Naročnin« m—f fnu 25 Din, m iaoaem-»tvo 40 Din — nedeljska izda)« celoletno 96 Din, ca inozemstvo 120 Din
Uredaiitv« je ▼ Kopitarjevi »L 6/U1
SEOVENEC
Telefoni arednlitva k sprave: 40*1, «0-02, 40-0«, 4044, 404» — lakaja mk daa ajntraj raaea poaadeljka hi dneva po praznika
Cakavatraian Ljubljana »tavilk. 11X650 in 10,349 a> In sera te.
(Jprava: Kopitarjeva nlica itevUkafc.
Naša moralna mobilizacija
Te dni je napisal glavni urednliik vatikanskega glasila članek, ki ga je naslovil »Moralna mobilizacija« in v katerem razlaga misel, da bi se morale vse nevojujoče države dvigniti protii načinu sodobnega vojevanja, ki je v popolnem nasprotju s človeškim in božjim pravom.
Misel je lepa, vendar zelo težko izvedljiva, ker bi njeno uresničenje prav za prav moralo privesti do počlovečenja vojne, kar pa je pri sedanjem duševnem razpoloženju voju-jočih se držav skoraj nemogoča stvar. Prej še, ko stanje na bojišču in nečloveško postopanje s premaganci, bi bilo treba omiliti borbo po časopisju, radiu, v propagadnih knjigah in brošurah. Ko pregledujemo dan za dnem poročila obeh taborov in njihove propagandne spise, moramo reči, da se gotovo še nikdar ni toliko lagalo kakor dandanes. Laž in hinavsko ponarejanje resnice je postalo glavno orožje sodobne propagande, zato se ljudje posebno v deželah, kjer morejo slišati le eno plat zvona, ne spoznajo več in ne morejo nepristransko soditL Propaganda jih razbičava do besne zakrknjenosti in do srditega fanatizma, ki slepi vsak trezen presodek in zamegljuje spoznanje resnice. Pa tudi časopisje nevtralnih držav ni nepristransko, ker tudi če bi hotelo, ne more vedno biti. V glavnem je navezano na poročila obeh taborov in često mine precej časa, preden se vsaj približno pokaže prava slika dogajanja zunaj v svetu.
Ponovno je treba opozoriti, da je poglavitna značilnost silovite sodobne propagande, da se v dosego često najbolj sebičnih namenov neprestamo poslužuje najbolj vzvišenih idej, ki so kdaj plemenitila člo.eška srca. V tem je moč, pa tudi nevarnost in nizkotnost sodobne propagande.
Pred nekaj tedni smo slišali govor ameriškega predsednika Roosevelta, da »je nemogoč taikšen mir, ki bi bil sad zatiranja, izstradanja ali nadvlade oborožene sile nad narodom.« Na koncu svojega govora je rekel predsedtnik Roosevelt, da zaupa na upravičeno z.mago idealov: pravičnosti, bratstva in dobrotljivosti ter vere, ki ne bodo nikdar prešli. Na temelju tega duha se je tudi po Ameriki razlil val simpatij za nesrečni finski narod in zahtev"«, da se prekinejo diplomatični odnošaji s Sovjetijo kot napadalko. Posebno mali narodi, ki se čutijo ogroženi, so z veseljem in zadoščenjem slišali o razplamtelem ameriškem idealizmu. Toda to veselje se je občutno ohladilo, ko smo slišali, kako skromna je bila pomoč, ki jo je velika in bogata Amerika dejansko naklonila Finski. Potem se že nismo preveč čudili, da ni prišlo do diplomatičnega preloma med Ameriko in Sovjetijo. Toda spet smo se bolj čudili, ko smo brali, da so Finci dobili v sestreljenih sovjetskih letalih ameriške strojnice najmodernejšega sistema. In še bolj je bila presenetljiva novica agencije »United Press«, da kupuje Sovjetija v Ameriki mesečno povprečno za 10 milijonov dolarjev bakra, strojev, električnih naprav za čiščenje nafte itd., kar deloma porablja sama, deloma pa izvaža v Nemčijo. Vsa naročila se takoj plačujejo z zlatom. Sploh pravijo, da se je ameriški izvoz v Sovjetijo in v države, ki morejo kupčevati z Nemčijo, med sedanjo vojno neprimerno bolj dvignil kakor pa v Anglijo in Francijo.
Jasno je vendar, da Amerika ne bo prekinjala odnošajev ta/ko dobrim odjemalcem, kakor 90 Sovjeti, ki vse v zlatu plačujejo! Izraze simpatije za Fince, zakaj ne! To trgovskim poslom ne škodi, nasprotno, za špansko steno privatne dobrodelnosti se tem obsežnejše lahko razvija trgovina z boljševiki! Amerika je za mir, zakaj ne; Amerika je za vojno, zakaj tudi ne! Toda navdušenje za eaio in drugo takoj preneha, čim bi bili oškodovani trgovski posli. Ideje in idealni so gotovo spoštovanja vredne stvari; vera, pravičnost, bratstvo, dobrotljivost nam lepšajo življenje, toda poslov ne smejo motiti in dobička ne zmanj-šatL Tudi evangelij je lepa knjiga, a se malo prilega h glavni poslovni knjigi v trgovski pisarni. Tu nihče ne postavlja vprašanja, kaj je resnica, ampak le, koliko dobička nese? Ameriški Judež, ki je Sovjetijo oskrbel z najmodernejšim orožjem v njenem napadu na Finsko in pri tem ogromno zaslužil, svojega krvavega denarja prav gotovo ne bo vrgel pred plačnika in se obesil, ampak ga bo vložil v dobičkanosna podjetja. Toda, kaj bi se zgražali nad Ameriko: velika oboroževalna industrija dela povsod isto, pa še nismo slišali, da bi kak njen generalni direktor vzel vrv, tudi tedaj ne, če je dobavljal orožje sovražniku, kakor se je godilo med zadnjo svetovno vojno. Te dni beremo, da bo kljub blokadam Amerika izvažala iz Nemčije, in sicer z angleškim privoljenjem neke surovine, ki so ji potrebne. Gotovo gre za izredno dobro plačane posle, h katerim bo Anglija zamižala, ko istočasno tonejo nevtralne ladje in njih mornarji z manj dragocenimi tovori.
Ali je treba, da posebej opozorimo na včerajšnji govor Molotova, ki se kar cedi ginljivih fraz o ljubezni do miru, o nevmešavanju in prijateljstvu z vsemi, in to v trenutku, Ko so njegove roke še vse krvave od krivičnega napada na Finsko, ki je finskemu narodu povzročil toliko gorja, potem, ko je raztrgal Poljsko in jo polovico zasedel in ko je vzel »eodvisnost baltskim narodom! Ali naj sploh
Roosevelt nima upanja
na skorajšnji mir v Evropi
Predsednik Združenih držav o potovanju Sumner Wellesa Nova nemška »Bela knjiga« za - ameriško javnost
Washington, 30. marca. AA. Reuter: Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je prečital na sestanku z novinarji tole izjavo:
Sumner Welles ni niti sprejel niti meni prinesel kakršnega koli mirovnega predloga iz kakršnega koli vira, ki bi imel izglede, da bi služil za obnovo pravičnega in trajnega miru v Evropi, toda obvestila, ki so bila dana naši vladi v zvezi z Wellesovim poslanstvom bodo brez dvoma največjega pomena, ko bo prišel čas za obnovo takšnega miru. Moje besede pomenijo _ točno to, kar sem izjavil, namreč, da obstoja zelo malo neposrednih izgledov, da bi se vojna končala. Welles ni bil pooblaščen obvezati ameriške vlade in tudi ni imel polnomočja stavljati kakršnih koli predlogov v imenu ameriške vlade. Obvestila, ki jih je Sumner Welles zbral, bodo največjega pomena za vlado Zedinjenih držav pri izvajanju splošnih načel njene zunanje politike. Kar koli pa so Wellesu sporočile italijanska, nemška, angleška in francoska vlada, bo ameriška vlada smatrala kot strogo zaupno.
Roosevelt je nato govoril o možnosti, da bo lahko v nekaterih primerih Wellesov obisk pripomogel k boljšemu sporazumevanju in prijateljskim odnošajem med Zedinjeninri drž. in državami, ki jih je obiskal. Njegovo poslanstvo je bilo izvedeno z namenom, da se razčistijo odnošaji med Zedinjenimi državami in evropskimi velesilami.
Splošni vtis, ki ga je napravila Rooseveltov« izjava o Wellesovi poti je ta, da v bližnji bodočnosti verjetno ni treba pričakovati nobenega ameriškega koraka za sklenitev miru. Predsednik Roosevelt je posebno opozoril novinarje, naj ne pripisujejo nobenega preroškega pomena njegovim besedam, »da so izgledi za neposreden mir malenkostni«. Beseda »neposreden« pomeni samo to, kar ta beseda vsebuje ter nihče ne more predvidevati, kaj lahko nastane iz dogodkov, ki se raz-i,. vijajo iz dneva v dan.
obvestil svojo vlado o tesnih zvezah med angle-ško-francosko in ameriško diplomacijo, kar je mogel ugotoviti v Lizboni, kjer so bili vojaški atašeji teh držav v stalnem stiku. Ko opozarja na poročila poljskih veleposlanikov o vlogi ameriških veleposlanikov Bullitta, Kennedyja in Biddla, postavlja »Volkischer Beobachter« sledeče vprašanje: Kaj je dalo povod tej gospodi, da je postala najhujši šampijon poljskih rivendikacij in da je Poljsko ščuvala v urah njene slabosti.
Roosevelt in Hull zanikata resničnost objavljenih listin
Washington, 30. marca. AA. Havas: Predsednik Združenih držav Roosevelt je opozoril javno mnenje, naj previdno sprejema objavo listin v Berlinu. Zunanji minister Oordell Hull pa je odločno zanikal vse tisto, kar se nanaša na ameriške osebnosti v teh listinah.
Ko se je bavil z listinami, objavljenimi v Berlinu glede izjav ameriških veleposlanikov, je Roosevelt izjavil, da je treba propagando iz evropskih držav sprejemati z nezaupanjem. Poročilo, katero je objavil CordelI Hull pa odločno zanika vse tisto, kar je bilo v listinah javljeno in kar se pripisuje ameriškim diplomatskim osebnostim. To poročilo se glasi:
Listi objavljajo vest o izidu Bele knjige, ki vsebuje listine, za katere se trdi, da so bile najdene v arhivu poljskega zunanjega ministrstva v Varšavi in ki baje poročajo o razgovorih med poljskimi in ameriškimi diplomati. Na najbolj odločen način moram potrditi, da niti jaz niti kdo od mojih sodelavcev v zunanjem ministrstvu nismo ničesar vedeli za tak« razgovore in jim zato resničnost odrekamo. Razložena stališča niso nikdar niti za hip in na noben način predstavljala misel ali politiko ameriške vlade.
as _..._ _	■■ _	Po drugi strani pa je ameriški veleposlanik
NemSKa Deia Knjiga v Parizu Bullitt, k! se sedaj mudi v Washing-
tonu, odločno zanikal tisto, kar mu pripisuje ne. ška Bela knjiga. Bullitt je rekel:
Roosevelt je že izjavil, da je treba propagando te vrste sprejeti oprezno.
Poljski veleposlanik v Washingtonu pa Je izjavil: »Nikdar se nisem razgovarjal z Bullittom v Parizu o udeležbi Amerike v vojni.«
Mnenje na Nizozemskem
»Proti Rooseveltu...«
Amsterdam, 30. marca. t. Havas: Objava nemške »Bele knjige«, ki je predvsem naslovljena na ameriško javnost, je dobila močan izraz v nizozemskem časopisju. Nemška »Bela knjiga« objavlja diplomatične listine, ki se tičejo vzrokov za sedanjo vojno. Listine so takšne narave, da naj prepričajo ameriško javnost o tem, da so prav demokratične države hotele Nemčijo obkrožiti in jo zadušiti.
Nizozemsko časopisje navaja »Kdlniiche Z e i t u n g«, ki pravi, ko govori o namenu nemške »Bele knjige>: »Upajmo, da bodo listine, ki jih je nemška vlada objavila, odprle oči ameriškemu javnemu mnenju.« Nizozemsko časopisje sklepa, da je nemška vlada prvotno računala resno z dejstvom, da bodo Združene države Severne Amerike podprle njeno prizadevanje za mir, toda sedaj, odkar je bil v Evropi državni podtajnik Sumner Welles, je to upanje popolnoma splahnelo. V Nemčiji delajo za to krivega Roosevelta samega. Nič bi Nemčiji ne bilo bolj neprijetno, pravijo nizozemski časopisi, kakor če bi bil Roosevelt v tretjič izvoljen za predsednika Združenih držav Severne Amerike. Zato so se odločili, da objavijo v obliki »Bele knjige« celo vrsto diplomatskih listin, ki naj vplivajo na ameriško javnost proti Rooseveltu. Po mnenju nizozemskih listov je nemška »Bela knjiga« propagandnega značaj« in bo v Ameriki dosegla nasproten uspeh od tega, kot so ga ji namenili v Nemčiji, kajti Rooseveltov položaj bo še bolj utrdila, ker ameriško javno mnenje nič bolj ne zamerja, kakor tuje vmešavanje v njihovo notranje politično življenje.
ob do I žu je ameriško diplomacijo, da je na Poljskem skupno s Francozi in Angleži rovarila za vojno proti Nemčiji
Berlin, 30. marca. A A. DNB: Jutranji listi objavljajo pod velikimi naslovi odkritja listin, katere so našli v Varšavi in katere so bile delno objavljene. Nemški listi objavljajo v glavnem štiri listine in razpravljajo v svojih uvodnikih o pomenu teh odkritij zunanjega ministrstva za zgodovino odnošajev, preden so se začele sovražnosti.
»Berliner Borsen Zeitung« pravi, da te listine potrjujejo na očividen način bolj kakor pa je bilo mogoče računati, vse nemške obtožbe na račun dejanskih povzročiteljev vojne. Posebno je jasna vloga Poljske kot igračke v angleško-francoskih računih. Posebno so vidni tudi ameriški diplomati. Lahko razumemo, pravi list, da je z objavo teh dokumentov postalo gospodi v Londonu in Parizu zelo neugodno. Odstranjeni so tudi zadnji dvomi glede njihovega dela. Prvi del odkritih listin ima trajno zgodovinsko vrednost in prav tako morebitno vrednost za oceno dogodkov od strani tistih, ki se ne udeležujejo vojne in ki so bolj ali manj ogroženi od zahodnih velesil. Ti narodi lahko dobe sedaj popolno sliko o delu hujskačev za vojno. Prav tako lahko primerjajo sedanji položaj s cilji in obsegom vseh priprav za vojno, ki se odkrivajo v objavljenih listinah. Toda vse se je zgodilo drugače, kakor pa so si nadejali vojni hujskači.
»Berliner Lokal Anzeiger« poudarja, da so najdene listine jasno pokazale, kako sta Francija in Anglija hoteli vojno in kako sta jo sistematično pripravljali. Te listine so dokazale prav tako delovanje mednarodnih hujskačev, ki so potegnili v vojno proti Nemčiji. Potrebno je j>oudariti, pravi list, da je poljski vojaški ataše v Lizboni lahko
Zakaj s e Anglija ne mara spreti s Sovjetsko Rusijo
Zanimiva razlaga italijanske uradne agencije
Rim, 30. marca. AA. Štefani? Diplomatični urednik agencije Štefani smatra, da se da na razloge, zaradi katerih zahodni velesili ne želita prekiniti svojih zvez s Sovjetsko Rusijo, jasno sklepati iz nedavnega sporočila, izdanega v Parizu. Ti razlogi so v glavnem tile:
1.	Anglija ima korist, da se izogne vojni s Sovjetsko Rusijo, ker je Sovjetska Rusija odlično pripravljena.
2.	Odločnost Turčije, da se ne spusti v vojno proti Sovjetiji in
3.	potrebno fe preprečiti nadaljnjo tesnejšo zvezo Sovjetske Rusije z Nemčijo.
Nato naglaša diplomatski urednik agencije Štefani, da bo blokada proti Nemčiji v vsakem primeru neučinkovita, ker obstoječe prijateljstvo med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo omogoča poslednji preskrbo.
Sovjeti se ponujajo Angliji
London, 30. marca. b. Današnja »Times« poroča, da je pretekli teden sovjetska vlada ponudila Angliji sklenitev trgovinske pogodbe. Londonski uradni krogi pa so ostali do te ponudbe zelo rezervirani. Čeprav London želi ostati s sovjetsko vlado v dobrih stikih, se vendarle vzdržuje sklenitve te pogodbe, ker politični krogi Lon-
še spominjamo v tej zvezi na komunistično propagando, ki dan za dnem obljubuje vsem pravice lačnim svobodo, bratstvo, enakost, mir in večji kos kruha — pa jim v resnici prinaša sužnost, sovraštvo in enaikost kvečjemu v skupni bedi!
Ta dogajanja v svetu so bridek opomin posebno malini narodom, ki so v svoji duši največkrat iskreno zaupljivi kakor otroci in ki verujejo v ideje in v lepe ideale, v dobroto in pravico. Prav je tako, saj bi brez te duhovne vsebine življenja ne mogli živeti in bi se vsa mednarodna razmerja spremenila v pravi pekel. Toda biti moramo skrajno previdni, komu zauj>amo in kako daleč mu zaupamo, ker se vsi veliki narodi bore v prvi vrsti le za svoje koristi in se vabljivih člove-čanskih idej zato poslužujejo, da uspešneje dosegajo svoje cilje. Na svetu, žal, vlada ma-terializem, ki se v mednarodni politiki javlja kot narodni ali državni egoizem v borbi za večji življenjski prostor, za interese, procente, za denar. Zato je v tem ozračju za male narode vedno težje, ker nimajo drugega kakor svojo pravico in vero vanjo.
In to vero v pravico moramo kljub vsemu brezjx)gojno ohraniti, ker nam le ta daje odločilno moralno silo. F/rez te vere bi se morali ob pogledu v svet predati bolnemu pesimizmu in pasivno, brez volje in lastnega akti-vizma iskati na videz usodnih in nujnih odločitev ostrejšega meča. Toda zgodovina nas uči, da nista vedno sila in denar, ki odločata, ampak končno vendarle duhovne vrednote in ideje, pa čeprav so še toliko zlorabljane! Če torej velja za naše mednarodne poglede bolj ko kdaj svetopisemska beseda: bodite oprezni kakor kače, nam pa ljubezen in skrb za lasten narod in lastno domovino nalnga sveto dolžnost, da med ljudstvom krepimo neminljive moralne vrednote, da v narodu neprestano budimo živo zavest in pravico na njegov opravičen življenjski prostor in na tiste dobrine, ki mu kot narodu in državi tudi v mednarodnem svetu pripadajo. Naša notranja sila, strnjenost ter odpornost bo izsilila v odločilnih trenutkih upoštevunje tudi pri tistih na' rodih, ki jim sicer imponira le gola sila. Ta moralna mobilizacija nam je nujno potrebna.
Drin
dona mislijo, da bi mogla Sovjetska Rusija pošiljati blago, ki ga ji bo dobavljala Anglija, naprej v Nemčijo. Ako bi Velika Britanija dobila dovolj-na jamstva, da bo Sovjetska Rusija to blago porabila le za sebe, potem ni izključeno, da prid do sklenitve takšne trgovinske pogodbe.
