna skupnost Bočna Ustanovili športno društvo Po treh letih neuspešnih prizadevanj so mladi v krajevni skupnosti Bočna končno le uspeli ustanoviti svoje športno društvo. Mladi športniki in športnice v tem kraju sicer tudi doslej niso stali križem rok. Sodelovali so na številnih občinskih prireditvah in na akcijah, ki so jih prirejala sosednja športna društva, le svojih lastnih vrst niso uspeli povezati v organizirano celoto. Marca so končno uspeli pripraviti ustanovni občni zbor športnega društva Bočna in se takoj zavzeto lotili dela. Doslej so uspeli nakupiti športno opremo za košarko, odbojko in namizni tenis in z njo opremili dvorano. Imajo pa tudi bolj obsežne načrte. Zelo radi bi namreč zgradili večnamensko športno igrišče, saj je mladih v Bočni veliko. Igrišče bi jim služilo kot pomembno mesto za razvedrilo in sprostitev, pa tudi najmlajši bi na »jem našli svoje zadovoljstvo. Izvolili so gradbeni odbor, ki se je pridno podal na delo. Na obrobju vasi so našli za obdelovanje neprimerno zemljišče in se z lastnikom domenili za zamenjavo s primernejšim zemljiščem. ki je lasi splošnega ljudskega premoženja. Težav seveda tudi ne manjka. Predvsem jih moti zavlačevanje pri pridobivanju potrebnih »papirjev«, saj nepotrebno odlašanje spremljajo znatne podražitve Sami so sicer voljni dela in so pripravljeni na začetek del. Načrtujejo, da bodo letos opravili vja potrebnazemeljska dela, pogoj zato pa je seveda pravočasno urejena dokumentacija. Potrebna sredstva si zagotavljajo s plesi in drugimi akcijami, večino del pa bodo seveda opravili s prostovoljnim delom. Zemljišče so si zagotovili, »papirjev« pa od nikoder PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Kruh, kruh. Kot potrošnik ne vidim zaščite. Vseeno pa se sprašujem, zakaj moramo Velenjčani jesti tako slab kruh. Ta je še posebno ob sobotah in pred prazniki slabo zapečen. Res je, da je enerciia draga, mislim pa. da ne tako, da peki ne bi mogli speči kruha do konca. Če že pri izbiri ni več vrst kruha, naj bo vsaj kvaliteta boljša. Prav tu vidim tudi enega od vzrokov, da toliko kruha zmečemo stran. Predlagam, da pečemo manjše količine, pa te boljše. Tukaj bi tudi inšpekcija imela nakaj dela! Ivan Ojsteršek Šoštanj Start 100 m kravi — pionirke Tudi vi boste enkrat stari V četrtek, 2. junija, sem se z lokalnim avtobusom peljala iz Šoštanja v Titovo Velenje. Avtobus je bil nabito poln in mlada ženska mi je takoj odstopila sedež. Zelo sem ji bila hvaležna, ker sem že stara in težko stojim. Na naslednji postaji je vstopila mati z otrokom in prav nihče ji ni bil pripravljen odstopiti prostora. Tudi mladi so mirno sedeli in opazovali dogajanje okoli sebe. Mati pa je z otrokom v naročju stala in z roko iskala opore, da ni padla. Zasmilila se mi je, zato sem sama vstala in jo povabila, da sede. Dragi mladi potniki, rada bi vas spomnila, da tudi vi hodite za nami, in da boste tudi vi enkrat stari. Videli boste, da so bremena let res težka. Hvaležni boste vsakemu, ki bo pokazal kanček človečnosti in vam pomagal čez oviro, ki jo sedaj z lahkoto premagujete. Če ste še tako utrujeni, stisnite zobe in odstopite mesto tistim, ki stojijo težje od vas — staršem z otroki ter starejšim ljudem. Karla Trpin Titovo Velenje KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 23. 6. ob 19. in 21. uri LJUBICA POD POSTELJO — italijanski, seksi komedija. V gl. vi.: Edwige Fenech Petek, sobota in nedelja, 24.. 25. in 26. 6. ob 19. in 21. uri CARSTVO ČUTIL - japonski, erotski. .V gl. vi.: Taisuva Fuji Porepovedan mladini pod 16 let! Petek. 25. 6. ob 11. uri ATLANTIC C1TY -ameriški, romantični triler. V gl. vi.: Burt Lancaster Ponedeljek in torek. 