Odmev na govor Molotova
V Parizu:
»Molotov — največji lažnjivec«
Pariz, 30. marca, t. Havas. Pariško časopisje objavlja daljše razlage k gevoru, ki ga je imel sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov o zunanji politiki Sovjetije. Časopisi vsi naglašajo, da takšnega govora ni mogoče resno vzeti, ker je pol laži. Vsi državniki, ki so se do sedaj hvaliti, da znajo najbolj lagati, so bili od Molotova potisnjeni v senco, tako piše »Paris-Midi, češ da je Molotov govor prekosil vse in da je ta govor naravnost umetnina, v kolikor tiče hinavščine in svetohlinstva.
»T e m p s« naglaša, da je sedaj Molotov sam povedal, kar so francoski listi že davno naglašali,
da gre Sovjetom namreč predvsem le za to, da se vojna podaljša, in da njihovi agenti izkoristijo vse gospodarske težave, ki se v zvezi z vojno pojavljajo tako pri vojskujočih kakor pri nevtralcih, da sejejo razdor in nezadovoljnost ter razkrajajo ves obstoječi red. Sovjeti
(Nadaljevanje na 3. strani!)
Današnji nakladi »Slovenca« so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da bi se jih čimprej poslužili. Uprava »Slovenca«.
Zagrebška vremenska napoved: Stalno.
Zemttnska vremenska napoved: Prtežno vedro na severni polovici in večinoma oblačno v južnih krajih. Možne so krajevne nevihte zlasti na severni polovici. Topioia se bo dvignila.
t
t
PoM&ai mpim | j Za sodelovanje Srbov in muslimanov v Bosni
Težave finančnega ministra
»Seljački dom«, glasilo HSS, poročal »Finančni minister dr. Juraj Šutej mora poleg vsega dela za zgraditev Hrvatske ter za izdelavo proračuna za vso državno skupnost opravljati ie drugo zelo važno delo. Zlasti se namreč briga, da bi se davki na področju vse države enako odmerjali in tudi enako plačevali. Zaradi tega ima mnogo težav v tistih krajih, kjer so doslej vedno imeli predpra-vice ter so vdržavno blagajno plačevali nekaj ali pa tudi nič, ne pa tistega, kar bi po davčnih zakonih bili morali prispevati za državne zadeve.« — Tako uradno hrvatsko glasilo HSS. K temu prav lahko omenimo, da v tem oziru finančni minister na Slovenskem ne bo imel nobenih težav, ker *mo doslej Slovenci bili tisti redki davkoplačevalci v državi, ki smo vedno morali vse plačati, kar tmo bili dolžni, včalih pa celo le kaj več, medtem ko marsikje drugod niti dolžnega niso plačevali.
Važna se|a vodstva JRZ za drinsko banovino v Belgradu
Belgrad, 20. marca. AA. V prostorih glavnega odbora JRZ je bila danes dopoldne konferenca
banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino. Konferenci so prisostvovali vsi predsedniki in podpredsedniki okrajnih organizacij JRZ, vsi senatorji in vsi bivši poslanci z ozemlja drinske banovine. Dalje je bil navzoč tudi predsednik glavnega odbora JRZ Dragiša Cvetkovič, prvi podpredsednik glavnega odbora stranke dr. Anton Korošec in drugi podpredsednik stranke dr. Džafer Kulenovič, dalje bivši ministri Miloje Rajakovič, Vojko Cvrkič in Ljubomir Pantič. Ob 10 dopoldne je začel konferenco predsednik banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino in podpredsednik glavnega odbora minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič, ki je pozdravil vse prisotne delegate, nato pa je podal takoj besedo predsedniku glavnega odbora JRZ Dragišu Cvetkoviču, ki je bil burno pozdravljen od navzočih.
0 združevanja radikalov
Belgrajski vsenčiliški profesor dr. Arangjelo-vič je v »Jugoslovanski stručni štampi« napisal članek, v katerem govori za združitev radikalnih sil, kar pa glavni odbor radikalne stranke iz osebnih razlogov ovira. Nato pa pravi pisec: »Ni več Pašiča, Protiča, Pačua, Milovanoviča, Vesniča Zdaj ao vsi več ali manj enako kvalificirani sodelovati v vodstvu radikalne stranke. Iz glavnega odbora združene radikalne stranke naj se izvoli izvrševalni odbor petih članov, naj bo vsako leto eden izmed njih predsednik tega odbora, pa bo zadeva v redu.« i.	' . vi i. "
Reb nI ulema pride {t Zagreb
Hrvatski listi navdušeno poročajo, da pride uradno obiskat Zagreb, glavno mesto Hrvatske, sam vrhovni poglavar muslimanov reis ul ulema g. Fehim Spaho. Listi izražajo soglasno željo meščanstva, naj bi mesto Zagreb vrhovnega verskega poglavarja muslimanov nadvse slovesno sprejelo.
»Jugoslovanska zvezna država«
Pod tem naslovom je belgrajski vseučiliški profesor dr. Zivojin Perič izdal brošuro, kjer je natisnil svoje članke, ki so bili objavljeni že v listih. Izraža se za federativno ureditev države, v kateri bi seveda Črna gora morala biti posebna enota. Zaradi informacije o mišljenju pisca o teh vprašanjih navajamo nekaj odstavkov: >Ne vemo, zakaj naj bi rabili izraz banovina za označbo tistih na pol suverenih držav, ki bo iz njih sestavljena suverena jugoslovanska zvezna država. Ali mar ne moremo sprejeti imen, ki so že tu: Srbija, črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvatska, Slovenija, morda tudi še Vojvodina, kakor so na primer v Združenih državah Severne Amerike pol-suverene države imenujejo Newyork, Kalifornija itd.... Jugoslovenstvo je pomenilo reakcijo in diktaturo, ne le diktaturo nad duhom, marveč tudi nad telesom. Toda Srbi, Hrvati in Slovenci so bili Jugoslovani zemljepisno. Na koncu so prišli še Velesrbl, ki so iznašli, da je država od 1. decembra leta 1918 le razširjena velika Srbija, in sicer ne le s stališča notranjega, temveč tudi s stališča mednarodnega prava,t ■ * r
Industrija sa seli s Hrvatskega
•uagrebSkl »Obzor« piše: »Že nekajkrat tmo
opisali, da (• nekatere industrijske panoge nameravajo preseliti iz banovine Hrvatske v Belgrad. Ta namera je zelo škodljiva za pravilno umevane interese banovine Hrvatske, dvomljivo pa je tudi, ali bodo od tega imele kaj koristi tiste industrije. Ne smemo namreč pozabljati, da banovina Hrvatska v marsikakem pogledu nudi industriji prednosti, ki jih v drugih delih države ne more imeti. Zato bi zastopniki industrije ne smeli določati svojega stališča po trenutnih, prehodnih razmerah, marveč naj pomislijo, da se je industrija na Hrvatskem celo v časih prejšnjih centralističnih režimov balje razvijala kakor pa v drugih delih države, ter da bo v banovini Hrvatski imela še marsikaj več ugodnosti, kakor jih je mogla poprej dobiti.« ■— V zvezi s tem pa poroča belgrajska »Pravda«: »V zvezi z begom kapitala iz banovine Hrvatske in njegovo selitvijo v središče države je treba v najkrajšem času pričakovati posredovanja banske oblasti v Zagrebu. Informirani krogi naglašajo, da to posredovanje ne bo omejeno na posamezno prepoved posameznim podjetjem, da bi se preselila, kakor je to bilo doslej, marveč se pripravljajo posebni fiskalni in gospodarski ukrepi, ki bodo odstranili vzroke samega preseljevanja.«
Hrvatski poslanci v Dalmaciji
Kakor poroča Seljačlci dom, ki je glasilo HSS, je doslej že cela vrsta hrvatskih zastopnikov HSS obiskala Dalmacijo ter tamkaj prirejala shode. Hrvatski zastopnik Mijo Ipša je na primer cel mesec hodil po dubrovniškem okraju, kjer je imel 80 shodov in sestankov. V Gorskem kotaru je zastopnik Gazi imel 20 sestankov in shodov. — Brez dvoma je na eni strani to znamenje, da so taki sestanki v tamkajšnjih krajih potrebni, na drugi slrani pa, da ima HSS žilave agitatorje.
Govor predsednika vlado g. Cvetkoviča
Dovolite, da se vam v imenu glavnega odbora naše stranke najprej zahvalim za to, ker ste v teh dneh pustili svoje delo in prišli semkaj, da tukaj s svojimi političnimi prijatelji in s svojim vodstvom prebijete v razgovoru o tistih vprašanjih, ki so splošnega značaja in katera morajo posebno vas kot politične ljudi zanimati. Naprosili sem predsednika banovinskega odbora drinske banovine, da skliče delegate naše stranke semkaj v Relgrad, da razpravljamo o nekaterih vprašanjih To sklicevanje naših ljudi ni redno in običajno.
Veste, kakšna misel je vodila utemeljitelje JRZ, kakšen je njen program, kakšni so njeni cilji, kakšne njene naloge. Naša stranka je sestavljena iz Srbov, od naših bratov muslimanov in Slovencev ter. dela po svojem sestavu in orientaciji kot jugoslovanska politična organizacija ter se tako razvija s svojim delovanjem na vsem ozemlju naše države. Če je stranka po svoji zamisli in z ozirom na svoje ustanovitelje morala najti sploh kdaj poln in največji izraz, mislim, da ga je morala najti prav na ozemlju, kjer vi živite in sodelujete, namreč v Bosni in Hercegovini. Kajti če so kje drugje tako pomešani interesi tako glede verstva, kakor glede narodnosti, če se kie drugje stikajo i Srbi i Hrvati i muslimani na enem ozemlju, mislim, da je to nedvomno na ozemlju Bosne in Hercegovine. Toda kaj vidimo: Prav na tem ozemlju, ki je izrazito jugoslovansko, vidimo disharmonijo pri delu, čutimo neke vrste razdvojenost, kar je pa v nasprotju s temeljnimi cilji JRZ in v nasprotju s samimi temeljnimi "koristmi teh krajev. Ce vzamemo po eni strani kot temelj našega programa jugoslovansko orienia-cijo, po drugi strani pa sodelovanje med Srbi in muslimani na tem delu države, potem mislim, da se morajo vsi naši napori in vse naše delo v to smer tudi uravnati. Mora se čutiti na eni strani ta naša temeljna jugoslovanska orientacija, po drugi strani pa polno sodelovanje Srbov in muslimanov pri reševanju vseh vprašanj Bosne in Hercegovine. (Burno odobravanje.) Vrniti se moramo na temeljno politiko pokojnega dr. Snaha, kateri se pravi, da je ni rešitve niti za eno vprašanje v tem delu naše države, če to vprašanje ni rezultat sporazuma med Srbi in muslimani. (Burno odobravanje.) Ne mislim tokrat govoriti 6 sporazunlu,' ker v zadostni meri sam zase govori, veijdaj- ga omenjam v toliko, v kolikor je sporazum med Srbi' in Hrvati v tesni zvezi s tistim, o čemer sem ravnokar govoril, ko je bila poudarjena popolna in nova preureditev naše države, je čisto jasno in razumljivo, da so mnogi kraji in mnoge pokrajine mislile, da v tej preureditvi ne samo, da ne smejo biti zapostavljene, ampak da se bodo pri preurejanju^ naše države upoštevali pravični interesi in pravične zahteve vseh krajev in da bodo v celoti zaščitene in realizirane.
Videl sem vse tisto, kar se je odigravalo v zadnjih 20 letih. Računal sem z dejstvi, V narodni skupščini sem s svojo deklaracijo poudaril, da Hrvatom njihovega cbčutka narodnostne individualnosti ni mogoče izbrisati z dekreti, če mislijo, da so v 6voji preteklosti imeli gotove pravice in da 60 imeli nekaj, kar jim je omogočilo njihovo, avtonomno življenje, da so to imeli pod tujo državo in da jim je bila ta pravica z zedinjcojem vzeta, ter, da so bile s tem njihove temeljne koristi oškodovane, potem jaz mislim, da je bilo čisto pravilno iti dalje od tukaj in na tem temelju določiti temeljne zahteve hrvaškega naroda. In če smo enlcrat mogli rešiti ta problem, smo ga mogli rešiti edino tako.
Mislim, da je šlo glede problema Bosne in Hercegovine v začetku po napačni poti. Namesto, da' bi skupno med seboj predebatirali vse te probleme, je šlo vse po drugi poti.
Muslimani so podali svoje stališče, naši bratje pravoslavni pa so to takoj razumeli kot gotovo stvar in začela se je borba. Nastalo je podtika-
vanje, letaki in razna čudesa, kar je pripeljalo do ostrega in borbenega ozračja. Zaradi tega je trpela
tudi naša organizacija in globoko sem prepričan, da bi zaradi tega trpela tudi skupna splošna stvar Bosne in Hercegovine. Če problem pravilno postavimo in če ga reduciramo do tistega, kar je neobhodno potrebno, namreč do polnega sodelovanja Srbov in muslimanov v Bosni in Hercegovini ni več nevarnosti, da ne bi bilo mogoče zadovoljiti obeh strani. Govoril sem s pokojnim dr. Spahom in govoril sem večkrat tudi s tovarišem dr. Kulenovičem, ki predseduje tej konferenci. Nihče od muslimanov ni sploh nikdar postavljal kakšne meje na Drini, ki naj bi delila Bosno in Hercegovino itd. Jaz se spominjam pokojnega dr. Spaha, ki je govoril takrat, ko sem bil zadnjič z njim skupaj:
Meni je vseeno, koliko Srbov be v naši enoti. Če se problem tako postavi, potem jaz mislim, da mora tudi naša, da tako imenujem srbsko stran, z bolj mirnimi žwci spremljati dogodke. Kdo vodi borbo na srbski strani? Naši politični nasprotnikil In kdo z muslimanske? Spet naši politični nasprotnikil Ti naši nasprotniki ustvarjajo tako posebno psihozo v naši sredi. Kdo more imeti od tega korist? Nihče drug, kakor samo naši nasprotniki. Mislim, da je treba pustiti ob strani tudi svet raznih kulturnih društev in vse avtono-inistične odbore in vso stvar vrniti v JRZ. (',urno in dolgotrajno odobravanje.) Zato mislim, da je glavni cilj tega sestanka: Vrnitev na linijo sodelovanja in skupnega dela Srbov in muslimanov.
Pri nadaljnjem preurejanju države moramo upoštevati vse interese in mislim, da je najboljše, da najprej med seboj in v svoji sredi razčistimo te odnose. Problema Bosne in Hercegovine ni mogoče reševati niti proti koristim Srbov niti proti interesom muslimanov ob sodelovanju Hrvatov ki tam prav tako žive.
Naši nasprotniki neprestano govore, da je JRZ trhel stvor, če je res trhla, zakaj se za njo tako. brigajo? Toda na našem ozemlju v Bosni in Hercegovini je to edino možna organizacija, ker v |
svojem sklopu spaja dve najbolj močni politični skupini, srbsko in muslimansko. Ali naj bi kljub
vsem tem pogojem mi tam na tem ozemlju ruiili in razbijali? Mislim, da bi s tem storili neodpust-ljiv greh. Če tako stvari stoje, vas prosim, da naredite konec vsem nesporazumom. Problem Bosne in Hercegovine je odvisen v glavnem od Srbov in muslimanov in od njihovega pojmovanja'njihovega skupnega dela. Rešitev je lahko najti, jaz vam to jamčim in sem prepričan, da bomo v rešitvi, katero bomo našli, dosegli rešitev, a katero bodo zadovoljni tako Srbi kakor muslimani in tudi drugi bratje, ki tam žive. Govor g. Cvetkoviča so vsi pazljivo poslušali in ga na koncu nagradili z dolgotrajnim odobravanjem.
Govor dr. Kulenoviča
Ko je bila sprejeta po dvadnevnem posvetovanju resolucija JRZ za drinsko banovino, je vnovič povzel besedo predsednik odbora JRZ za drinsko banovino ter drugi podpredsednik JRZ dr. Kulenovič ter je naglasil, da je bil vedno za mirno reševanje vprašanj. Kratek smisel njegovega važnega govora, ki ga v celoti na tem mestu ne moremo danes prinesti, je bil, da mu je interes države najvišji zakon, zairadi česar naglaša svojo solidarnost z JRZ.
NI petroleja!
Vendar dobit« tivratno svetlob«
Z DOMAČIM GORIVOM I Stedilna SVETILKA na
Špirit „liliput"
80 svefl, kompletna a priborom ase-din. - Brei razpihovanja 1 . Se ne kadi, na Sumi - Zajamčeno delovanje:
PETRO-LUX, Zagreb
Radlilna 9
Sprejmemo prodajale« Prospekt pošljemo zastonj in frank«
Hrvatska ima svojo finančno samostojnost
>Hrvatski Dnevnik« naglaša, da je plačevanje davkov zdaj domovinska
dolžnost '
čefek je dobro tudi tako. Po informacijah bo Hrvatska sama pobirala določene neposredne davke do višine ki bo odvisna od njene finančne moči. Vsak davkoplačevalec iz Hrvatske naj se zaveda, da stori le svojo dolžnost do domovine, če plača davek. Kdor skuša prikrajšati banovino Hrvatsko pri teh davkih, bo delal proti gospodarskemu napredku svoje domovine. Računa se lahko, da bo vse ljudstvo v banovini Hrvatski izpolnilo svojo dolžnost. Odpadli bodo stari izgovori, kajti vse, kar se bo plačalo, bo ostalo v banovini Hrvatski in se bo porabilo za njen gospodarski in prosvetni napredek. Njeni organi, ki bodo pobirali te davke, bodo brez dvoma pazili, da vsakdo po svoji gospodarski moči izpolni svojo dolžnost.
Zagreb, 30. marca. B. Današnje »Vreme« poroča , da banska oblast v Zagrebu pripravlja uredbo, po kateri se bo ukinila stalnost sodnikov v banovini Hrvatski za dobo enega leta, da bi se lahko izvršila premestitev nekaterih sodnikov. Ju ranji »Hrvatski Dnevnik« piše, da merodajne oblasti o tem nič ne vedo.
Zagreb, 30. marca. b. Jutrišnji »Hrvatski Dnevnik« se v uvodniku peča s finančno samostojnostjo Hrvatske m med drugim poudarja, da bi bilo mnogo boljše skupno financiranje poslov in da bi se potem določil odstotek, ki bi ga v ta namen doprinesla Hrvatska potem, ko bi se ugotovili posebni direktni dohodki državne skupnosti, ker bi se(tako izognili dvojni upravi, poenostavili r in počenih pa bi se tudi osebni stroški. Za za- i
Važna določila s dvasiajsffnah
Ljubljanska medicinska fakulteta, dobi 6 semestrov — Reorganizacija
SUZOR-ja na dnevnem redu
Belgrad, 30. marca. m. Kakor smo poročali že v včerajšnji drugi izdaji našega lista, je na snočnji seji ministrski svet sprejel proračunske dvanaj-stine za april, maj, junij in julij. Proračunske dva-najstine za te mesece znašajo okrog 5 milijard din. V tem znesku so všteti tudi krediti za posle, ki so se že prenesli na banovino Hrvatsko. Zato se bodo pri izvrševanju proračunskih dvanajstin ti krediti ločili ter uporabili za namene, za katere so bili določeni. Obenem s proračunskimi dvanaj-stinami je ministrski svet sprejel tudi uredbo, v kateri so posebne določbe za izvrševanje proračuna. 1 a uredba je dejansko finančni zakon v pravem pomenu besede, ker ne vsebuje nobenih drugih pooblastil razen tistih, ki se strogo nanašajo na samo izvrševanje proračuna.
V teh dvanajstinah je za Slovenijo zelo važna postavka, ki določa kredite za ustanovitev petega in šestega semestra na medicinski fakulteti v Ljubljani. V zvezi z odobritvijo teh kreditov je ministrski sve* sklenil, da se s posebno uredbo črta znani § 51. zakona o univerzah, ki je omejeval medicinsko fakulteto v Ljubljani samo na štiri semestre. V amandementih je nadalje tudi pooblastilo, da smejo slovenske občine zadržali še
Uredba o državnem in banovinskem cestnem fondu
Izjava novega nemškega senatorja o Nemcih na Hrvatskem s
Novi senator za nemško narodno manjšino dr. Filip Popp, evangeljski škof v Jugoslaviji, je dal časnikarjem daljšo izjavo o Nemcih v Jugoslaviji, zlasti pa o Nemcih na Hrvatskem. O teh je dejal med drugim: »Evangeljčani na Hrvatskem so vsi Nemci, razen evangeljske župnije v Legradu, kjer pa so sami Madžari. Kolikor mi je znano, zastopajo Nemci na Hrvatskem to politično stališče, da ohranijo ivojo narodno in versko samobitnost kakor sploh Nemci v Jugoslaviji. Pri volitvah v hrvatski sabor si bodo prizadevali dobiti svoje zastopnike tudi v hrvatskem saboru. Kako se bo to zgodilo, ali s hrvatsko stranko ali pa samostojno, že ni določeno. Nemcev v banovini Hrvatski je kakih 100.000, ki so po večini katoličani.«
Ukrajinski list na Hrvatskem
V Brčkem je začel izhajati trimesečnik »Dun-ka«, ki je glasilo Ukrajincev v banovini Hrvatski. List bo nrejal v ukrajinskem jeziku g. Nik, Bučko.
Lenflon, 80. marca. t. (Reuter.) Minister za morsko plovbo sir John Gilmour je danes nepričakovano umrl. V političnih krogih menijo, da bo njegova smrt povzročila obsežnejše premikanje v Chamberlainovi vladi. —• ■ --■ -
Belgrad, 30. marca. m. Ministrski svet je na predlog ministra za gradbe dr. Kreka predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnem in banovinskem cestnem iondu, ki vsebuje v glavnem sledeče spremembe: letne pristojbine bodo znašale: a) na potniških avtomobilih (motorna vozila z najmanj štirimi kolesi in največ šestimi sedeži) skupaj s cestnim prispevkom: za laksi-avto 200 din, za privatni avto 400 din, Za privatni avto, ki istočasno služi za taksi, 700 din; b) na tovornih avtomobilih vsi brez izjeme z nosilnostjo: do pol tone 500 din, od pol tone do 1 tone 1000 din, od 1.1 do 2 ton 200D din, od 2.1 tone do 3 ton 3000 din, od 3.1 tone do 4 ton 5000 din, od 4.1 tone do 5 ton 7000 din in od 5.1 tone do 6 ton 9000 din. Za vsako tono z nosilnostjo nad 6 ton se plača še 2000 din; c) avtobusi in avtokari plačajo od avtomobila in kilometra po ključu uredbe in po izrednem cestnem prispevku; d) motociklisti plačajo 50 din pristojbine; e) motorji s prikolico in tricikli plačajo 75 din pristojbine; f) navadni vozovi za prevoz surovin in blaga za trgovinska, industrijska ali druga podjetja plačajo : vozovi z vzmetmi ali polvzmetni letno 50 dinarjev, brez vzmeti 40 din, vozovi z dvema kolesoma z ali brez vzmeti 20 din.
Te pristojbine se plačajo za tekoče leto naprej, z ostalimi vozili, navadno vozovi z ali brez vzmeti, ki so namenjeni za potrebe kmetskega gospodarstva, no plačajo gori omenjene pristojbine za cestni fond. Pač pa se plača pristojbina za cestni fond, ako se redno uporablja za prevoz blaga zaradi zaslužka, in sicer po točki b) poleg pristojbine za čezmerno uporabljanje ceste.
Za železniški prevoz na potnih vozovnicah se bo odslej plačevala potna pristojbina po 15 din za ■ vsak tovorni list, za voz pošiljaive premoga, kam-
na, sladkorne pese, peska, zidne in strešne opeke, rude, embalaže, kakor tudi za prazne vozove 10 dinarjev na vsak tovorni list.
Spremenjene so tudi odredbe, ki se nanašajo na dohodke s cestnega fonda, katere plača lastnik zemljišča ob državnih in banovinskih cestah in to zaradi povečanja vrednosti tega zemljišča. Te pristojbine bodo odslej znašale-
innn\- k5,ai'«h -u"	Pre'bivalcev do površine
1000 kvadratnih metrov ob državnih cestahS din,
?onn °Vh" i ce?,lah 1 din, v mestih čez n?^,P^1V'? -eV -u° P°lršine 5000 kvadratnih n elrov ob državnih cestah se bo plačalo 2 din, ob banovinskih cestah 50 par; izven naseiienih krajev do površine 10.000 Jad.' metrov ob držav-m cesti 1 din ob banovinski 30 par od enega dolžinskega zemljišča, ki meji na cesto s sodobnim, to je z betoniranim ali betonskim cestiščem V primeru, kjer zemljišče prekorači zgoraj makej-™lr.a"?. Površino, se pristojbina poveča 50% na 1 dolžinski meter. Lastniki zemljišča, ki ne mejijo na državno cesto s sodobnim cestiščem ampak so isti oddaljeni za 250 melrov od ^ d.ne ceste plačajo polovico zemljarine. Zemljišče, oddaljeno 5C0 metrov od ceste, plačajo četr ino zemljaTine, ako pa se to zemljišče ne more posluževat, te ceste, so oproščeni teh pristojbin. Po tej uredb, se bo cestni fond delil na sledeči način-državni cestni fond 30%, banovinski cestni fond na katerega ozemlju je prispevek odmerjen, 60%'
v derJe aja,S^exž davf"ih obvezancev od SO lloO dTn S°	'Udi denar"e kazni
Dalje se bo po tej uredbi pobirala tudi pristojbina na kolesa, in sicer letno po 10 din Ta pristojbina se bo zbirala v posebnem fondu za graditev in vzdrževanje kolesarskih ste*.
nadalje frošarinske postavke za alkohol, kakor lani. Ministrstvo za kmetijstvo ima v amandementu nadalje pooblastilo za izplačilo zneska 1,800.000 dinarjev dravski banovini za državno žrebčarno v 1 onovičah. Sploh so se s to uredbo podaljšali vsi amandementi iz lanskega finančnega zakona, v kolikor se niso bili izčrpani v teku tega proračunskega leta. Glede vseh ostalih Številnih amandementov, ki so jih pripravili posamezni ministri je ministrski svet sklenil, da jih bo posebej reševal s posebnimi uredbami.
Poleg proračunskih dvanajstin za prvo četrtletje novega proračunskega leta je ministrski svet na snoenji seji sprejel tudi uredbo o financiranju banovine Hrvatske, kot se uradno imenuje uredba o financiranju samostojne banovine Hrvatske. Po tej uredbi se na banovino Hrvatsko prenesejo ne-posredni davki, zemljarina, zgradarina, pridobni-na, usluzbenski davek in davek na rente, to se P^I' ™	W « knjižijo skupaj pri davčnih
upravah. Nadalje je banovina Hrvatska dobila vse takse na tem področju ter trošarino na vino, žganje in druge alkoholne pijače.
M JLV„Zet*Pa j,e,dav,ek na Poslovni promet, ki ostane se nadalje državni davek. Po uredbi o financiranju banovine Hrvatske postane sedanje finančno ravnateljstvo v Zagrebu bano-vinsko. V Zagrebu se bo ustanovil poseben inšpektorat finančnega ministrstva. Vsi organi davčne uprave postanejo prav tako banovinski. ln sumi davčni upravi bo pu poseben referent za državne davke. Podrobnosti o organizaciji skupne državne službe bo predpisal na predlog finančnega ministra še ministrski svet, in sicer v sporazumu z banom Hrvatske.
Na snočnji seji je ministrski svet po poročilu gradbenega ministra dr. Kreka o po-vodnjih v nasi državi odobril kredit 4 in pol milijona dinarjev za poplavijenee. Od teca zneska dobi gradbeno ministrstvo 1 milijon dinarjev za podporo vodnim zadrugam, notranje ministrstvo 1 milij. din za podporo po-plavljencem, kmetijski minister pa 2 in pol milijona dinarjev za nabavo semen, ker so>o doslej zbranih podatkih povodnji že uničile posevke 60.000 jutrov zemlje, ki jih ho trchS nanovo preoratt in zasejati s koruzo. Prav tako se je ministrski svet na snočnji seji pečat tudi z vprašanjem reorganizacije Su-zorja ter je v ta namen imenoval poseben odbor ministrov v katerem so Cvetkovič, dr. Maček, dr. Markovič, dr. Kr?k, dr. Budisav-Ijevič, dr. Smoljan in dr. Konstantinovič.
»Romunska vas« v Turčiji
Bukarešta. 30. marca. AA. Reuter: Včeraj je z burnim odobravanjem sprejel parlament zakon o kreditih za zgraditev romunske vasi v onem delu Turčije, ki jo je uničil potres. Zunanji minister Gafenco je imel ob tej priliki govor, v katerem je naglasil iskreno prijateljstvo, ki veže uomumjo s prijateljsko Turčijo.
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Velikonočni teden je na vojažkem kakor na diplomatičnem polju prinesel le malo bistvenih sprememb v obstoječem položaju med obema vojskujočima se taboroma. Če smemo govoriti o spremembuh, bi jih omenili le v /vezi z nevtralnimi državami, katerih položaj se je nekoliko zaostril.
Po bojiščih
Na samih bojiščih je orožje več ali „ianj mirovalo. Na suhem je vladala tako rekoč popolna tišina in ni bilo nikjer nobenega znaka kakšne bližajoče se večje ofenzive na zahodni fronti. Zračnih bojev_ ni bilo, ne nad •suhim ozemljem, ne nad morjem. Le na morjih je trajala borba dalje z isto neizprosnostjo. Žrtve pa so bile predvsem nevtralne trgovske ladje, medtem ko Anglija in Francija nista trpeli mnogo škode. Glavni del vojne na morju, to je blokada sama, pa ostane za navadnega opazovalca nevidna. V preteklem tednu se je zgodilo prvič, da so angleške vojne ladje napadle nemške trgovske ladje, ki so plule po norveških obalnih vodah. Angleško vojno brodovje je odločeno, da bo preprečilo nemško plovbo po teh vodah, pa čeprav bi bila s tem kršena nevtralnost Norveške. Anglija pravi, da ne gre, da bi Nemčija dovažala po švedskih nevtralnih vodah še železno rudo in da je zadosti dolgo nemo gledala na to početje, ki da mu mora biti konec. Časopisi so poročali, da je nemško vojno brodovje odplulo iz Kiela v Severno morje, da prežene angleške vojne ladje. Angleški listi pišejo, da na to angleško brodovje komaj čaka. Morda res pride do kakšne večje pomorske bitke v bližini Norveške, kajti za Nemčijo je prosti dovoz železne rude velikega pomena za nadaljevanje vojne.
Na diplomatičnem torišču
pta je bila glavna pozornost v preteklem tednu obrnjena na južnovz liodno Evropo. Vsi glavni dogodki imajo za predmet ta prostor. Nevtralni listi so pisali, da je nemški kancler Hitler skušal na sestanku na Brenner-ju pridobiti Mussolinija za to, da bi Nemčija, Italija in Sovjetska Rusija prevzele neke vrste skupno zaščito nad vso južnovzhodno Evropo ter preprečile, da bi se Anglija in Francija mogle tamkaj bodisi gospodarsko, bodisi vojaško usidrati in Nemčijo od te strani ogrožati. V ta namen pa bi bilo treba spoprijazniti Italijo in Sovjetijo. Toda poskusi v tem smislu za enkrat niso rodili zaželjenih uspehov. Sovjetski zunanji komisar Molotov, ki bi bil moral na veliko noč priti na obisk v Berlin, ni prišel in se je zadovoljil z govorom, v katerem je govoril o imperializmu Anglije in Francije. Tudi nemški zunanji minister Ribbentrop in maršal Goring, ki bi bila morala po poročilih nevtralnih listov na obisk v Moskvo, sta ostala doma. Govorice o sestanku nemških, sovjetskih in italijanskih državnikov na Dunaju pa so popolnoma utihnile.
Obisk madžarskega ministrskega predsednika Telekjrja v Rimu kakor tudi praznovali je obletnice podpisa italijansko-
tugoslovanske prijateljske pogodbe sta nada-je dala italijanski vladi priložnost, da je pojasnila svoje stališče glede Balkana in glede Podonavja. Italijanska vlada je dejala, da sta zveza z Madžari in prijateljstvo z Jugoslavijo osnova njene zunanje politike. To pa je nezdružljivo s kakšnim sodelovanjem s Sovjetijo na Balkanu ali » kakšno razdelitvijo južno-vzhodne Evrope v zaščitena območja med Nemčijo, Italijo in Sovjetijo.
Medtem ko je nemški vojskujoči se tabor naglašal svojo težnjo, da ne bo dovolil, da bi se nasprotni angleško-franeoski tabor ustoličil v južnovzhodni Evropi in tamkaj delal Nemčiji kakšne gospodarske težave a'i organiziral kakšne vojaške grožnje, pa se je v preteklem tednu tudi angleško-franeoski tabor s povdarkom oglasil, da tega prostora ne mara prepustiti vplivu svojega nasprotnika v vojni. Tako je angleški zunanji minister lord H a 1 i f a x poklical na posvet v London vse angleške poslanike po balkanskih in podonavskih državah ter v Turčiji, da se z njimi posvetuje ter jim da nova navodila za delovanje, ki ga nameravata Anglija in Francija na tem prostoru začeti, da si zavarujeta svoje postojanke. Anglija in Francija _ se pri tem v glavnem oslanjata na dve veliki ugodnosti, na svojo zvezo s Turčijo in na polmili-jonsko armado generala Weygainda, ki stoji pripravljena v Siriji. Turški zunanji minister Saradžoglu je v tej zvezi v preteklem tednu
jasno izpovedal, da bo Turčija ostala zvesta
ob strani Anglije in Francije ter da smatra vsak napad na katero koli balkansko državo kot napad na samo sebe. Armada generala Wey*[anda pa je pripravljena, da nastopi takoj kadar koli bi se kakšen napad na Balkan pripravljal. Oslanjajoč se na ta svoja dva močna stebra nameravata Anglija in b rancija po izjavah svojih ministrov odslej posvetiti večjo pozornost južnovzh. Evropi in se pozanimati predvsem tudi za to, da Nemčija ne bi skozi balkanska pristanišča mogla dobivati tistega vojnega blaga, ki ga zaradi blokade ne more sprejemati s/kozi svoja lastna pristanišča.
Velikonočni teden je torej po svojih dogodkih nakazal večjo delavnost v območju južnovzhodne Evrope. Balkanske in podonavske države dobro vedo, da bi jim takšna »delavnost« lahko postala kvarna in celo nevarna, ako bi bile med seboj sprte, a da ne more motiti njihovega miru, če bodo ostale složne, druga na drugo naslonjene, na znotraj edine in močne ter vedno pripravljene, da branijo svobodo svojega doma.
Notranji pregled
Dvanajstine sprejete! Na svoji petkovi seji, ki je trajala do pol ene v soboto zjutraj, je vlada sprejela 4 dvanajstine, to se pravi proračun za 4 mese-oe: april, maj, junij, julij. Te 4 dvanajstine znašajo 5 milijard dinarjev. Na tej seji je vlada obravnavala tudi vprašanje financ banovine Hrvatske. Hrvatska dobi svoje dohodke in bo imela svoje finančne organe, ki bodo pobirali banovinske dohodke. Poleg teh hrvatskih finančnih organov bodo tudi državni organi, ki bodo pobirali dohodke za zadeve države. Poleg teh bodo pa še skupni organi, ki bodo pobirali dohodke za skupne zadeve Hrvatske in države. To je za zdaj kratko poročilo, več bomo slišali, ko bo objavljen ekspoee finančnega ministra o tej za-
devi. Vsekakor j* s tein banovina Hrvatska dobila
finančno možnost delovanja. — V nočni seji je vlada sklenila nakazali tudi 4 io pol milijona za kraje v Vojvodini, ki jih je opustošila povodenj ter za boj zoper povodenj.
Pokojninsko zavarovanj« trgovskih pomočnikov je zdaj uvedeno 6 posebno uredbo, ki jo je bil te dni podpisal socialni minister. Trgovski pomočniki so se za to avoje starostno zavarovanje borili cclih 30 let. Zavarovanje začne delovati dne 1. junija letošnjega leta. S to uredbo je po dolgih desetletjih poravnana krivica, ki se je godila trgovskim pomočnikom, ki niso doslej bili deležni pokojninskega zavarovanja, kakršnega imajo drugi zasebni nameščenci. Tudi po novi uredbi bodo nekateri pomočniki še ostali zunaj Pokojninskega zavoda, vendar je zanje veljavno starostno zavarovanje pri
OUZD.
Trije novi senatorji so bili imenovani pretekli teden: dva sta Nemca, in sicer bivši senator dr. Grassl ter protestantski škof dr. Popp. Tretji je voditelj Madžarov v Jugoslaviij dr. Varady.
Uredba o hmelju je tudi bila izdana ta teden, kar je za hmeljarje in hmeljarsko rganizacijo velikega pomena. Važno je, da poslej brez dovoljenja nihče več ne bo 6mel saditi hmelja. To je bila stara zahteva hmeljarjev, kateri so se pritoževali, da so jim novo nastali hmeljarji po drugih krajih kvarili cene in sloves savinjskega hmelja.
Zelezničarski bolniški fond je te dni imel občni zbor v Belgradu, kjer so obravnavali tudi nekaj slovenskih zadev, ki se tičejo skrbi za zdravje slovenskih železničarjev.
Žrtve ozaljske nesreče. Se zdaj niso znane vse žrtve, ki jih je zahtevala strašna nesreča kariovške-ga vlaka pri postaji Ozalj na Hrvatskem. Vagone in lokomotivo so potegnili iz vode, kjer pa niso našli več trupel. Vsega skupaj so potegnili iz vodo in grušča 10 mrličev. Ranjenih pa je bilo pri nesreči 34 ljudi, med tem ko jih še 15 pogrešajo. Morda jih je še več, le da nihče ne ve zanje. Med pogrešane štejejo namreč tiste, ki vedo o njih da so se vozili 6 tem vlakom, pa jih ni od tistega časa, med tem ko njihovih trupel tudi še niso našli, Najbrže jih je nekaj pobrala seboj voda, ali pa leže v vodi pod gruščem, ki ga je cele kupe.