27 28. 6. ob 19. in 21. uri RAZBOJNIK IZ TEKSASA — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Burt Ravnolds KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek. 23. 6. ob 20. uri ATLANTIC C1TY - ameri- ški. romantični triler. V gl. vi.: Burt Lancastter KINO ŠOŠTANJ Sobota. 25. 6. ob 20. uri HEAVY METAL - ameriški, risani. Nedelja, 26. 6. ob 18. in 20. uri LJUBICA POD POSTELJO — italijanski, seksi komedija. V gl. vi.: Edwige Fenech Ponedeljek. 27. 6. ob 18. in 20. uri CARSTVO ČUTIL - japonski. erotski. V gl. vi.: Tatsuya Fuji Porepovedan mladini pod 16. let! Sreda. 29. 6. ob 20. uri BITKA MED ZVEZDAMI — ameriški, znanstveno-fantastični. V gl. vi.: Richard Thomas KINO DOLIČ Petek. 24. 6. ob 21. uri BITKA MED ZVEZDAMI -ameriški, znanstveno-fantastični Vgl. vi.: Richard Thomas Torek. 28. 6. ob 21. uri CARSTVO ČUTIL - japonski. erotski. V gl. vi.: Tatsuva Fuji Prepovedan mladini pod 16 let! 23. junija 1983 * Titovo Velenje NAS OBVESCEVALEC nas cas * stran 11 KOLEDAR Četrtek, 23 . junija — Kresnica Petek, 24. junija — Janez Sobota, 25. junija — Viljem Nedelja, 26. junija — Helena Ponedeljek, 27. junija — Dan sa-moupravljalcev Torek, 28. junija — Leon Sreda, 29. junija — Peter MALI OGLAS! CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da zaradi selitve delavnice od 1. 7. 1983 ne sprejemamo več čevljev v popravilo. Do 15. 7. pa dvignite vse čevlje, ker po tem datumu ne odgovarjamo več zanje. ČEVLJARSTVO ANTON IRMAN ŠOŠTANJ. PRODAM nerabljeno risalno desko 70 x 60 cm. Tanja Balažek, telefon 851-504, Splitska 60, Titovo Velenje. PRODAM DOBRO OHRANJEN GS, letnik 1975, garažiran za 16 M. Mlinar Tomšičeva 6, Titovo Velenje. Telefon 850-587. UGODNO PRODAM dve 1500 1 cisterni za kurilno olje in oljni gorilnik. Informacije v večernih urah po telefonu 850-998. PRODAM Hi-Fi (EI — Niš) komplet z zvočniki, gramofon Elak (Magnetna glava), zvočnike Fisher, (2 x 50 W) ter Angleščino 2000 S. Naslov v uredništvu. PRODAM skoraj vse rezervne dele za NSU-1200. Anton Berložnik, Metleče 58, Šoštanj. PRODAM ZLOŽLJIVO otroško posteljo z jogijem in kombiniran voziček. Mihevc, Veljka Vlahoviča 47, Titovo Velenje. OGLAS! Zamenjamo novo 3-sobno stanovanje v izmeri 74 kv. m v središču Titovega Velenja za dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma ali 4-sobno stanovanje kjerkoli v Titovem Velenju. Ponudbe pošljite na naslov GIP VEGRAD — splošna služba, ali po telefonu 851-180. PRODAM Stereo avtoradio- kasetofon star 6 mesecev. (2 x 10 W Sinus), znamke Gerlhart 1,5 M. Telefon 850-587. UGODNO PRODAM R-4 GTL, star 8 mesecev. Naslov v uredništvu. MLAJŠO UPOKOJENKO ali žensko srednjih let. za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu na našem domu, iščem. Šoštanj. Partizanska 5. OOZSMSCIRKOVCEvabina vrtno veselico, ki bo v soboto 25. junija ob 19. uri pri šoli v Cir-kovcah. Igral bo ansambel »Dan in noč«. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. PRODAM glasbeni stolp Fisher. Telefon 881-311, interna 17, dopoldan. PRODAM nadstropno posteljo Tomaž, okroglo mizo s stoli in hladilnik. Informacijepo telefonu 850-091. interna 4. PRODAM hišni računalnik ZX-81, 16K, klik tastatura, za 2,5 M. Peter Rebernik. Pirešica 2. Titovo Velenje. Telefon 850-030. interno 262. ZAHVALA DEŽURSTVA ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Četrtek. 23. junija — dr. Le-šnikova (dnevna), dr. Pustovrh (nočni) Petek. 24. junija — dr. Hras-tnikova (dnevna), dr. Zupančič (nočni) Sobot-, 25. junija — dr. Grošelj (glavni), dr. Natek (notranji) Nedelja. 26. junija — dr. Grošelj (glavni), dr. Grgič (notranji) Ponedeljek. 