Dr. Andres v Bukarešti
Bukareita, 30. marca. AA. Danes ob 11.20 je prispela v Bukarešto s posebnim vlakom jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se bo udeležila (Jutri svečane otvoritve jugoslovansko-romunske gospodarske zbornice v Bukarešti. Od Temišvara pa do Bukarešte so bili povsod svečani sprejemi v čast ministru Andresu in njegovemu spremstvu. Ministra Andresa in jugoslovansko delegacijo je pozdravil romunski trgovinski minister Cristeo. Nato so delegati odšli s postaje v hotel Palače, kjer so zanje rezervirani prostori. Ob 13.30 je župan Dombrovski priredil svečan banket v cerclu trgovinske in industrijske zbornice v Bukarešti v čast gostov. Popoldne je delegacija položila venec na grob romunskega neznanega junaka, nato pa pred spomenik pokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Po polaganju vencev sta se dr. Andres in Djuričič skupaj z delegacijo vpisala v dvorske knjige. Ob 17 je bil sprejem v jugoslovanskem veleposlaništvu. Ob 20 pa je imel minister dr. Andres v romunskem radiu govor, katerega je prenašala tudi belgrajska radijska postaja. Ob 20.30 se je minister Andres udeležil večerje, katero je
priredil njemu na čast v poslopju veleposlaništva jugoslovanski veleposlanik Dučič.
Bukarešta, 30. marca. AA. Rador: Minister za propagando Giuresco je priredil včeraj kosilo na čast jugoslovanskim novinarjem. Kosilu so prisostvovali jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Dučič, svetnik Kulmer, tiskovni ataše Petrovič, generalni tajnik propagandnega ministrstva Radulescu, predstavniki romunskega tiska ter višji uradniki propagandnega ministrstva. Giurescu je imel ob tej priliki pozdravni govor. Šef publicističnega odseka jugoslovanskega centralnega tiskovnega urada dr. Velimir Dimič se je zahvalil za prisrčen sprejem ter izjavil, da se jugoslovanski novinarji zavedajo vloge, ki jim je bila dodeljena pri pospeševanju obstoječih prijateljskih zvez med obema državama. Vsi jugoslovanski novinarji, je dejal dr. Dimič, želijo najiskrenejše uporabiti vse svoje moči za poglobitev prijateljstva in skupnih interesov na všeh poljih. Popoldne so jugoslovanski novinarji obiskali metalurgične tovarne v Melaksi.
Odmev na govor Molotova
(Nadaljevanje s 1. strani)
da angleška vlada na ta govor sploh ne bo odgovorila, ker Molotovih napadov na »angleški imperializem« ni treba jemati resno, marveč samo kot grižljaje, -ki jih je Molotov nametal v usta sovjeiskemu javnemu mnenju in tudi — Nemčiji. V londonskih političnih krogih prihajajo do prepričanja, tako pišejo na primer »Time s«,
bi radi sedanjo vojno izkoristili, da bi po vsem sveta zanetili sovjetsko revolucijo in povsod ustanovili svoj sovjetski režim.«
»Popnlaire«, ki je socialistično glasilo, pa trdi,
da Sovjeti Nemcem ne marajo pomagati do kraja, ampak da jih bodo podpirali samo nekaj časa, toliko časa, da bodo lažje zdržali borbo z Anglijo in Francijo, tako da se bosta tudi Anglija in Francija izčrpali, nakar menijo, da bo prišel čas za nje.
V Londonu
»Sovjetija noče z Nemčijo skozi drn in strn«
London, 30. marca. Reufer. t. Angleški listi podčrtavajo dejstvo, da sovjetski komisar Molotov v svojem govoru ni napovedal nobene spremembe v sovjetski zunanji politiki Listi menijo,
Vojna na zahodu
Na suhem
Pariz, 30. marca. Havas. t. Uradno poročilo pravi, da je prišlo davi do hudega topniškega streljanja v Vogezih An zahodno od Saare, kjer so Francozi odbili sovražne izvidniške oddelke, ki so izgubili nekaj mrtvih.
Berlin, 30. marca. Havas. Nemško uradno poročilo ugotavlja, da na fronti ni bilo nič posebnega, da je prišlo le do posameznih prask med izvidni-škimi oddelki, a da so nemška letala napravila daljše polete v notranjost Francije ter pri neki priliki prišla v borbo s francoskiim letali, kjer 6o bila tri francoska letala hudo poškodovana, tako, da so se morala spustiti na tla.
Na morju
Berlin, 30. marca. t. Nemško uradno poročilo dodaja, da so nemška letala napadla skupino od vojnih ladij zavarovanih angleških in nevtralnih trgovskih ladij, ki so jo napadla nedaleč od Flambo-rougha. Angleška križarka, ki je sprevod spremljala, je bila poškodovana, ena trgovska ladja je bila potopljena, ena druga pa poškodovana. Eno nemško letalo se ni vrnilo nazaj na izhodno vzletišče.
Na zahodni fronti pa so nemška letala hudo poškodovala tri francoska letala. Francozi pa so zbili eno nemško letalo.
Nemške vojne ladje so rešile posadko angleškega izvidniškega letala, ki je moralo pristati na Severnem morju.
London, 30. marca. AA. Reuter: Admiraliteta sporoča, da «o sovražna letala poskušala snoči po-
novno napasti angleško skupino trgovskih ladij na Severnem morju. Najprej je napadlo samo eno letalo, nato pa je napadlo več letal ter vrglo na konvoj dve bombi. Obe bombi sta padli v morje ter nista napravili nobene škode. Sovražna letala so bila pregnana.
Kopenhagea, 30. marca. Reuter. t. Na več krajih Danske so danes slišali grmenje topov, ki je prihajalo iz bližine nemškega otoka Helgolanda. Poročila pravijo, da se je morala tamkaj odigrati pomorska bitka ali pa je bil letalski napad na nemške utrdbe.
Oslo, 30. marca. Reuter: Nemška podmornica je ob irski obali potopila norveško ladjo »Stein-stadt« (2416 ton), ki je iz Turčije na Norveško vozila kromovo rudo. Od posadke jih je 12 našlo 6mrt v rešilnem čolnu, ki ga je potapljajoči se parnik potegnil seboj v globino, 11, pa iih je rešila angleška vojna ladja potem, ko so 127 ur pluli v rešilnem čolnu po viharnem morju. Švedska vlada je v Berlinu vložila protest proti potopitvi.
V zraku
Oslo, 30. marca. Havas. t. Uradno poročajo, da so pazili nad Oslom nemški bombnik vrste Hein-kel. Letel je 6.000 metrov visoko. Norveški protiletalski topovi so ga takoj napadli. Nato so se dvignili trije norveški lovci, ki so nemški bombnik pregnali nazaj proti jugu. Iz Bergena so malo pozneje javili, da sta 6e tudi tamkaj pojavila dva nemška bombnika, ki sta letela v smeri proti Hardangerju, Telemarki in Christianiasandu.
Nova Japonska vlada" na Kitajskem
Tokio, 30. marca. AA. Reuter. Po vesteh, ki io zjutraj prispele v Tokio iz Nankinga, je nova osrednja vlada na Kitajskem prevzela dolžnost Sedež vlade je v Nankingu.
Japonska se pripravlja, da svečano pozdravi novo osrednjo kitajsko vlado, ki je danes v Nankingu prevzela oblast. Ob tej priliki bodo japonska vlada, predstavniki oblasti in japonskih političnih strank poslali Vangčinvejevi vladi čestitke. Vlada je že sestavila adreso za novo kitajsko vlado, katero bo predsednik vlade predložil cesarju Adresa vsebuje priznanje osrednje kitajske vlade in sledeča navodila, katerih se Japonska misli držati v odnosih z novo kitaisko vlado:
1.	Dobri sosedski odnošaji in gospodarsko sodelovanje.
2.	Spoštovanje pravic in interesov tretjih držav v okviru določenih omejitev vojaškega značaja.
3.	Odstranitev režima maršala Čangkajška, da bi se omogočila izvedba novega reda in da bi sc nadaljevala borba proti protifaponskim elementom. Bivši predsednik vlade general Abe bo poslan kot izredni poslanik v Nanking s polnimi pooblastili, da položi temelje za bodoče sodelovanje z Nankingom. (DNB.)
IGN.VOK
LJUB L3 ANA, TAVČAR J EVA 7
da je nemška zamisel o še bolj tesnem sodelovanju med Nemčijo in Sovjetijo sedaj padla, ker da Sovjetija ne mara skozi drn in strn za Nemčijo.
Angleški listi odgovarjajo tudi na Molotove opazke glede Mannerheimove črte, ki da je ogrožala Sovjetijo, ter pravijo, da so to črto gradili predvsem nemški inženirji po načrtih nemškega generalnega štaba. Molotove opazke veljajo torej za sedanje sovjetske zaveznike, namreč za — Nemce.
Mnogo pozornosti so angleški listi posvetili tudi tistemu delu Mololovega govora, kjer pravi »da so trgovinski odnošaji med Nemčijo in Romunijo danes mnogo večji, kakor trgovinski odnošaji med Sovjetijo in Nemčijo«, iz česar v Londonu sklepajo, da Sovjetija nemških nad glede velikih dobav živeža in surovin ne bo izpolnila.
Angleški listi tudi niso pozabili podčrtati, da Molotov v svojem govoru z nobeno prijateljsko besedo ni omenil Nemčije.
V Berlinu
»Prijateljstvo med Nemčijo in Sovjetijo traja dalje«
Berlin, 30. marca. A A. DNB: Ves nemški tisk prinaša obširna poročila o včerajšnjem govoru Molotova. »Berliner Borsen Zeitung« pravi: Molotov je poudaril v svojem govoru o mednarodnem položaju jasno in odkrito, da so zaman vse nade, da bi Sovjetska Rusija zapustila svojo dosedanjo politiko. Komaj je minilo 24 ur od londonskega sestanka vojnega sveta zavezniških držav, :n komaj so se polegli bučni komentarji tiska zahodnih demokracij, že je Sovjetska Rusija dala odgovor, ki ne dopušča nobenega dvoma. Ta odgovor pomeni odklanjanje politike katastrof, katero hočejo voditi zapadni državniki v najbolj odločni obliki. Ta govor pomeni istočasno odločno zanikanje angleške in francoske propagande na severu, na Balkanu in na Bližnjem vzhodu o nekih ciljih sovjetske zunanje politike. Istočasno vsebuje ta govor poseben opomin silam Bližnjega vzhoda, naj se ne dajo zavesti po intrigah v vojaške demonstracije. Ta opomin bosta Pariz in London razumela. Sovjetska Rusija ne bo dovolila, da bi kdo kalil mir ob njenih mejah, ogrožal njeno varnost in njeno nevtralnost. Na ta način so razpršene vse nade nekaterih politikov zahodnih sil, da bo prišlo do prekinitve prijateljstva med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Molotov pa je nasprotno naglasil, da bo nadaljeval dosedanjo politiko do Nemčije, ker
Nizozemska gradi vojno brodovje
Haag, 30. marca. Reuter: t. Nizozemski parlament je sprejel zakon, ki pooblašča vlado, da takoj začne z gradnjo treh velikih oklopnih križark, ki bodo namenjene za obrambo nizozemskih kolonij v Vzhodu Indiji. Nadalje bodo v iste namene gradili 12 rušilcev podmornic, dva polagalca min, 12 hitrih torpednih čolnov. Vojno pristanišče v Surabaji bo popravljeno. Stroški bodo znašali 250 milijonov goldinarjev (6 milijard din).
Pogreb Braniyja, Iznajditelja radia
Pariz, 30. marca. AA. Havas. Danes dopoldne je bil svečan pokop na državne stroške znamenitega iznajditelja Branlyja. Pred osmo so prenesli krsto v katedralo Notre Dame. Ob devetih je bil prekinjen ves promet razen za avtomobile uradnih osebnosti okoli katedrale. Poleg vreč s peskom, s katerimi je zaščitena fasada znamenite cerkve, so bile izobešene črne zastave z monogramom pokojnega učenjaka. Velika množica se je zbrala v cerkvi in v bližnjih ulicah. Desno od krste so sedeli člani pokojnikove družine in predstavniki oblasti. Po cerkvenem opravilu je imel s svečane tribune pred katedralo posmrtni govor prosvetni minister Albert Sarraut, ki je poudaril bolečino Francije, katera je izgubila redko odličnega sina, čigar delo je bilo temelj poznejšim preiskovanjem Maxwella, Herza, Marconija in Ferryja. Sarraut je poudaril neumorno Branlyjevo delo in njegov idealni značaj. Cerkvenega opravila in govora se je udeležil tudi predsednik republike Lebrun s kardinalom Verdierom.
Sovjetija—Iran
Rim, 30. marca. b. Posebni dopisnik »Gazzetla del Popolo« poroča iz Teherana, da je sklenitev nove trgovinske pogodbe med Sovjetsko Rusijo in Iranom sprejeta z velikim zadovoljstvom. Domnevajo, da bo ta pogodba tudi prvi korak za končno ureditev odnošajev med Moskvo in Teheranom. Zato pričakujejo, da bo prišlo do novih sporazumov, ki bodo velikega političnega pomena. Stališče iranske vlade je popolnoma jasno. Iran je in želi ostati do konca sedanje vojne nevtralen. Zemljepisni položaj Irana je zelo kočljiv, kajti čez njegovo gorovje sta se vedno dotikala dva velikana: Sovjetska Rusija in indijsko cesarstvo. Nevtralnost Irana predstavlja važno jamstvo proti razširitvi evropskega spora na srednjeazijski vzhod.
se ta politika ni rodila zgolj iz oportunizma, temveč je potreba življenjskega prostora Sovjelsk" Rusije in njenega gospodarstva.
V Romuniji
Zaskrbljeni zaradi Besarabije
Bukarešta, 30. marca, t. »Associated Press«. V Romuniji so Molotove besede glede Besarabije neprijetno odjeknile. Molotov je namreč v svojem govoru o sovjetski zunanji politiki dejal, »da bes-arabsko vprašanje še ni rešeno, a da zaradi tega ni nobenega razloga, da bi med Sovjetijo in Romunijo mogle sedaj nastopiti kakšne težave.« Romunski tisk je dobil nalog, da o Molotovem govoru le malo piše, vendar se iz njega lahko bere neprijetno razpoloženje, da je bilo besarabsko vprašanje spet tako surovo postavljeno nekako na dnevni red v trenutku, ko se oba vojskujoča se tabora pripravljata, da se pomerita na južnovzhc' no evropskem prostoru.
Veleposlanik Surič nagnati iz Francije
Pariz, 30. marca. t. Havas. Sovjetski veleposlanik Surič, ki je njegov odhod zahtevala fran-
ru> le
da je Irancoski želji takoj ugodila. Surič je odpotoval z orient-ekspresom proti Carigradu. Na kolodvoru je bil skoraj sam in se je od njega poslovil v imenu francoskega zunanjega ministrstva samo en nižji uradnik. Za njegov odhod ni vladalo nikjer nobeno zanimanje. Surič je utonil v pozablienostL
QmpO>&GMtVJO
Novi banovinski proračun za 1.1940-1941
»Službeni Ust« s dne SO. marca prinaša pravilnik o banovinskem proračunu za 1940—1941, ki je a tem stopil v veljavo.
Novi proračun znaša v dohodkih, oz. ravno-toliko v izdatkih 199,447.730 din. dočim je znašal za 1939—1940 proračun skupno 193,059.010 din, tako da zniša povečanje 5,788.090 din.
Banovinski davki, takse in doklade ostanejo nespremenjeni kot so bili v doslej veljavnom proračunu.
Iz pravilnika posnemamo, da (e odpadel člen, ki je določal, da more ban v breme dohodkov od trošarine na vino in žganje namestiti potrebno število banovinskih trošarinskih uslužbencev. Odpadel je odstavek iz dosedanjega pravilnika, da sme banovina pri odmeri in pobiranju trošarino na pnevmatike uporabljati organe finančne kontrole. Nadalje je odpadlo določilo o banovinski taksi na zavarovalne premije, ki je določalo, da se ta davščina ne sme prevaliti na zavarovanca.
Proračunska vsota bednostnega sklada je bila zvišana od 6.85 na 7.2 milij. din in sicer pri dohodkih v postavki: izredna davščina delojemalcev in službodajalcev, med izdatki pa v postavki: za prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke in za preskrbo siromakov vob-če od 1.1 na 1.45 milij. din.
Pregled rednih izdatkov za 1940—1941 nam kaže naslednje postavke (v oklepajih podatki za 1939—1940): občni oddelek 7,165,920 (7,145.920), upravni oddelek 1,758.200 (1,318.520), kmetijski oddelek 16,873.100 (16,778.500), prosvetni oddelek 29,155.700 (29,790.500), tehnični oddelek 39 milij. 988.070 (40,404.880), oddelek za soc. politiko in ljudsko zdravje 50,595.450 (50,417.945), finančni oddelek 18,035.620 (18,941.180),' oddelek zn trgovino, obrt in industrijo 3,106.170 (3.121.395), Kranjske dež. elektrarne 24,500.000 (21,000.000) in proračunski rezervni krediti 3 milij. (1 milij.) din. — Izredni izdatki pa bodo naslednji: kmetijski oddelek 250.000 (100.000), prosvetni oddelek 3 mil. 449.500 (2,164.000), oddelek za soc. politiko in ljudsko zdravje 720.000 (1,020.000) in trgovinski oddelek 850.000 (100.000), skupno izredni izdatki 5 mil. 209.500 (3,384.000) in redni 194.230 (190.275.010) din, skupno torej 199,447.730 (193.659.040) din.
Redni dohodki so preračunani takole: doklade 67.035.668 (68.342.500), delež na skupnem davku na poslooni promet 5.581.332 2,900.000), trošarina 26,400.000 (40.650.000), davki in takse 19 mil. (iOO.OOO (19,200.000), ostale ban. davščine 150.000 (100.000), dohodki ban. zavodov in ustanov 57 mil. 907.280 (56,635.770), razni dohodki 5,323.450 (2 mil. 980.770), nadomestilo drž. za izpadlo trošarino na vino in žganje 14 milij., skupno redni do-
dohodki 195.997,730 (190.209.040) din, izredni dohodki, to so nepobrane terjatve prejšnjih let 3 mil. 450.000 (3,450.000), skupno dohodki 199,447.730 (193,659.040) din.
V	oči pada povečani delež na skupnem davku na poslovni promet. V samem proračunskem predlogi j bil ta delež ocenjen na 2.9 milij. din kot v proračunu za 1939-40. V novem proračunu pa znaša skoro 5.6 milij. din, sar pomeni povečanje za 2.7 milij. din in se to v banovinskih financah prav močno pozna. Nova je tudi postavka 14 milij. din, ki je prišla kot nadomestek za odpadlo banovinsko trošarino na vino in žganje v smislu čl. 7 uredbe o izpremembnh in dopolnitvah zakona o drž. trošarini z dne 22. decembra 1939.
Mariborski proračun
V	»Službenom listu« z dne 30. marca je objavljen tudi pravilnik o proračunu mestne občine mariborske. Proračun dohodkov za le (o 1940-41 znaša 64,353.520 din, prav toliko v izdatkih, dočim je znašal proračun za 1939-40 62,278.440 din. Kot aneks proračuna je priložen proračun regulacijskega sklada, ki znaša 1,820.000 din (za 1939-40 1,600.000 din).
V	novem proračunu trošarina na vino še ni določena in se do odločitve pobira po načelu dvanajstim v enaki izmeri kot leta 1939-1940, torej 150 par za liter vina. Znano je namreč, da je lwlu ta trošarina maksimirana z 1 din po državi. Vse ostale davščine in dajatve so ostale neizpremenjemei.
Celjski proračun
V	»Službenem listu« z dne "50. marca je objavljen pravilnik za izvrševanje proračuna mestne občine celjske za 1940-41, ki znaša v dohodkih, ozir. v izdatkih 19,613.482 dim dočim je znašal proračun za 1939-40 samo 17 milijonov 819.183 din.
V	pravilniku so nova določila, da se krediti, odobreni s proračunom za podpore -in razne subvencije, ne smejo zvišati. Društva, organizacije in ustanove, ki dobe iz občinskega proračuna nad 500 din podpore, so dolžni poslati občini svoja letna poročila.
Nadalje so vnesena določila o nabavi za občino, oddajo deti itd. Občinska trošarina na vino je v smislu zakonskih določil znižana od 1.50 na 1 din za liter. Odpadlo pa je doloČHo, da se oproščajo gostilničarji za 25% izno$ aa lastno gospodarstvo.
Izredni proračun znaša 4.8 milij. dim, za 1939-40 je znašal 2,417.800 din.
Cena 34 din, s poštnino 2 din več. — Prav tako f« T izšla te dni tudi »L zbirka dodatkov« istega pisca k njegovi leta 1937 izdani knjigi »Davek na poslovni promet«i Ta zvezek dodatkov obsega na 104 straneh (četverke) celotno, spremenjeno tarifo skupnega davka na poslovni promet in novi spisek luksuznih predmetov. Zvezku je priložen osem listov (četverke) obsegajoči vložek z enostranskim tiskom, ki vsebuje vse spremembe in dodatke v besedilu zakona, uredb in pravilnika k zakonu o neposrednih davkih. Navedba, na katero stran Suščeve knjige spada novo ali spremenjeno besedilo, omogoča, da se zadevno besedilo lahko izreže in nalepi na ustreznem mestu knjige. — Cena zvezku z vložkom je 36 din, s poštnino 2 dinarja več. — Obe novi knjižici se dobita pri avtorju v Ljubljani, Beethovnova 15, III, oziroma tudi v vsaki večji knjigarni.
Borze
Denar
Dne 30. marca.
Ziirich. Belgrad 10. Pariz 8.90, London 15.725, Newyork 446, Bruseli 70.15, Milan 22.525, Amsterdam 236.80, Berlin 178.70, Stockholm 106.26, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50, Budimpešta 795, Atene 3.30, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.40, Ilelsingtors 700, Buenos Aires 103.875,
MR.BAHOVEC
pomladansko zdravljenje
ca čiščenje in proti •labi prebavi pijt«
zdravilni
.PLANINKA' čaj
Bes. br. 1007/3».
Dovoljeno zvišanje cen mesa v Ljubljani
Kr. Bansrk« »prava ]© odobrila mesarskim podjetjem, ki so včlanjena v združenju mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani, da smejo prodajati meso i& slanino po ceni, in sicer:
goveje meso L vrste sprednji del do 14 din	kg
zadnji del	„ 16	„	„
praffiUJa meso tvefe kare	„ 22	„	„
vratina	„	20	„	„
slanina moža, salo tujih prašičev	„	20	„	„
domačih prašičev „	18	„	„
telečje meso stegno	„	18	„	„
pleče, hrbet	„	10	„	„
vrat in prsa	„	14	„	„
PovISek znaša 2 din, le pri tuji slanini 3 din ali 10%—16.7%. Povišanje cen velja do preklica.
Cene vsega drugega mesa, t, j. II. in III. vrste in droba ostanejo dosedanje.
V Celju
Kr. banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem, ki so včlanjena v združenju mesarjev in klobasičarjev v Celju, da smejo prodajati meso in slanino po ceni do največ, in sicer:
volovsko meso I. in meso od telic	12—14 din kg
kravje meso ..«,,.,.	10—12 „ „
telečje meso	12—14 „ „
svinjsko meso >...>■,»	15—16 „ „
Vse druge cene za meso in drob ostanejo nespremenjene.
V Kranju
Kr. banska uprava Je odobrila mesarskim podjetjem, ki so včlanjena v združenju, mesarjev v Kranju, da smejo prodajati meso in slanino po ceni do največ in sicer;	,	b
A)	Govedina: , '■PfV Meso (brez razlike kakovoslf) « ^ V ' 13 jetra in ledvice a > ......12—14
: vampi	do 8
pljuča ...»»p...,!, do 6 pljučna pečenka brez priklade . » „ do 20 vse za 1 kg.
B)	TeletinaT (	din Vrat	do 12 prsa in pleče aaaaaaaaa	do 14 hrbet in stegno . . . , , , . ,	do 16 zrezki brez kosti in jetra a ■ a ■ .	do 21 pljuča in ledvice aBBBaCKa	10—12
vse za 1 kg.
C)	Prašičje meso;	din Sprednji deli, pleča in rebra .	.	■	>	do 16 stegno, hrbet in ledvice , ■	«	■	■	■	do 18
jetra . .........■	.	■	12—14
pljuča...... i a	a	a	,	a	do 6
6lanina .■■■■». a.iai	16—18
čista mast . ■ a ■ . a •	■	■	■	a	do 22
vse za 1 kg. Cene drugega mesa in droba ostanejo neiz-premenjene.
S I® O R T
Nova ureditev trgovanja z markami
V zadnjem času se je ponudba nemških mark na naših borzah zelo zmanjšala, ker gre večina našega izvoza v Nemčijo na kompenzacijski podlagi ali pa na račun C. Zaradi tega vlada tudi pomanjkanje klirinških mark in je v zvezi s tem izdnalo devizno ravnateljstvo Narodne banke naslednjo okrožnico:
»Od dne prejema te okrožnice morajo pooblaščeni denarni zavodi pri nakupu in prodaji nemških mark r zasebnem kliringu na domačih borzah za račun svojih kontinentov na blagovni in neblagovni osnovi postopati na isti način, ki je določen za trgovino s svobodnimi devizami:
1. Prijave domačim borzam skupnega povpra-
ševanja in ponudbe ln poročilo Narodni banki se morajo posebej delati za nemške marke poleg prijav in poročila za svobodne devize.
2.	V poročilih za Narodno banko s« more ponudba in povpraševanje za nemške marke po neblagovni osnovi prijaviti en sam znesek brez označbe posameznih imen kupcev in prodajalcev in jc na isti način postopati tudi z zneski do 1000 mark na blagovni osnovi.
3.	Transakcije se izvajajo kakor pri svobodnih devizah.
4.	Terminske transakcije s® lahko opravljajo do nadaljnje naredba samo ▼ višini dnevnih tečajev za promptno blago.
Zadružna gospodarska banka
Občni zbor Zadružne gospodarske banke, ki je potrdil bilanco za leto 1939 in odobril predloge uprave glede razdelitve čistega dobička v znesku 3,350.554.30 din, od katerega gre 10% v redni rezervni sklad, 4% za prioritetno dividendo, ostanek pa v prid upnikom specialnega rezervnega fonda, lako da prejmejo 1,664.762 dinarjev v gotovini in 2,080.953 din pa v prepisu na njihovo staro vlogo. Tako se zniža specialni rezervni fond z dosedan|i-mi vrnitvami v znesku 13,015.520 din na 79,492.430 dinarjev.
Iz bilančnega poročila izhaja, da se novi pisli banke zadovoljivo razvijajo in se tudi imovinsko stanje ie naprej zboljšuje, Tudi promet je lani po-voljno napredoval, zlasti v deviznih poslih in po t?kočih računih poslovne klientele. Oprostitve sta-r h vlog so lani zadele vse stare vloge od 13.000 do 25.000, letos so pa postale proste vse stare vloge, ki so po stanju 10. aprila 1931 zr.ašale 30.000 din ali manj: poleg tega se izplačujejo na V3e ostale stare vloge obresti za leto 1939. Po dosedanjih izplačilnih načrtih je t,nko oproščeno 77% od skupnega števila vseh starih vlog. Realizacije starih angažmanov so se tudi v preteklem letu povoljno nadaljevale ter so bili v nekaterih primerih doseženi pri tem boljši rezultati, kakor pa so se prwtno računalL
Izplačila dividende ln 2% kvot specialnega
rezervnega fonda se prično že od 1. maja 1940 dalje, v prepisu vrnjene kvote 2K% se pa od
tega dne dalje obrestujejo kakor ostale stare vloge. *
Maksimiranje prodajnih cen sa sladkor. Zbornica za TOI v Ljubljani je bila obveščena, da je bila okrožnica Prodajne centrale za sladkor v Belgradu glede maksimiranja prodajnih cen za sladkor, katero so objavili organi finančna kontrole, preklicana in i tem razveljavljena. Prodajna centrala za sladkor je o tem preklicu obvestila organe finančne kontrole z vabilom, da o tem obvestijo vse trgovce.
I	•
Izvcnkonkurzna likvidacija. Hranilni In posojilni zavod, r. z. z o. z. v Ljubljani, je po odločbi ministrstva za trgovin^ in industrijo prešel v iz-venkonkurzno likvidacijo, Upnike pozivata likvidatorja dr. Jan Branko in dr. France Pergar, da
prijavijo svoje terjatve v roku treh mesecev. ♦
Živinski in kramarski sejem v Metliki letos ne
bo 2. aprila, marveč je preložen na 16. aprila. *
Sušeč Štefan, »H. zbirka dodatkov k (Neposrednim davkom'«, obsegajoča na 100 listih z enostranskim tiskom vse spremembe in dodatke do konca meseca marca 1940. ie pravkar izšla. —
IV. table-tenis turnir za prvenstvo Slovenije
To največje table-tenis tekmovanje v Sloveniji se danes nadaljuje v telovadnici II, drž. gimnazije na Poljanah. Turnir obsega vse discipline: seniorje, dame, juniorje, moštva, double in mixe double. Borba v vseh disciplinah bo izredno huda. Zato nam jamčijo imena prvakov.
Ker bo to največja prireditev te vrete v Ljubljani, vabimo cenjeno občinstvo, da si ogleda danes naše najboljše igralce Jugoslavije ter moralno podpre Slovence.
športni drobiž
Svetovni rekorder Finec Taisto Maeki, ki je v
spremstvu svojega rojaka slavnega Nunnija na turneji v Ameriki, ki je bil v Kansas Cityju nepričakovano premagan v teku na dve milji. Premagal ga je ameriški dolgoprogaš Walter Mehi, ki je pretekel progo v času 9:05.5 mi«.
Brazilija je v Buenos Airesu premagala nogometno moštvo Paragvaja z rezultatom 3:1 (2:1). Prvak Urugvaja »Nacional« iz Montevidea pa je premagaj v Santiagu reprezentativno moštvo iz Čile.
Švicarji bodo danes nastopili v Budimpešti proti madžarski reprezentanci v isti postavi kakor tedaj, ko so napram Italiji dosegli v Turinu neodločen rezultat 1:1.
Nizozemska je doživela popoln poraz v Ant-verpnu od belgijske nogometne enajstorice, ki jo je porazila s 7:1. S to res veliko zmago so se Belgijci revanžiraii za svoj nedavni poraz v Rotterdamu. Nizozemci- so zabili častni' gol -prav v zadnji.minuti pred koncem igre.
Zopet ena Punče&eva zmaga. V Genovi sta se na pgvr&tfcjg ,v ^45«noviap Pimčec in Palada ustavila, kjer sodelujeta na mednarodnem teniškem turnirju. Punčec je v polfinalu premagal Romuna Kanasesca z rezultaitom 6:2, 7:5, medtem ko je Palada podlegel Madžaru Aszbotu z rezultatom 6:4, 4:6, 6:3. V fi-nakii borbi nastopi Punčec proti Madžaru Aszbotu. Mitič se pa tega turnirja ni udeležil, temveč je odpotoval naravnost domov.
Vesti Športnih zvez, klubov in d-ištev
SK Slavija. Pozivajo »e igralci, da se javijo ol) 0.90 na igriSču Ljubljane. Juniorji II. igrajo ob 8 na igriš&u Ilirije. Juniorji I, na istem mestu ob 9.:W Oprano dvignite do 8 pni Ujnranu. Opozarjam vse gg. odbornike, da bo redna seja v torek v našuin lokalu. Jia vso 6trogo obvozna. Tajnik,
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v LJubljani in Mariboru, SPD in JZSZ 30. marca 19i0. Podkoren S00 m: —8, ja.sno, mirno, >0 em novega snega na stari podla,gl, prSič. Dovjc-Mojstrana 650 m: —7, jasno, 18 cm snega. Vršič 1515 m: —7, (15 em novega snega, na 70 podlage, pršič.
Bohinj-Zlatorog 5.10 m: +2, Jasno, mirno, So cm snega. Dom na Komni 1520 m: —It!, jasno, mimo, 70 cm no-
voga snega na 50 podlago, prMfi. Korošica: — G, jasno, mirno, 130 cm snega, prSiS. Mozirska koča 1311 m: jasno, mirno, 20 om novega
snega na 25 podlago, pršič. Pera 1651 m; —10, jasno, mirno, 45 om »noga, oere-njen.
ZFO
Sodobna orodna telovadba
K današnjim II. orodnim tekmam ZFO v Kranju
Kdor točno zasleduje razvoj orodne telovadbe v t&dnjih letih, mora takoj opaziti razliko med vajami pred svetovno vojno ter med onimi, ki jih izvajajo današnji vrhunski telovadci. Medtem, ko je veljal preje za najboljšega telovadca oni, ki je največkrat dvignil razovno stojo, je dandanes prav nasprotno: kdor je bolj gibčen, 6preten, pogumen, kdor izvaja svoje vaje s polnim zanosom, ta ima več veljave ne samo pri gledalcih, temveč tudi pred sodniško komisijo.
Kaj sklepamo iz tega? Današnja mladina se hoče sprostiti, hoče kolebciih vaj, hoče veliko gibanja in veliko sprememb. Tega jim vaj; starejšega kova gotovo niso nudile v tisti meri kakor te, ki jih izvajajo današnji telovadci. S tem seveda nikakor ni rečeno, da tudi telovadci iz predvojne dobe niso izvajali težkih, spretnoslnih in nevarnih vaj; toda v tistih časih je prevladoval tez-en gib in vaje , ki so jih izvajali tedanji telovadci, 60 morale imeti poleg ko-lebnig gibov tudi precej teznih vmes, če je hotel dobiti tekmovalec polno število točk. Še več: tedanji tekmovalni red je imel glede tega tako stroge predpise, da je tekmovalec, ki se ni ravnal po tem, gladko dobil za svojo vajo ničlo in naj jc bil oni del, ki ga je izvedel, še tako odličen. Prav gotovo je bilo to krivično in dandanes, ko je ves šport in vsa telovadba tako napredovala, je napredoval tudi tekmovalni red za telovadne tekme, ki se je res toliko spopolnil, da smo lahko zadovoljni z njim.
Mednarodne tekme in olimpijske igre zadnjih lft so pokazale, da je zavladalo po V6 5m svetu veliko zanimanje za orodno telovadbo. Toliko narodov kakor se jih 6cdaj udeležuje orodnih tekem, nismo ntftdar popreje videli pri nobenih tekmah. V tem pogledu je olimpijada v Berlinu dosegla doslej višek. Da je tako zanimanje za te vrste telesnih vaj, pa je brez dvoma glavna zasluga smer, katero so dali modemi orodni tclovadci s svojimi sodobnimi va-
j'am?. Današnji orodni telovadci »o se tudi preselili iz zaduhlih telovadnic na prosto, na igrišča kakor šf>or!niki ter ostanejo tam od zgodnje spomladi do pozne jeseni.. Oni se dalje dobro zavedajo, da človek z močnimi mišicami ne pomeni dosti, če ni tudi gibčen, spreten in pogumen. Vse te lastnosti ei pa moremo pridobiti z gojenjem kolebnih in ravnovesnih vaj ter z raznimi odskoki in preskoki z orodja, odnosno čez orodje, ki nam jih nudi današnja orodna telovadba.
Sodobna orodna telovadba je na pravi poti in zato ima brez dvoma še lepšo bodočnost. S telesno-
vzgojnega stališča je mnogo več vredna kakor marsikatera druge telesne vaje ali športi. Kar se pa tiče reda, discipline, tovarištva, pa menda ne bo druge telesnoTOgojne panoge, ki bi 6e mogla primerjati z orodno telovadbo.
Ivo Kermavner,
IV. akademija F0 in DK Št. Vid nad Ljubljano
bo v nedeljo, 7. aprila ob pol 8 zvečer s sodelovanjem godbe »Sloga« v Ljudskem domu. Nastopili bodo vsi oddelki z izbranim in pestrim sporedom. — Opozarjamo cenj. občinstvo, da so vstopnice od danes naprej v predprodaji v trafiki Kautman, kjer si more že zdaj vsakdo izbrati 6edež po želji. — Bog živil
Z D K
Vaditeljska telovadba. Vse vaditeljice barjanskega, šmarnogorskega in zasavskega okrožja obveščamo, da je v ponedeljek 1. aprila ob pol 7 zvečer revizija prostih vaj. Udeležba obvezna, .
ZAGREB. NIKOLICEVAIO
mmtimmsmm
Zimo
sterilizirano 115 C°
zsfc modroce
od navadne do najfinejše, vedno na zalogi po najnižjih cenah Franc Jager, tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17, telefon Z&-42
Kurfa očesa
Najboljie sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost is tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte potvorbl
ZaSSltni znak
Sporazumno urejevanje službenih cdROšajev v gostinski stroki
Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli: Na pobudo Zveze ugostileljskih nameščencev je sklicala Delavska zbornica dne 10. novembra
1939	informativni sestanek zastopnikov delodajalcev in delojemalcev gostinske stroke, kateremu so prisostvovali tudi zastopniki Društva za varstvo delavske mladine.
Na sestanku je bila soglasno ugotovljena potreba, da se osnuje poseben »stalni posvetovalni odbor za gostinsko stroko«, ki naj odstranja nesporazume, trenja in spore, ki nastajajo iz nejasnih odnosno dejanskim potrebam v gostinski stroki neodgovarjajočih določb zaščitne zakonodaje ter išče sporazume za spremembo in dopolnitev obstoječe zakonodaje v takem oravcu, da bo v gostinski stroki dejansko izvedljiva in v interesu vseh prizadetih.
fa odbor ie bil takoj ustanovljen in ga sestavljajo predstavniki: a) Zve*e gostilničarskih združenj za dravsko banovino; b) Združenja gostilničarjev v Ljubljani; c) Zveze ugostiteljskih name-ščeiccv v Ljubljani; č) Zbornice za TOI v Ljubljani; d) Društva za varstvo delavske mladine v Ljubljani; e) Delavske zbornice v Ljubljani.