27. junija — dr. Žičkar (dnevni), dr. Lešnikova (nočna) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Četrtek. 23. junija — dr. Lazar Petek. 24. junija — dr. Dovšak Sobota, 25. junija — dr. Dovšak Nedelja. 26. junija — dr. Dovšak ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu: Sobota. 25. junija — dr. Teodor Gorogranc, Cesta X/29. Titovo Velenje Nedelja, 26. junija — dr. Teodor Gorogranc, Cesta X/29, Titovo Velenje Ob nenadni in boleči izgubi naše ljubljene in dobre mame. babice, prababice. tašče in tete Marije Delopst roj. JURC iz Topolšice 51 izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala sosedom Zager, Stakne in Aravs za njihovo pomoč. Zahvala velja tudi župniku in kaplanu za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter govornikoma Petru Simonitiju in Rudiju Rožiču. Posebna zahvala dr. Maji Natek in dr. Bogdanu Menihu za njuno pomoč. Zaljuoči: Jože ter Ivan, Mara in Gelca z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in babice Terezija Mramor SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM SORODNIKOM, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za izraze sožalja. darovane vence in cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Štamberger, Cvetki Pušnik za poslovilne besede, duhovniku Mazeju za opravljen obred ter pevcem. Zahvala tudi zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka intenzivne nege v bolnišnici Celje. Žalujoči: sin Ivan in hčerka Pepca z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža. atija in starega atija Jožeta Korena iz Pesja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, delovnim organizacijam RLV, TGO in GPS za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala Gasilskemu društvu Pesje. godbenikom, častni straži in govornikom za izrečene besede. Posebej se zahvaljujemo dr. Fijavžu za skrb in lajšanje bolečin ob njegovi bolezni ter duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Fanika, sin Jože, hčerke Marija, Ivanka in Vida z družinami ter ostalo sorodstvo VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ Od petka 24. junija, do četrtka, 30. junija. — Ivo Zagožen, dipl. vet. Vrnjačke Banje 7. Titovo Velenje, telefon 852-381. GIBANJE P Poroke: Rudolf BERLOŽNIK. roj. 1962. avtomehanik iz Sp. Razborja in Mile- na GLINSEK. roj. 1962. prodajalka i/. Silove; Predrag CRNOBRNJA. roj. 1955. elektrotehnik i/. Titovega Velenja in Heka JAN KOVIC. roj. 1962. delavka i/ Titovega Velenja; Martin VAUPOTIČ. roj. 1948. orodjar iz Ti-tovega Velenja in Frančiška GRUBER. roj. 196!. slaščičarka iz Titovega Velenja: Slavko ŠKORJANC. roj. 1953. strojni tehnik iz Bevč in Terezija KAMSAK. roj. 1964; delavka iz Pre-lske; Anton ZEMLJAK. roj. 1958. RT V mehanik iz Titovega Velenja in Irena ZEMLJAK, roj. 1959. tehnična risarka iz Titovega Velenja; Ivan Pl-ŠEK. roj. 1960. strojni tehnik iz Mi-gojnic in Magda ANTLOGA. roj. 1962. prodajalka iz Gotovelj. Smrti: Jože KOREN, upokojenec iz Titovega Velenja. Špeglova 1. star 65 let; Vladimir Antonij SKAZA. upokojence i/ Titovega Velenja. Celjska 23, ■star 7X let; Florjan KREJAN, upokojenec. 