Število predstavnikov poedinih zvez in ustanov ni omejeno ter sme vsaka zveza ali ustanova na sejo odbora z ozirom na važnost predmeta poslati tudi več svojih predstavnikov tako iz Ljubljane kakor iz osta'ih krajev dravske banovine,
Stalni posvetovalni odbor je začel najprvo razpravljati o vprašanju ureditve plač za ugosti-teljske nameščence ln je bil na seji dne 29. marca
1940	končnoveljavno urejen »osnutek odredbe o predpisu minimalnih mezd za pomožno esebie v gostinskih obratih«, katerega bedo prizadete organizacije tekom prihodnjih dni predložile kr. banski upravi s prošnjo za pravno izvedbo potom
km^u«« «... jl. -Miiouv iiatcuuc,
Pozno je prišla izza meje vest, da so na veliki petek, 22. marca, pokopali gospoda Jožefa Vintar-ja, dekana in župnika v Šmihelu pri Pliberku.
Dolgoletnemu župniku moje rojstne župnije sem dolžan položiti skromno spominčico na grob. V letu, ko sem pel novo mašo, je prišel gospod Vintar za župnika v Šmihel. V septembru letos bi bil dopolnil 33 let župnikovanja.
Bil je zvest pastir svojim vernikom. Preživel je težke dni na svoji župniji, najtežje v poplebiscitni dobi. Na vse mogoče ogabne načine so ga hoteli prisiliti, da gre »čez Ljubel« nazaj, od koder je leta 1887 kot 23 leten abiturient prišel v celovško bogoslovje. Mnogi drugi njegovi tovariši živčno niso vzdržali težkega pritiska po izgubljenem plebiscitu — on je vzdržal, nikakor ni hotel zapustiti svojih faranov, ki so se vedno odlikovali v zvestobi veri in materinemu jeziku. Svojim zvestim ovčicam je hotel biti heroičen zgled zvestobe.
Zadnje desetletje je že zelo težko opravljal svojo naporno službo, saj je 19. februarja letos vstopil že v 77. leto življenja in želel si upravičeno zasluženega pokoja. Videl je, kako manjka slovenskih duhovnikov na Koroškem, pa je ostal in vztrajal res junaško na svojeui mestu, vedno buden varuh dušam, ki so mu bile izročene.
Vsa leta, kar ga poznam, je bil bolehen. Skoraj vsako drugo leto ga ie obiskala kaka hujša bolezen. Zadnja leta je iskal zdravja vsako jesen v Rogaški Slatini. Tudi lansko jesen je imel že vse pripravljeno za odhod v zdravilišče. Pa preden je utegnil odpotovati, je izbruhnila vojna, že izdani potni listi so bili preklicani. Moral je ostati doma. V pozni jeseni ga je napadla huda bolezen;
Velika tatvina na Bledu
V noči od 29. na 30. marca, t. j. med petkom in soboto, je neznan zločinec s ponarejenimi ključi odprl vrata pisarne tovarne slovenskih in švicarskih vezenin ta Bledu. Potem je odprl isto tako s ponarejenim ključem železno blagajno Werlheim, v kateri je bila mala ročna blagajna, iz katere je vzel 26.000 din, ki so bili pripravljeni za plačilo mezd delavcem naslednjega dne. Odnesel je tudi pisalni stroj. Pustil je vse odprto ter odšel. Dasi v hiši stanujejo ljudje in je pisarna ob piometni cesti, ni nihče ničesar videl niti slišal. Velika za-gonetka je, kako je tat prišel do ponarejenih ključev blagajne.
ozdravel je, da je mogel konec januarja že zopet maševati. Cvetni petek je moral službeno iti pogledat v cerkveni gozd, tedaj se je prehladil, dobil pljučnico, kateri je v jutro po svojem godu, na veliko sredo podlegel.
Z njim je zginila značilna oseba iz vrst koroških slovenskih duhovnikov. Mož zlatega humorja, njegov široki smeh je bil nalezljiv in zdravilen. Vsakdo je odhajal od njega veselejši. Najobupnej-še situacije je premagal z originalnim humorjem, ki ni bil nikdar žaljiv. Še celo zagrizene politične in narodne nasprotnike je z njim razorožil. Še nedavno je prišla policija preiskavat, ker si je ob priliki zbiranja nekih »prostovoljnih« darov dovolil šaljivo opazko. Grozili so mu s 14 dnevnim zaporom, pa jim je predlagal, naj ga zapro najmanj za 6 tednov, da bo na račun tega predujma smel še kakšno reči. Smeje je odšla policija.
Bil je velik ljubitelj slovenske pesmi in dober tenorist. Kjer je bil on se je oglasila pesem. Sam morda ni vedel, koliko sonca je nosil seboj in kako radodarno je njegovo toploto izlival v duše svojih bližnjih. Upamo, da je že uvrščen med nebeški pevski zbor, v katerega je vstopil brez dvoma z nedolžno šalo in svojim običajnim nasmehom.
Za njegovo neprekosljivo gostoljubnost, s katero je meni mnogo let nadomeščal rodno hišo, mu pravični Sodnik bogato poplačaj. Truplo njegovo naj v miru počiva v slovenski zemlji koroški med svojimi farani, katere je pasel tako zvesto!
t Gregorij Rožman.
Mlademu duhovniku na grob
(+ Dr. Alojziju Pollaku.)
Če v poletju zreli klas kosa pokosi jeklena, če v jeseni pozni cvet slana umori ledena — kdo ne udul bi se v la čas, kdo bi jokal se na glas f
Da se zrelo stvarstvo klanja pod ostrino smrtne kose in da cvetje zalo pada od strupene pozne rose — to je večni Gospodar kakor uri vdihnil udar.
.4 če cvfli upapolni, v skrbi, trudu odgojeni, padajo čez noč v pomladi, kakor klusi ie zeleni — stiska se v bolest srce. v duši tečejo solze.
Zdaj teko na sveii grob, ki se je zaprl pred nami, ko je mlado irtev smrt zakopala v temni jami — vsi načrti mladih dni so pohojeni, mrtvi.
Cvet življenja, up sadu, vse je smrt v svoj grob podrla, vse ]e vzela svetlo luč, sonce dni nam je zastrla — v grob strmi bolest solzd, jtrosi leka od Bogu ...
Marija Ferjan.
Velikonočno zborovanje Slomškove družbe
Letošnje velikonočno zborovanje dne 26. marca je privabilo zopet veliko število Slomškarjev in Slomškaric v Ljubljano. Sv. maša je bila ob 9 in so kakor navadno prepevali učitelji in učiteljice prelepe velikonočne pesmi. Zbor se je od zadnjič čudovito izboljšal in je bilo petje res dovršeno, za kar gre zahvala vsem, ki so sodelovali.
Dnevni red zborovanja samega je bil zelo posrečen. Po kratkem iskrenem pozdravu predsednikovem, ki je imel to pot priliko pozdraviti poleg zastopnika g. bana, ban. inšpektorja prof. Kranjca, zastopnika g. škofa, stolnega kanonika Volca, zastopnika Krščanske šole, Katehetskega društva, Profesorskega društva i. dr. tudi še lepo število mladinskih pesnikov in pisateljev, ki jih je privabilo predavanje o mladinskem slovstvu.
Katoliška akcija — zahteve sedanjega časa
Kar nestrpno pa so čakali zborovalci veleaktu-alno predavanje g. univ. prof. dr. Odarja: »KA — zahteva sedanjega časa«. Toliko se namreč govori o KA, a prav to predavanje je pokazalo, da imamo
kev svoje delo preureja in ga nasloni tja, kjer je pomoč najbolj gotova.
Kakor pa zahteva vsak čas svoj način apo-stolata, tako ga zahteva tudi vsako okolje. Misijonarji dobro vedo, koliko drugače morajo poučevati preproste prirodne narode, kakor pa kulturne; tudi sicer je treba vsak pouk prilagoditi stopnji izobrazbe.
Ce pa hočemo doumeli KA, moramo razumeti naš čas. Trije znaki naš čas posebno označujejo: splošno razkristjanjenje, novo poganstvo in napadalno brezboštvo.
Papež v svojih okrožnicah in pismih opisuje splošno razkristjanjenje: krščanstvo so zenačali z drugimi verami, odpadli so od Kristusa, Cerkev so postavili v tostranstvo, zatajili so Boga in pozneje prišli do popolnega brezboštva. Ta vrstni red lahko opazujemo tudi pri nas. Seveda od dneva do dneva tega ne moremo opaziti. Toda, če primerjamo sedanji čas z onim pred 20 ali 30 ■ leti, moremo dodobra spoznati razkristjanjenje, ki je nastalo tudi v našem narodu. Po velikih mestih naj bi odstranili cerkve in krščanske spomenike, pa bi ne ostalo o krščanstvu ničesar več. r--
o tej stvari povsem napačne ali* vsaj nepopolne I ,Nf° poganstvo, kot drugi znak naše dobe, noimp. Ne hi bil mno-pi. a, nr»ripva(pii Hninti hup. ' Pa Je brez jj^iijietp ^slabše kpt, je bilo staropogan-
stvo. Tisto ni fajilo Boga, dočim ga današnje v
pojme. Ne bi bil mpgel g. .predavatelj dobiti hva- 1 Pa le ležnejših poslušalcev. Z vidnim zanimanjem so mu ° sledili, ko je v uvodu podal definicijo KA ter jo označil kot sodelovanje laikov pri apostolskem delu hierarhije in jih popeljal mimo raznih ugovorov proti njej prav do začetkov njenega dela. Ugotovil je, da vsak čas in vsako okolje zahteva svoj način apostolskega dela. Dočim je Gregor VII. mogel nasloniti delo Cerkve na svetne vladarje in so v XIII. stoletju dajali smer beraški redovi in je tudi v XVI. stoletju še pripadala pomoč Cerkvi raznim redovom, pa današnji čas ni tak, da bi se delo Cerkve moglo osloniti na svetne vladarje, delo redov pa bi bilo tudi vse preneznatno. Zato Cer-
BHBYmiRH krema
se uspešno uporablja zoper spuščaje, rane, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih. Naglo suši od znoja ali mokrenja opaljeno in odrgnjeno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah In drogerljah po ceni din 10-— u škatlico.
Celjski mestni svet
Celje, 30. marca 1940.
Pod predsedstvom g. dr. Voršiča Alojzija je bila sinoči v posvetovalnici mestnega poglavarstva plenarna seja celjskega mestnega sveta. Predsednik je poročal, da je finančno ministrstvo v celoti odobrilo mestni proračun, dalje o intervencijah celjske deputacije v Belgradu za nadaljevanje regulacije Savinje v celjskem ovinku in gradnjo mostu ter preložitev železniške proge.
Poročilo finančno gospodarskega odbora je podal mestni svetnik g. ravn. černelč Oskar. Finančno ministrstvo je odredilo, da bo mestna občina pobirala trošarino na vino din 1.50 od litra. Celjska mestna občina je sprejela ponudbo g. Zagoričnika Fortunat^ iz Celja, ki bo kupil mestno hišo na Bregu št. 1 za 175.000 din. Vrt za staro gimnazijo na Masary-kovem nabrežju, katerega je imel v zakupu g. Karbeutz, je mestni svet dal v brezplačno uporabo za dobo enega leta Olepševalnemu in tujskoprometnemu društvu v Celju, po tej dobi pa se lxi ta vrt izročil javnim svrham. Mestni svet je sprejel in odobril pravilnik o finančnem poslovanju celjske mestne občine. Obsega 104 8§. in se deli na 7 delov. Za nadaljnjo zaposlitev brezjiosclnih, j" mestni svet odobril 210.000 din za nadaljevanje regulacije Koprivnice na Dobravi, /reguliralo se bo 560 metrov. Celoten tretji odsek regulacije bo stal 540.000 din in meri dolžina trase 910 metrov. Celjska mestna občina bo po sklepu mestnega sveta kupila kiosk ob tehtnici nu Krekovi cesti. Kiosk je bil last trafikantinje ge. Sedlaček. ' Gradbeni referent g. Fazarinc Anton je poročal, da je odbor odklonil ponudbo Standarda v Zagrebu za podaljšanje pogodbe za bencinsko črpalko pred celjskim kolodvorom, ker jo bo prihodnje leto prevzelo celjsko mestno avtobusno podjetje. Kot garancijo, da bo OUZD — SUZOR zgradil po preteku 10 let na
leto pr
jetje. Kot garancijo, da bo
_____IR zgradil po	preteku 10 let na
novem jposlopju v Celju še	drugo nadstropje,
zahteva ccljska mestna občina vknjižbo 120.000 din, ki v nasprotnem slučaju pripade regulacijskemu skladu. Mestni svet je odobril gradbeno dovoljenje za bencinsko črpalko Ilasel-bahu na Krekovi cesti. Tvrdki Metka se dovoli gradnja skladišča in zaklonišča. Prav tako se dovoli gradnja skladišča, oziroma zaklonišča tt. Persil, toda le proti reverzu, da bo prilagodila skladišče bodočemu regulacijskemu načrtu in ga, če bo potrebno, tudi podrlu.
Po predlogu prosvetnega referenta g. Luk-mana, bo mestna občina kupila eno delo akademskega slikarja g. Alberta Sirka, ki razstavlja kot edini slovenski likovni umetnik na pomladanski razstavi združenih jugoslovanskih likovnih umetnikov v Belgradu.
Poročilo za mestna podjetju in elektrarno je podal g. Gologrnnc Konrad. Mestna elektrarna bo napeljala elektriko posestnikom Špacapanu, Stvarniku in Pavlinu v Košnici in prispevala 1800 din, ostale stroške pa lx>do krili odjemalci sami. Mestni svet jc odklonil prošnjo Vodovodne zadruge v Zavodni za pre-jiustitev vodnega izvirka nad >žcgnanim studencem« v gozdu za mestnim pokopališčem, ki je nameravala tu zajeti vodo in nuto zgraditi vodovod. Ta studenec potrebuje mestna občina sama. Mestni svet je sklenil, da se čimprej tu zgradi železobetonski nabiralnik in napeljejo cevi na mestno pokopališče.
Socialni referent g. prof. Mirko Bitenc je poročal, da je socialno politični odbor odobril na svojih sejah 9 novih podpor, nekaj podpor zvišal, 12 pa odklonil. Predsednik g. dr. Voršič je poročal pri slučajnostih, da je zadeva o nakupu Kristusovega kipa, last akademskega kiparja g. Napotnika, izročena prosvetno finančno gospodarskemu odboru. Glede sejmov v Celju, o katerih je bilo predlagano od strani trgovcev, da sc ukinejo, je predsednik mestne občine na vprašanje g. mestnega svetnika Ja,rra odgovoril, da bodo o tem izrekle končno besedo stanovske organizacije.
polnem obstgu taji in postavlja na njegovo mesto narod, raso, kri... Najstrašnejši pa je tretji znak naše dobe. Nikoli v zgodovini se ni zgodilo, da b? Boga napadali, kakor danes to delajo z največjo besnostjo in do potankosti organizirano. Ce bi to razmišljali, bi morali postati črnogledi. Vendar ima sedanja doba tudi v verskem oziru svetle točke. Ce prebiramo statistike cerkvenega klera, cerkvenih organizacij, pobožnosti ljudstva, aske-zo prav v času največje mehkužnosti, zlasti pa živo evharistično življenje, moramo biti veseli. Tudi papež je tega vesel, kakor to večkrat po-tHtaria.
Nekdaj se je mučeništvo pojavilo v posameznih primerih, danes pa kar v masah, če primerjamo Mehiko, Španijo, Rusijo in drugod. Kljub temu pa se mora Cerkev marsikje na terenu umi-kfeti. Papež Katoliške akcije, Pij XI. je videl rešitev samo v KA.
" >• Nastane pa vprašanje? Zakaj KA? Zakaj ne zadošča kler in redovi? V boljše razumevanje je predavatelj povedal zgled: Pred nami je tovarna y vseh svojih prostranih dimenzijah, okoli ograja, pri vhodu napis: Nezaposlenim vstop prepovedan! Tisoči delavcev hodi v to tovarno cel te-^len, po 8 ur na dan. Med te delavce je komuni-1 zim poslal svoje apostole. Ti zastrupljajo delavce-tovariše od jutra do večera, od ponedeljka do sobote. Župnik pa ima samo prižnico enkrat, kvečjemu dvakrat na teden, s katere pa vseh ne doseže, zlasti ne, ker se je v XIX. stoletju zgodil največji škandal, kakor pravi Pij XI. nekje, namreč odpad delavstva od Cerkve. Župnikovo delo napravi neuspešno komunistični agitator, ki obdeluje svojega tovariša-delavca ves teden, on pa le eno uro na teden, a še to uro doseže njegova beseda le tiste, ki pridejo k pridigi v cerkev.
, Pa je zopet drugo vprašanje: Zakaj ne vrše apostolskega dela društva, katoliška društva, ki so prav zato ustanovljena, da služijo tudi delavstvu v pouk, zabavo in nadaljno izobrazbo? Zalo ne, ker so društva ustanovljena zato, da zbirajo članstvo po delu (dopolavoristično»), dočim se na-ie delavstvo izgublja med delom in ne po delu. Torej naša društva ne zmorejo s svojim delom priti v okom delu komunističnih agitatorjev in za-vajalcev.
Torej: tako res ne more več dalje! In ne sme! Ne gre le za vero poedinca, ampak nas vseh. Dovolj je že, če v nas zbudimo to misel: Tako ne sme dalje. Glavna naša krivda pa je, da smo pasivni. Bojimo se zameriti. Vendar je resnica le ena in boj zanjo edin.
Druga misel pa je: Vsi in vsak posamezen je dolžan delati v smislu KA. Dobro primero je dal predavatelj z vojskovanjem. Nekdaj so najemali vojake za vojsko; potem je bilo delno obvezno novačenje; zatem obvezno za vsakega, ki kakor koli zmore pomagati v vojski ali v zaledju. Danes pa se vojska ne vrši le na fronti, ampak je vojska totalitarna. Ce pa hočemo v totalitarni vojni zmagati, moramo iti vsi kot celoten narod v vojsko.
Pokazal pa je tudi še, kako je KA v vsakem času imela drugačno poprišče. Pij IX. je dal katoličanom ukaz: Delajte! — To je bila tedaj KA. 'Leon XIII. je dal parolo za organizirano delo in so ob njegovem času katoliške organizacije vršile dela KA. Pij X. je vse delo združeval z neposredno f>ovezanostjo z Bogom v sv. Evharistiji. Benedikt XV. je odrinil politiko in socialno delo in so veljala takrat za KA le verska in kulturna društva. Pij XI. pa ie potožil: Danes se vse organizira, le apostolsko* delo ne. Pod njegovim *
Puhlmannov Co)
ublažuje KaSelj in razkraja Sluz (šlajm) Dobiva se v vseh lekarnah Oris. »»vitek 125 f; Din 87..
—m—— Ogl. rrg. br. 1501193« KHM
navodilom pa se je tudi apostolat organiziral v KA, ki jo danes poznamo kot organizirano apostolsko delo pod cerkvenim nadzorstvom.
To sta tudi dva najbolj značilna znaka: organiziran apostolat in cerkveno nadzorstvo, dasi je vodstvo laično. Za to pa je treba posebne vzgoje in kvalitetnega izbora poedincev. Vsak slan pa ima svoje posebnosti; zato je tudi priprava za delo KA v vsakem stanu drugačno.
Tako je predavatelj vpeljal poslušalce v razumevanje KA, kakor doslej še nihče, četudi je bilo na zborovanjih Slomškove družbe že več predavanj o KA. Poslušalci so mu bili zelo hvaležni, kar je pokazalo burno odobravanje. Predsednik se mu je v imenu zborovalcev iskreno zahvalil za predavanje, nakar ie v zvezi s predavanjem nastal predlog za duhovne vaje in za nadaljne načrte.