11. Titovega Velenja. Aškerčeva 10. star 75 let. DOPISUJTE V NAS CAS ZAHVALA Oh nenadni in boleči izgubi najinega očeta Martina Pfeiferja se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v RRS — TGO Gorenje, kolektivu osnovne šole bratov Mravljakov. kolegicam z osnovne šole Gustava Šiliha in družini Štefan za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Žalujoča: sin Brane Pfeifer in hči Darinka Gošnjak z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža. očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Alojza Turkarja iz Šaleka 55 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje in za darovane vence in cvetje. Hvala godbi Zarja TUŠ. pevcem RLV. TGO, ZVVI, častni straži GD Šalek. ostalim gasi.cem, govorniku Mihi Valenciju. Martinu Tovorniku in Ivanu Grmu. Iskrena hvala onkološkemu inštitutu, bolnišnici Topolšica. dr. Ivan Zupancu za obiske na domu ter duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi A dan je črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzan. težko bih> se je ločiti, a solze vse. ves jok zaman. Simon Gregorčič V SPOMIN 20. junija 1983. je minilo leto. od kar si nas zapustila, draga žena, mati, stara mama in sestra Alojzija Oštir iz Gaberk 83 liha in skromna kot si živela, si.odšla tja. kjer ni več trpljenja in muk. Nazaj te ne prikličejo ne solze, ne bolečine v naših srcih. Ostalo je veliko tvojega truda, dela tvojih pridnih rok. Ostaloje tudi tvoje dobro srce in ljubezen do nas. zato te ne bomo pozabili Tvoji, ki si jim delila svoje dobrote pravimo: VEDNO NAM BOŠ OSTALA V LEPEM SPOMINU. Hvala vsem. ki obiskujete njen zadnji dom! Vsi tvoji, ki smo te imeli radi ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi boleči izgubi moža, očeta in dedka i £ i Franca Zakeršnika upokojenca iz Metleč se zahvaljujemo vsem. ki sle ga spremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. VSI NJEGOVI gggc^' IŽzac P g m w nt Med poukom materinščine Titovo Velenje Obisk otrok naših zdomcev V petek so na osnovni šoli bratov Mravljak v Titovem Velenju sprejeli v goste 19 otrok naših zdomcev, učencev dopolnilnega slovenskega pouka iz! Uhengena pri Es-slingenu. Da bi otrokom kar najbolj približali domovino, so otroci tri dni preživeli pri vrstnikih iz Titovega Velenja, ki so jim pripravili tudi bogat program. Že prvi dan so imeli skupen pouk slovenskega jezika. Ob 18. uri pa so v avli šole pripravili koncert, na katerem so učencem iz Uhengena podarili knjižna darila Zveze prijateljev mladine. V soboto dopoldan je bil na sporedu skupen sestanek učencev in učiteljev obeh mest. kjer so sprejeli program o medsebojnem sodelovanju. Dogovorili so se, da bodo sodelovali z dopisovanjem pionirskih odredov in vrstnikov. Vsako leto bodo organizirali razstavo likovnih in literarnih del. zbirali bodo knjige, kasete in gramofonske plošče, izmenjali si bodo glasila in si sporočali dosežke v športu. Takoj po sestanku so skupaj odšli na velenjski grad in na Graško goro. Popoldan pa so preživeli sami z gostitelji, ki so jih popeljali še po Titovem Velenju in bližnji okolici, že v nedeljo dopoldan pa so z novimi vtisi odpotovali nazaj v Uhengen. Titovo Velenje Priznanja turističnim delavcem Plaketa Turistične zveze Slovenije Turistično olepševalnemu društvu Šoštanj. Turistično društvo Titovo Velenje je pred nedavnim pripravilo v restavraciji ljubljanske NAME, ki je bila izredno lepo aranžirana z Streljanje Pionirji in pionirke na državno prvenstvo Na republiškem prvenstvu v ;*reljanju z malokalibrsko puško, ki je bilo preteklo soboto v Ljubljani pod pokroviteljstvom JLA, so se strelci iz Titovega Velenja znova izkazali. Velenjski mladinci-strelci so v ekipnem delu tekmovanja nastreljali 1281 krogov in bili drugi, zmagali so Ptujčani s 1391 nastreljanimi krogi. Za Velenje so nastopili: Renato Štorman 451, Sandi Jovanovič 445 in Janez Šuhelj 358 krogov. V ekipnem delu so pionirji iz Titovega Velenja osvojili prvo mesto s 639 krogi, za ekipo pa so streljali: Simon Veternik 222, Boris Klančnik 218, Fortunad Legner 199. Med posamezniki je Simon Veternik osvojil bronasto kolajno. Izkazale so se tudi pionirke-strel-ke iz Titovega Velenja, saj so s 585 nastreljanimi krogi postale republiške prvakinje. Ta naslov so za ekipo dosegle Denis Bola 229, Aleksandra Šafarič 200 in Mateja Bandalo 156 krogov. Med posameznicami je zmagala Denis Bola. Velenjski pionirji in pionirke so si tako zagotovile nastop na državnem prvenstvu, ki bo 3. julija v Ti-togradu. 