Zdaj je v imenu g. bana pozdravil zborovalce
g. inšpektor Kranjec, za g. škofa pa g. kanonik vole, ki se jima je predsednik zahvalil za pozdrave in ju prosil, da izročita spoštljive jx>zdrav~ vseh zborovalcev.
Mladinsko slovstvo
Nato se je pričelo drugo predavanje ge. Kri-ste Hafner »O mladinskem slovstvu«. V uvodu je predavateljica povedala, da je bil za to predavanje naprošen g. Lenščak, ki je tudi predavanje poslal, ker sam ne more predavati. Zahvalila se mu je za vse pobude, ki jih je prejela iz njegovega predavanja za svoje predavanje. Povedala je, da zelo obsežne snovi ni mogoče obdelati v tako kratkem in samo enem predavanju in da bo zato povedala najvažnejše.
Tisk je velesila; vendar je danes v verigah in zato vpliv tiska danes v političnem oziru ni tako silen, pač pa je njegov vpliv na duha ostal nezmanjšan. Ni je tako grde, pa tudi ne tako lepe misli, da bi je knjiga ne posredovala; vpliv tiska je tudi trajen. Ce pa tisk že na odrasle tako močno vpliva, koliko boli še na otrokovo dušo, ki je vse bolj dovzetna. Po iznajdbi tiskarstva se je prav kmalu opazilo pri vseh narodih, kako se trudijo, da bi tudi mladini dali čim več duševne hrane v knjigi in mladinskem slovstvu sploh. Tako se tudi Slovenci trudimo že dolgo let, da bi dali našim otrokom izmed dobrega najboljše. Nanizala je potem ves razvoj mladinske književnosti od prvih Slomškovih začetkov, pa do današnjih dni. Pokazala je zlasti razvoj mladinskega časopisa in mladinske književnosti sploh ter razdelila vso v naslednje razpredele: po vsebini, po jeziku, po vnanji opremi, po izviru in v mladinsko slovstvo s tendenco in brez tendence ter jc na koncu še posebej poudarila, kakšne so zahteve za slovensko mladinsko slovstvo.
Za vzgojitelja je važno vprašanje, kaj bo dal mladini v roko. Dve svetinji sta važni: vera in jezik. Vsak mladinski list in vsaka mladinska knjiga mora biti v teh dveh ozirih brezhibna. Nevtralnega mladinskega slovstva ni. Saj je prav to sredstvo, s katerim v mladini pozitivno gradimo. Tudi javnost je v veliki meri odgovorna za to, kaj mladina bere, kaj dobi v roke. V prvi vreli pa imajo starši in vzgojitelji dolžnost, da čuvijo nad tem, kaj je mladini v korist. Nihče ne more stati ob strani, ker gre za veliko'iTO1 vaSn^tfVar, najvažnejšo, od katere je odvisna bodočnost naroda in domovine: kakršna bo mladina, taka bo bodočnost.
K temu lahko mnogo pripomore kritika, ki naj pa bo taka, da se lahko zaneseš nanjo in da ni pod vplivom javnega mnenja.
Zaradi pozne ure je morala predavateljica svoje predavanje skrajšati, vendar to ni motilo celotnega in nadvse ugodnega vtisa.
Predsednik se ji je lepo zahvalil za predavanje in poslušalci so jo nagradili z res zasluženim aplavzom.
Debate o mladinskem slovstvu so se med dru-
Pimi udeležili zlasti: Rusova, dr. Lovrenčič, dr. ajdiga, Čibejeva, Malešič.
Sprejet je bil predlog, naj se na podlagi v zadnjem času izišlih zbirk in sestav pripravi nekak zbornik knjig, zaenkrat mladinskih, ki nam bo pokazal, kaj smemo dati otroku in kaj ne; pozneje pa prav tako za splošno slovstvo pri nas.
Po kratkih sklepnih besedah je predsednik z najlepšo zahvalo končal toletno velikonočno zborovanje.
80 letnica Marije Pauličeve
Dne 25. t. m. je obhajala svojo 80 letnico gospa Marija I'au-lič v Ruti nad Falo. Kljub visokim letom je še primerno čila in zdrava, oziroma še resno bolna nikoli ni bila. Dasi je posestvo že izročila mlajšim močem, se še vedno živo zanima za gospodarstvo in sama vodi gospodinjstvo. Svojemu trdnemu zdravju se ima zahvaliti, da ni klonila pod raznimi bridkimi preizkušnjami, s katerimi tudi njej življenje ni prizanašalo. — Dvakrat je pogorela. Prvič je morala v mrzli februarski noči s svojimi otroci, ki jih je bilo osem, bežati izpod goreče strehe, in takrat se je ena hči do smrti prehla-dila. Nojiaj let potem je umrl mož in vsa teža za družino in obširno gospodarstvo je padla na njena ramena. Drugič je pogorela na veliki petek in ol> silnem vetru je pogorelo razen stanovanjske hiše, vse. Je bila tista velika noč žalostna za njo, med osmojenimi zidovi in v bridkih skrbeh, kako bo zopet vse pozidala. Toda ni klonila. Z geslom: Bog je dal, Bog je vzel in Bog bo zopet dal, je z božjo in dobrih sosedov pomočjo vse zopet obnovila lepše, kakor je bilo prej. Pri vseh velikih in malih nesrečah, ki so jo od časa do časa obiskale, je še mogla izštudirati dva sina. Jernej je aktivni podpolkovnik v Ljubljani, a Peter je župnik pri Sv. Jerneju pri Ločah. Posestvo je dala Zofki, ki je že prej zmeraj bila njena desna roka. Trije olroci, dve hčerki in že oženjeni sin, so umrli. Razen ožjega kroga znancev se jubilantkc spominjajo vsi oni, katerim je s svojo poznano radodarnostjo in ljubeznivostjo delila podpore na ta ali oni način. Ni bilo berača ali siromaka, ki bi bil odstavljen praznili rok in nešteti so oni, ki so se na svojih vednih popotovanjih odpočili pod gostoljubno slreho in bili pogoščeni pri prihodu in pred odhodom. Naj ji dobri Bog obilno poplača v«p delo in trpljenje 7» dobrobit družine in naj jo še mnogo let ohrani pri čilosti iu zdravju.
ne novice
Koledar
Nedelja, 31. marca: Prva velikonočna nedelja, i nedelja; Benjamin, mučenec. V marcu je dan zrastel za 1 uro 38 minut. V mesecu aprilu pa bo
zrastel za 1 uro 29 minut.
Ponedeljek, 1. aprila: Hugo, škof, Venancij, škof, mučenec.
Torek, Z aprila: Frančišek Pa-vlanski. Leopold Gaj.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je mirno t Gospodu easpal gospod Ivan Skočir, sprevodnik električne cestne železnice v pokoju. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Društvena ulica 9 (Moste) na pokopališče k Sv. Križu.
+ V Radomljah je umrl gospod Slavko Jerman, trgovec. Pokopali ga bodo v ponedeljek, 1. aprila ob 10 dopoldne na domačem pokopališču.
■f V Planini pri Sevnici je umrl visokošolec
veterinar g. Ivan Poljanec, v 30. letu starosti. Veliko je obetal — vsi njegovi in upi njegovih domačih, so legli v grob
Naj v «kiru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Z odlokom prosvetnega ministra Je postavljen za učitelja na ljudski šoli v Žalcu in dodeljen meščanski šoli istotam Bogomir Peršič, diplomirani filozof pedagoške skupine.
— Poročila sta se v Šmartnem pri Kranju g. Janez Triller, posestnik in tovarniški nameščenec iz Virmaš pri Stari Loki in gdč. Marija Dolenc, tovarniška nameščenka iz Stražišča pri Kranju. Oba sta vrla naša somišljenika. Poročencema želimo obilo srečel
— Nov dom onemoglih v StaneScah. šentviška občina je uredila v Stanežicah pri Št. Vidu nad Ljubljano sodoben dom onemoglih, ki bo slovesno blagoslovljen danes ob pol 12 dopoldne. Blago-slovitveni obred bo opravil domači župnik in dekan g. Valentin Zabret, Z domom onemoglih je šentviška občina ponovno dokazala, da ima največje razumevanje za pereče socialne naloge, ki jih ji nalaga sedanji čas. Kljub temu, da ureditev doma onemoglih ni zahtevala majhnih žrtev, je občina vendarle zbrala potrebna denarna sredstva ter tako pristopila k stvarnemu reševanju socialnega vprašanja.
Grobnice In spomenike
kamnoseško stavbna, eerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 40-09
— »Tvoj vodnik v življenje«. Za veliko noč je izšla zelo okusno opremljena knjižica »Tvoj vodnik v življenje«, ki sta jo napisala ljubljanska-kateheta Premrov in Janko Žagar-Sanaval in je namenjena slovenski mladini, ki obiskuje ali pa odhaja iz ljudske šole. Knjižico je naša mladina z veseljem sprejela. V nekaj dneh je bilo razprodanih nad 4000 izvodov; nova naročila pa še vedno prihajajo, zlasti iz lavantinske škofije. Zanimivo je, kako sodi o knjižici naša mladina. Za danes naj priobčimo izmed številnih pisem le pismo mladeniča, ki obiskuje peti razred ljudske šole v večjem industrijskem mestu na Gorenjskem. Takole piše o knjižici: »Z velikim veseljem sem prebral knjižico »Tvoj vodnik v življenje«. Ko sem jo
JzUe so nove imacnlte
J. M. SEIGERSCHMIED
MARIJA in KATOLIŠKA AKCIJA
192 strani — cena din 22 —
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
—	O. ban dr. Marko Natlačen dne 2. april*
ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten.
—	Na milanski velesejem od 20. do 23. aprila z avtobusom za 900 din. Zahtevajte podrobne informacije v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5, leL 22-50.
—	Posnemanja vredno. Ugledne tvrdke: J. Gregorc, I. C. Mayer, Janko Sevnik, vsi v Ljubljani, Bergman & Co. Celje, Rekord, Su-hutica, Ferdo Kač, Slov. gradeč, Kosta Uiča sinovi, Belgrad, so socialno čuteče velikodušno odstopile svoje doplačilo iz likvidacijske mase Kodesa najrevnejšim. Srčna jim livaJa! Hvaležni obdarovani.
KRUPP KVALITETNI TOVORNI AVTO	G i.. ZASTOPSTVO * O.ŽUŽEK LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
	
t Jožefu Rotovniku v slovo
Liki sveči, ki po-nživaje samo sebe sveti drugim, je ugasnilo življenje po domače Logarjevega očeta g. J. Rotovnika iz Legna pri Slovenjem Uradcu. Na veliki petek je, kakor smo že kratko poročali, izdihnil svojo blago dušo.
Pokojnik se je rodil 25. marca 1861 v Legnu. V rani mladosti je s trdim delom v Kollnerjevi je-klarni služil svoj kruh. Ker je bil varčen, je z vztrajnostjo domače posestvo rešil bremen in začel z umnim in smotrnim gospodarstvom. Bog mu je naklonil svoj blagoslov v gospodarskem in pozneje v družinskem življenju. Pred dvema letoma umrla njegova žena Marija mu ie bila v veliko oporo in pomoč. V zakonu sta imela 13 otrok, izmed katerih jih živi še sedem. Vsi so dobro vzgojeni in kar najbolje preskrbljeni. Logarjeva hiša je bila žarišče naše narodne prosvete, saj so bili in so še vsi otroci požrtvovalni delavci na polju narodne omike in dolga leta vodilne osebnosti pri Orlu. Za reveže so bila vrata vedno odprta in le Bog ve za vsa dobra dela.
Kot izobraženega moža, so ga kmalu izvolili za župana občine Legen, ki ji je predsedoval 11 let. Pozneje je bil tudi še dolgo let odbornik občine Šmartno. Kmalu mu je bilo poverjeno tudi mesto predsednika Okrajne hranilnice v Slovenjem Gradcu, kjer je delal vrsto let za njen pro-cvit. V vseh krajevnih humanitarnih in prosvetnih organizacijah in zadrugah so ga izvolili za častnega člana, priznavajoč mu s tem številne njegove zasluge.
»Slovenec« je bil njegov zvesti spremljevalec cela štiri desetletja. Tudi skoraj vsi ostali katoliški listi, tedniki in mesečniki so redno prihajali v hišo.
Na veliko nedeljo se je pomikala dolga vrsta pogrebcev s krsto, v kateri so počivali zemski ostanki pokojnika, po bregu mimo Sv. Jurija v Smrtno. Takega pogreba v Smartnem že dolgo ne pomnijo. Zastopana so bila vsa društva, gasilci, FO in DK v krojih. Doma in na grobu mu je zapel pevski zbor iz Šmartna ginljive žalostinke, poslovilne besede pa je v imenu odbora občine Šmartno in v imenu vseh občanov ter društev izrekel predsednik občine g. Kresnik Martin, v imenu Okraine hranilnice pa dunovni svetnik g. Soklič kot njen gerent. Sveže pomladansko cvetje se je nagrmadilo na gomilo. Naj bo dobri Bog rajnemu bogat plačniki Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
prebral, sem jo začel iznova čitati. Tako lepi zgledi so in tudi poučni nauki za življenje, da sd jih bom zapomnil za vse življenje. Pokazal sem jo doma in vsi so jo čitali in njene lepe vsebine niso mogli prehvaliti. Na naši šoli je knjižico naročilo 172 učencev in učenk. Knjižica je zares dragocen biser. Naša želja je, naj bi knjižico naročilo kar največ otrok. Pisateljema knjižice pa se kar najlepše zahvaljujem. Bog naj jima poplača ves trud in ljubezen, ki sta jo v knjižico položila;« Knjižica je še na razpolago in se dobi za ceno 2 din izvod. Pišite na naslov: Ljubljana, Leonišče,
— Nevaren ogenj v Ambrusu. Dan 27. marca t. 1. bi bil kmalu postal katastrofalen za ves Ambrus. Okrog pol 12 je nastal ogenj na podstrešju hiše Frančiške Turk, Ambrus št. 5. Ogenj je nastal zaradi vročine v dimnih ceveh. Zraven se je nahajalo seno, in tako se je polagoma vžgalo. Posebno nevarno je bilo, ker je vlekel močan veter ravno v smeri proti vasi, in ker so povečini vse strehe hiš in gospodarskih poslopij krite s slamo.
ZUNDAPP ozuzEK
VSAK MODEL, DOBIT& TAKOX „'-'
Sreča v nesreči je pa bila, da so ogenj takoj opazili ter prihiteli gasit vsi vaščani in takoj alarmirali gasilce, ki so bili v rekordnem času 5 minut na mestu požara s svojo ročno brizgalno, čeprav je gasilski dom prav na drugem koncu vasi. Ročna brizgalna je takoj stopila v akcijo in se je v času 15 minut posrečilo ogenj popolnoma pogasiti. Hvala Bogu in pa našim vrlim gasilcem, da so ogenj pogasili in obvarovali nesreče vso vas!
Sanatorij za živine bolezni
Z a c r e b, Zelengal liroj S7. Tel. »3-8» Šef zdravnik: Dr. GJiiro VKANEŠIC.
—	Krajevna protituberkulozna liga 7 Murski Soboti razpisuje službo z c š t«t n e sestre. Mesečna plača 1000 din. Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre. Prošnje je vložiti do 15. aprila 1910. Predsednik lige, okrajni načelnik: dr. Bratina s. r.
—	Da boste stalno zdravi. }e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
šmarnice za leto 1940
»Mati dobrega Pastirja« so posvečene živim ln rajnim materam slovenskih duhovnikov. Zalo jih l>odo s posebno pieteto vsi gg. duhovniki čitali. Nekateri pa so pozabili knjigo naročiti v prednaročilu. Sporočamo, da se ta prednaročila s 25% popustom sprejemajo samo še do 10. aprila 1940, ko bomo dali knjigo na knjižni trg. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
—	Binkoštno romanje: Trsat-Rab) Spllt-Hvarj izlet po morju. Polovična voznina. Navodila brezplačno. — Tekmovalci plačaio 22 din! Načrt tekmovanja 3 din (pošljite znamke). Prijave naslovite: »Po božjem svetu«, Ljubljana.
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Josef« erenčice
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode:
Pri splošni nerroii ugodno pomirjuje RoeaSka
voda Tempel, pomešana s sadnim sokom
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 30. t. m. je objavljen »Pravilnik o banovinskem proračunu dravsek banovine za leto 1940/41«, dalje »Pravilnik Bednostnega sklada dravske banovine s proračunom za 1. 1940-41», Razglas o proračunu mestne občine mariborske za upravno leto 1940-41 in »Razglas o proračunu za ne občine celjske za upravno leto 1940/41«.
Ali ste Že naročiti letošnje Mohorjeve knjige?
—	Drzen vlom v klet. Nedavno smo poročali o vlomu, ki je bil izvršen v trgovino Jane na Studencu pri Krškem, te dni pa so spet doslej še neznani vlomilci poskušili svojo srečo pri Martinu Kuštrinu, posestniku v Ponikvah pri Studencu. V pozni večerni uri so namreč oni dan prišli pred klet omenjenega posestnika dobro maskirani moški, 3—4 po številu, odprli s pomočjo vitriha vrata ter naložili v poleg stoječi koš precejšnjo zalogo slanine in mesnin, ki so bile shranjene v kleti. Ko so skušali ujeti še nekaj kokoši, so te s svojim krikom zbudile starejšega sina, ki se je k sreči takoj zavedel nevarnosti in poklical na pomoč še očeta in mlajšega brata. Preden sta se pa ta dva odzvala, so zlikovci že uporabili priliko ter vrgli starejšega sina v apneno greznico, pograbili par kokoši in še dobro ohranjeno moško kolo, ki jo bilo slučajno ravno ta večsr shranjeno v kleti, ter izginili v noč. Na pozorišču so morali v naglici pustiti ves plen, ki so si ga naložili v koš, in še svoja dva vitriha.
Zakaj Izumiralo v naših vodah
sulci?
K članku, priobčenem v »Slovencu« z dne 10. III. 1940 pod gornjim naslovom, je treba resnici na ljubo dodati nekaj bistvenih pripomb. Razvoj industrije ob naših rekah, v glavnem ob Savi, je neizbežen in so prav tako neizbežne posledice za našo naravo. Hvalevredno je, da se KID na Jesenicah trudi, da bi katastrofalni učinek svoje industrije na Savo v zadostni obsežnosti parali-zirala. Neprimerno lažje bi industrije v Kranju, Medvodah itd. izdatno izčistile svoje odvodne vode. Izgleda pa, da za te industrije ni nobenih oblastnih postopkov, ki bi kaj zalegli. Še je čas, da se naše industrije z razmeroma prav malimi stroški pripravijo do tega, da se vse organizirajo za zadostno čiščenje odvodnih voda. Izvedljivo je to z razmeroma zelo malimi stroški in dejansko nobena industrija ne more trditi, da bi bila s čistilnimi napravami financijelno preobremenjena. Ne samo z ribarskega stališča, temveč tudi s stališča obvarovanja naše lepe narave, iz zdravstvenih ozirov itd. je. potrebno, da sedaj, ko je še čas, oblasti resnično nastopijo, ne pa da leže tozadevni akti cela leta po predalih nerešeni in ne-uvaževani.