3. srečanje KS V nedeljo, 26. junija, bo na športnem igrišču v Pesju že 3. srečanje KS, ki poteka pod geslom »Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji-«. Srečanje se bo začelo ob 9. uri. Udeležite se ga v čimveč-jem številu, če ne kot tekmovalci, pa vsaj kot gledalci. I. mesto s prejšnjega srečanja brani KS Gaberke. najrazličnejšimi cvetličnimi aranžmaji, že drugi turistično cvetlični ples. To je bila uvodna prireditev v že tradicionalni plesni turnir Evropa pleše, ki bo letos spet v Titovem Velenju. V uvodnem delu programa je spregovoril tudi predsednik turističnega društva Gustl Tan-šek, ki je napovedal nekatere pomembnejše turistične prireditve v letošnjem letu v Titovem Velenju. Predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese je nato podelil najzaslužnejšim turističnim delavcem iz Šoštanja in Titovega Velenja bronaste, srebrne in zlate častne znake Turistične zveze Slovenije za njihovo dolgoletno požrtvovalno udejstvovanje na področju turistične dejavnosti v Šaleški dolini. Turistično olepševalnemu društvu iz Šoštanja pa je ob njegovem 80-letnem jubileju in vestransko prizadevnem delovanju podelil plaketo Turistične zveze Slovenije. Po svečanosti ob podelitvi častnih znakov in plakete je sledil družabni večer, na katerem so se z ekshibicijskimi plesi v slikovitih kostumih predstavili plesalci iz Titovega Velenja, ki bodo nastopili na prireditvi Evropa pleše. Turnir v počastitev gradbincev V počastitev dneva gradbincev je komisija za šport in rekreacijo gradbenega industrijskega podjetja Vegrad tudi letos organizirala turnir v malem nogometu in šahu. Sodelovale so ekipe Gorenja, Reka, Vekosa, Elektrostrojne opreme, HPH, tovarne usnja Šoštanj in Vegrada. Najuspešnejša je bila ekipa Gorenja, ki je zmaga!a v tekmovanju v šahu in malem mesto v pripadlo obeh ekipi nogometu, drugo disciplinah pa je Vegrada. Tretje mesto v malem nogometu jc osvojila ekipa HPH, v šahu pa so zmagali tekmovalci Reka. Prvouvrščeni ekipi sta prejeli prehodni pokal, ostale pa diplome. Turnir je postal že tradicionalen in ga bo tudi prihodnje leto, tako kot vsa doslej, znova organiziral G1P Vegrad. Akcija Pešec v prometu Statistični podatki za desetletno obdobje kažejo, da je pešec najbolj ranljiv udeleženec v cestnem prometu. V Sloveniji izgubi življenje povprečno na leto 185 pešcev, 1880 pa je poškodovanih. Najbolj ogroženi so predvsem pešci stari nad 65 let. Med vzroki prometnih nezgod je na prvem mestu nenadno prečkanje ceste, sledi prečkanje ceste zunaj označenega prehoda za pešce, nato hoja pod vplivom alkohola in tako naprej. Po programu republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so maja pričeli vzgojno prometno akcijo za večjo varnost pešcev v cestnem prometu. Sicer so že lani decembra pričeli akcijo ,,Nosi kresničko". Z njo je v Sloveniji opremljenih 200.000 otrok, vendar akcija še ni končana. Tudi akciji „Pešec v prometu" bodo občinski sveti za Kdaj, kje in kako pešec prečka cesto, je za varnost zelo pomembno preventivo in vzgojo v cestnem prometu posvetili največjo pozornost. V velenjski občini so doslej izobesili več kot sto plakatov ,,da ne bo ta krsta tvoja". Program akcije ,,pešec v prometu", ki teče od 23. maja dalje, ima v velenjski občini težišče v sredini junija, ko se ljudje najbolj odločajo za pešačenje in kolesarjenje, ko zaradi bližnje turistične sezone in poletne vročine narašča prometni vrvež. Delavci postaje milice bodo kontrolirali prevoznike otrok, v akcijo sodi še opozarjanje z letaki in brošurami vzgojne vsebine, prometne značke bodo podelili približno 1000 otrokom iz šol in vrtcev, organi javne varnosti pa bodo povečali tudi kontrolo nad pešci in kolesarji. Gasilsko društvo Šalek Priznanja ob 50. jubileju V soboto in nedeljo je gasilsko društvo Šalek kar najbolj svečano proslavilo petdesetletnico delovanja. Ob tem pomembnem jubileju so v soboto pripravili slavnostno sejo, na kateri so najzaslužnejšim članom tega društva podelili priznanja za prizadevno in uspešno delo, v nedeljo pa so organizirali veliko tekmovanje gasilskih desetin iz vse Slovenije. Udeležilo se ga je 94 moških in 28 ženskih desetin. Med moškimi desetinami je prvo mesto osvojilo GD Kotlje, drugo je bilo GD Dob, tretje pa GD Vi-dež. Med ženskimi desetinami pa je zmagalo GD Škale, drugo je bilo GD Mariborska Livarna, tretje pa GD Bevče. Po tekmovanju je bila velika parada, v kateri so sodelovale nastopajoče gasilske desetine, folklorna skupina, godba iz Mozirja, ter učenci šol Bratov Mravljakov in Veljka Vlahoviča. V slavnostnem govoru je predsednik gasilskega društva Šalek Rafko Goršek spregovoril o delu in življenju ter uspehih društva. Gasilsko društvo Šalek so ustanovili 5. novembra leta 1933. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 12 članov. Ze na prvem letnem občnem zboru decembra 1934 leta so člani sklenili zgraditi manjši gasilski dom. Tega jim je uspelo z udarniškimi akcijami in ob pomoči vaščanov dokončati do leta 1936. Prve uspehe društva je prekinila druga svetovna vojna. Društvo je skoraj povsem nehalo obstojati med partizanskim miniranjem mostu v Šaleku pa je bil močno poškodovan tudi gasilski dom. Po vojni so se zato šaleški gasilci odločili, da bodo pričeli graditi nov dom. Ta je bil z udarniškim delom, z dohodki od prireditev in ob pomoči občanov dograjen leta 1963. Skupno z domom je raslo tudi število članstva, izboljšala pa se je tudi opremljenost. Društvo ima sedaj 8 častnikov, 7 podčastnikov, trideset izprašanih gasilcev in tri strojnike. Sicer pa ima društvo 55 članov, 13 članic, 11 mladincev, 8 mladink in 37 pionirj ev. Skrbno delo z mladim rodom zagotavlja nadaljnji razvoj tega društva, ki se je poleg preventivnega delovanja in gašenja pri požarih r i izkazalo področju desetine med najboljšimi v občini B. Zakošek tudi na športnem saj so njihove gasilske Tekmovanja se je udeležilo 122 gasilskih desetin ^p IIM2 sir S IS -G3 a 4> Velenje - SI, tira d ec OBVESTILO V ponedeljek, 27. junija ob 6.uri do 31. septembra bo zapora Kidričeve ceste zaradi gradnje razSiritve Kidričeve ceste in podhoda. ti« Po tekmovanju je bila slovesnost s parado V ponedeljek na velenjski tržnici Slabo vreme, dež in mraz sta z velenjske tržnice v ponedeljek pregnala domače branjevke. Za stojnicami so vztrajali samo prodajalci Droge TOZD Živila Izola. Pik Vinkovci TOZD Plantaže Borinci ter Rahmed Neziri. Cene med posameznimi prodajalci se razlikujejo, najceneje je prodajala Droga, najdražji paje bil tokrat Rahmed Neziri. Droga Borinci Neziri Krompir 50 67.20 70 čebula 70 70 80 paradižnik 120 105 120 kumarice 60 75.60 70 korenje 60 140 116 paprika 200 fižol 100 slive 120 breskve 60 70 80 hruške 100 140 120 pomaranče 106 limone 130 102 116 Razlike med cenami so torej za nekatere izdelke precejšnje. zato se gospodinjam izplača najprej malo pregledati i cene in se šele potem odločiti za nakup. Vsak dinar, ki se tako prihrani je za prihodnjič dobrodošel.