Kar se tiče opisa starih časov v navedenem članku, je potrebno, da navedemo, da je takrat, in to je še do pred par desetletji, vladalo za današ-
Gostilna DON v Komendi
toči pristna štajerska vina najboljše kvalitete, nudi najboljša jedila ter oddaja tujske sobe po najnri.i ceni. Pridite v prijetno in domače opremljene prostore in postreženi boste najbolje.
nje pojme prav čudno stanje. Sulci so se lovili na prav divjaški način z mrežami, ostmi, puškami, vilami itd. Ko so prišli sulci na drslišča, je šlo vse na lov z oblastnim dovoljenjem. V Tacnu na primer se je vsako leto ob dresti polovilo z ostmi po 50 in več velikih sulcev. Privezovali so žive samice na vrvi in potem skozi celo drest bodli z ostmi vse došle samce. V Kamniški Bistrici so z mrežami polovili vse sulce, ki so došli na drest, z oblastnim dovoljenjem za prodajo. Isto se je godilo vsepovsod. Tudi med letom so sulce lovili z velikimi mrežami, brez ozira na velikost. Nobenega ujetega sulca niso izpustili.
Šele tisti pijonirji novega reda, ki jih člankar omenja, so uredili stare srednjeveške razmere in napravili hitro red, in sicer tako vzoren, kot ga nimajo niti vse današnje nemške dežele.
Poleg industrije je glavni uničevalec Save ne-smotrena regulacija naših voda, ki je ustvarila velikanska peščena morja ob Savi in pustošenja Save po travnikih in njivah ni zavrla. Toda kar se je z regulacijami ustvarilo, se ne da več popraviti. Peščena morja so tu in vsako leto Sava dalje zasipa strugo in sili vodo, da preplavlja in trga nova ozemlja. V zadnjih desetletjih je zasuta struga Save že do gradu Poganik pri Litiji in že je pričela Sava zasipati strugo dalje proti Litiji. Toda navzlic navedenim pojavom, ki so na žalost neod-stranljivi, je ribarstvo Save zaradi smotrenega gospodarstva in velikega požrtvovanja zakupnikov in lastnikov v ribarskem pogledu še vedno zelo dobra. Lov sulcev se vrši tako minimalno in tako, skoraj pretirano Športno, da mora vsak objektiven človek sneli klobuk pred tem. Nihče ne more trditi, da kateri zakupnik ali lastnik z lovom pretirava.
Kar se tiče vlaganja umetno vzgojenih sulčkov v naše vode, se je storilo veliko delo. Vsa sulčja drstišča so se v povojnih letih zavarovala s čuvaji in to hermetično podnevi in ponoči kljub velikim stroškom. Za dobavo iker so z oblastnim dovoljenjem ujeli letno 4 do 6 samic in so vse spustili žive nazaj. V predvojnih letih ni bilo nobenega nadzorstva in so celo z oblastnim dovoljenjem poklali na stotine sulcev na drstiščih. Kje je torej škoda?
V letu 1939 se je izpustilo v Ljubljanico 22.000 komadov zaroda in 500 enoletnih sluČkov; v Savo okrog Litije 3000 enoletnih sulčkov, v Krko 1000 enoletnih sulčkov. Tudi prejšnja leta se je vlagalo redno, kadar so bile na razpolago potrebne ikre. Ali niso to ogromne številke? Pri vsem tem pa niso bili nikoli kriti Taktični stroški pro-ducenta.
Clankar govori o kvaliteti, čeprav ni nikoli videl vzgoje sulčkov. Vsi so si enaki kot dinarji in neprimerno lepši kot pa v kateri koli divji vodi, ker so pač bili redno in obilno krmljeni. Razlika, kt jo hoče delati člankar, je pomanjkanje vsakega znanja. Izvoz, ki ga člankar omenja, je tako minimalen in predstavlja samo presežek produkcije. V nobenem primeru pa ni kril izdatkov producenta, ki so bili ravno v tem pogledu diktirani iz same požrtvovalnosti za stvar.
t'
Ljubljana, 31. marca
Gledališče
Drama: Nedelja, 31. marca ob 15: »Neopravičena ura«. Izven. Izredno znižane cene od 16 din navzdol. — Ob 20: »Severna lisica«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 1 apr. Zaprto. — Torek, 2. aprila »Županova Micka«, »Varh«. Premierski abonma.
Opera: Nedelja, 31. marca ob 15: »Lumpacius Vagabundus«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: »Adriana Lecouvreur«. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. — Ponedeljek, 1 apr.: Zaprto. — Torek, 2. aprila: Zaprto.
Radio Ljubljana
Nedelja, 31. marca: 8 Jutranji pozdrav (plošče) — 8.15 Veseli godci — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 10.15 Verski govor (g dr. Ignacij Lonček) —■ 10.50 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 11.45 Slovenski vokalni kvintet — 12.50 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Koncert lahke glasbe: Cimerma-nov kvartet in plošče 16.30 Kotiček za dijake
—	17 Kmet. ura: Nekaj o gozdni saditvi (gosp. rof. Mirko šušteršič) — 17.30 Koncert zbora elavskega glasbenega društva — 18.15 Razgibani zvoki (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Pogozdovanje Šumadije (inž. Vaskijevič) Belgrad — 19.40 Objave — 20 Velikonočne pesmi jx>je cerkveni pev. zbor z Viča — 20.45 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Orglice in harmonika (gg. Petan, A. Stanko).
Ponedeljek, 1. aprila: 7 Jutranji pozdrav
—	7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče) — 12 Zakaj veseli bi ne peli (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Strogost v vzgoji (g. dr. A. Brecelj) — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (o. prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila
—	19.20 Nac. ura: Lepota našega govora (Valj-ko Petrovič, knjiž., Belgrad) — 19.40 Objave
—	19.45 Več manire — pa brez zamere (gosp. viš. svet. Fr. Govekar) — 20 Mirko Ljubič: Gospiod Zmota v zmoti — Prveaprilska šala. Izvajajo člani radijske igr. družine — 20.30 Vsem v veselje: Radijski orkester in Jožek in Ježek — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za ples (plošče).
Drugi programi
Nedelja, dne 31. marca: Belgrad: 19.40 Narodne pesmi. — Zagreb: 21 Pihala. — Bratislava: 21 Slovaške narodne. — Praga: 21 Filh. konc. — Sofija: 21 Operetna glasba. — Beromiinster 21.15 Mozartove skladbe. — Budimpešta: 22.10 Jazz. — Bukarešta: 21.30 Opereta. — StockhoIni-H6rby: 19.30 Zbor in orkester. — Trst-Milan: 17 Plesna glasba. 22.15 Vittadinijeva »Missa Jucunda«. — Rim-Bari: 21 Verdijeva opera »Trubadur«. — Flo-renca: 21 Pihala. — Oslo: 19.30 Ork. konc. — Sottens 21.20 Duhovna glasba.
Prireditve in zabave
Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske bo proslavilo svojo 201etnico na eimiooičnem
koncertu dne 8. aprila t. 1. v veliki Unionski dvorani. Za to priliko je izdalo vodstvo Orkestralnega društva bogato in tehnično lepo opremljeno pro-gramno knjižico. Vsa dela bo izvajal poleg solista Ivana Noča pomnoženi orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice.
Pevsko društvo Krakovo-Trnoro bo imela svoj letošnji koncert v veliki Filharmonični dvorani v petek, 5. aprila ob 20, Zbor Krakovo-Tmovo spada med naše najbolj agilne in požrtvovalne pevske zbore, zato obisk najtopleje priporočamo. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Pridite danes vsi v Frančiškanska dvorano, da si ogledate krasno igro »V naročju narave«. To igro priredi Zveza slovenskih skavtov za zaključek propagandnega tedna. Predprodaja vstopnic je pri dnevni blagajni v pasaži od 10 do 12 dopoldne ter ob 3 popoldne pred predstavo. Začetek točno ob 8 zvečer.
Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob 20 v društvenem domu »Materinsko proslavo« s pestrim sporedom, Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne.
Fantovski odsek Ljubljana-mesto vabi vse svoje prijatelje na 6vojo prvo akademijo, ki bo v nedeljo, 7. aprila ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani.
Prosveta v Zeleni jami uprizori drevi ob 8 v Zavetišču komedijo: »Charlijevo tetko«.
Frančiškanska prosveta MO v Ljubljani ponovi danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Weiser-Savinškovo dramo »Luč z gora«. Predprodaja vstopnic od 10—12 in od 3 dalje pri dnevni blagajni.
Predavanja
Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi v torek, dne 2. aprila ob 18 v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje >Orkneysko otočje«. Predavala bo v slovenskem jeziku ga. Fanny Copeland. Predavanje bodo spremljale krasne, večinoma barvaste slike.
Univ. prof. g. dr. Marij Rebek bo predaval na Ljudski univerzi v sredo, dne 3. aprila, o temi: Premog in organska kemija. Ker bo predavatelj ves čas eksperimentiral, bo predavanje v kemični predavalnici I. realne gimnazije v Vegovi ulici.. Vhod z dvorišča. Začetek ob 20. Vstop prost.
Krščansko žensko društvo Vabi članice in so-mišljenice k zanimivemu in aktualnemu predavanju g. dr. Ahčina, ki bo v sredo, 3. aprila ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta 5.
Sestanki
FO Ljubljana-mesto. Danes popoldne ob 2 bo skušnja za vse tiste fante in dekleta, ki bodo nastopili na akademiji.
Cerkveni vestnik
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnoet v četrtek 4. aprila v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva 6V. maša, ob pol šestih pridiga in ob šestih sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vse častilce «v. Rešnjega Telesa vabimo, da se udeleže v obilnem številu evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi..
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne v nedeljo: dr.
Piccoli, Tyrševa 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta; v ponedeljek: dr. Kmet, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar. Selenbureova ul. 7.
Pri glavobolu
I 11UB1IANA
Ogl. reg. pod 8. B. 1318 od IS. xn. 1038
Modernizacija Dunajske ceste
Letos je prišla na vrsto modernizacija
državne ceste iz Ljubljane do Domžal in sicer najprej odsek od savskega mostu na Ježici do "omžal. Ljubljanska i pripravila podrobe tlakovanje Dunajs prej proti Ježici v celotni dolžini i in pol kilometrov, torej približno do gostilne »Ruski
Domžal. Ljubljanska mestna občina pa je tudi že pripravila podroben načrt za modernizacijo tlakovanje Dunajske ceste v mestu in na-
car«. Modernizacija tega odseka ceste po predpisih in zahtevah za državne ceste in po določilih, ki veljajo za nadaljevanje ceste proti Domžalam, bi veljala okrog 7 in pol milijona dinarjev. Mestni gradbeni urad pa je za Dunajsko cesto izdelal načrt, ki odgovarja prometni važnosti Dunajske ceste iin zahtevam mesta, zaradi česar naj bi bila Dunajska cesta bolj Sirotka in modernejša urejena. Pri prometnem štetju v poletnih mesecih leta 1938 je bil ugotovljen dnevno od 6 zjntraj pa do 20 zvečer pri železniškem prelazu na Tyrševi cesti naslednji promet: pešcev je šlo 6700, kolesarjev se je peljalo 17.400, torej še enkrat yeč, kakor je šlo pešcev. Vozil s konjsko vprego je šlo 700, motornih koles 170, motornih vozil in sicer osebnih in tovornih avtomobilov ter avtobusov pa 700. Skupna povprečna tona-ža vseh vozil je zinesla torej povprečno na dan 4000 ton. Konec avgusta 1958 pa je bila zaznamovana najvišja tonaža in sicer 5065 ton. Tako ogromnemu prometu mora seveda odgovarjati tudi cesta, kar je vse vpošteval načrt za modernizacijo Dunajske ceste.
Sedanja Dunajska cesta, ki gT« od glavne poŠte proti Ježici, je prvih 500 metrov v središču mesta tlakovana z velikimi regularnimi kockami, ki so pa hudo obrabljene. Bile so tudi že obrnjene, tako da ne bodo več za rabo.
zo pride na obeh straneh 1 do 3 metre širok pas za obcestne nasade, za tem pa na vsaki
strani po 3 metre širok asfaltiran hodnik za pešce. Ce sedaj seštejemo skupno širino posameznih prog, dobimo širino 30 metrov, če je
Kako je cesta na tem delu kotamjasta, ni po-
ada~J
'raj
do prvega kilometra; tlak se konča nekaj pred
treba še posebej razlagati V nadaljnem delu je cesta tlaikovama z drobnimi kockami, skoraj
Sv. Krištofom. Z drobnimi kockami tlakovana' cesta je dobro ohranjena, treba pa jo bo kljub temu pretlakovati, ker so se tramvajske tračnice od Ajdovščine navzgor do Bavarskega dvora na več mestih usedle, kar sedaj občutno moti promet. Od Sv. Krištofa naprej ima cesta makadamski tlak, ki je zaradi velikanskega prometa silno obremenjen in ga tudi ni mogoče vzdrževati brez kotanj. Cesta sama gre v glavnem v ravnih črtah in ima le nekaj blagih lokov, kateri bodo pri modernizaciji le malenkostno popravljeni. Pač pa bodo pri modernizaciji cesto zravnali, tako da ne bo imela po nepotrebnem sedaj vzpona, sedaj zopet malenkostnega padca. Šele zadnjih 40 metrov pri Rusikeim carju bo dobila cesta majhen nasip zaradi tega, da se bo mogla priključiti na popolnoma novi del ceste, ki bo šel mimo Je-žice v ravni črti in blagem loku na savski most.
Moderno cestišče
Velika pa bo sprememba, ki jo bo doživela cesta za oko. Vsa bo tla/kovana z drobnimi granitnimi kockami, ki bodo položene na 2 do 3 centimetre debelo plast drobnega peska. Ta pesek bodo nasuli na 20 cm debelo temeljno plast kamenja, ki bo zalito z betonom. Ta temeljna plast pa bo položena na 28 cm debelo tamponsko plast — blazinico, napravljeno iz čistega presejanega proda. Celotna širina Tyr-ševe ceste po modernizaciji bo znašala 26, 28 in celo 30 metrov, deloma pa bo razširjena ponekod do 32 metrov. Vozišče samo, ki bo tlakovano z drobnimi kockami, bo široko 12 m. Na sredi vozišča bodo položene tramvajske tračnice za dvojni tir. Razumljivo je, da bo 12 m široko tlakovano vozišče obrobljeno z močnimi granitnimi robniki. Takoj za robniki bodo na obeh straneh napravljena 3 m široka kolesarska pota, za biciiklje, triciklje in ročne dvoikolesne vozičke. Ta kolesarska pota lx>do dobro valjana in bodo imela skupaj nad 30 cm debelo plast gramoza, ki bo pokrita z 2 cm debelim slojem sprameks-bitominozne zmesi, kakršno že poznamo, na primer z Vodnikovega trga, z Erjavčeve ulice itd. Za kolesarsko ste-
paš za obcestne nasade širok 3 m, če pa je pas za nasade širok le 2 metra ali 1 meter, bo pa cesta široka le 28 metrov ali pa 26 metrov. Razumljivo je, da bo pas za nasade ožji tam, kjer ob cesti ne bo dovolj prostora za normalno širino. Taka izdelava ceste bi po proračunu mestne občine veljala približno 14 in pol milijonov din. Zaradi tega bo morala mestna občina za modernizacijo prispevati razliko 7 milijonov din. Mestna občina je že dobilo zagotovilo od Hipotekarne banke, da ji bo izplačala posojilo v ta namen. Kakor hitro bo torej mestna občina lahko založila 7 milijonov din kot svoj prispevek za modernizacijo Dunajske ceste, bo tudi že razpisana licitacija za modernizacijo tega dela.
Dimnikarjev jubilej
Splošno zmni in spoštovani dimnikarski mojster g. Vaclav R o g e 1, zvesti čita-telj in naročnik našega lista, slavi hkrati kar dva jubileja: 25-Ietnico samostojnega izvrševanja dimnikarskega obrta in srebrni poročni jubilej. Po stari tradiciji, ko je prehajala obrt od očeta na sina, se je mojster Vaclav po končanih šolah tudi posvetil dimnikarstvu, prav tako kakor njegova brata Peter, ki je dimnikarski mojster v Šiški in Tone, ki je že nad 20 let dimnikarski pomočnik. Naš slavljenec se je pred 25 leti — ob poroki — osamosvojil v Mostah, pozneje pa se je preselili v kolodvorski okraj, ki je še danes njegov ometalni okoliš. Zaradi svoje mirne narave in vsestranske usluž-nosti je splošno priljubljen in ga cenijo vsi, ki ga poznajo. Ima pa mojster Rogel zasluge tudi za dimnikarski stan. Kot zadružni načelnik je uredil vprašanje razdelitve železniških dimnikarskih del, sodeloval je pri rajoniranju dimnikarskih del za Ljubljano, Celje-okolico in Maribor. Več let je bil zadružni odbornik in član izpraševalne komisije za pomočniške preizkušnje.
K njegovemu jubileju mu iskreno čestitamo, obenem pa želimo, da tudi praznik srebrne poroke z gospo Elči zadovoljno preživi v krogu svojih otrok, ki jih je vse lepo vzgojil.
— Pri zlati žili, bolečinah ▼ križu, zastoja krvotoka {eter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 30474/35
1 Celonočno češčenje v stolnici bo v noči na prvi petek od 4. na 5. april. Vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj se bodo opravljale molitve 3 ure. Počeščenje Srca Jezusovega, kot dodatek pa II. pol ure pred Najsvetejšim. — Možje in mladeniči, pridite, molimo in prosimo Srce Jezusovo za ljubi miri
1 Namesto venca na krsto pokojne ge. Marije Klinar je daroval msgr. Stanko Premrl 100 din v korist Stolne Vincencijeve konference.
1 Sv. maša zadušnica za blagopokojno gospo Marijo Teršanovo, soprogo profesorja v pokoju, bo v sredo, 3. marca t. 1. ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Se boljši film od ..Poslednje zapovedi"
Najaktualnejši velefilm!
Jeklena armada
Geors Brent Olivia de Havilland
Predstave ob 1030, 15., 17., 19. in 21. uri
Grandiozni prizori in podv:gi modernega vojskovanja. Največji bombniki na delu. Nepremagljiva ameriška vojna armada. - Ljubavna drama, ki se odigrava med dvema bratoma.
KINO MATICA tel. 21-24
Mickev Roonev in Freddie Bartholomew, dva slavna in priljubljena filmska zvezdnika v
veseli in zabavni pustolovščini:
LORD ]EFF
Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO SLOGA telefon 27-30
Ob 10'30 dopoldne zadnjič po znižanih cenah: JEANETTE Mac DONALD, EDDY NELSON
Pesem zlatega zapada ■■■DBHBHHBBHHHMBH
KINO KODELJEVO — Telefon 41-64
Danes ob pol 6. in 9.uri senzacionalen Cecil B. de Milev velefilm
Union paciffic
Veliki refren
Monumentalno veledelo o gradnji največje transkontinen-	Glasba, petje, samozatajevanje.
talne železnice, poln romantike in drugih pustolovščin.
P6ZM! Radi izredne dolžine filmov predvajamo ob pol 3. uri samo »Union pneifie« — znižane cene. — Opozarjamo, da je zadnja predstava ob 9. ne ob pol 9. uri.
Največja senzacija sezone! T II || 7 A II in hiamaii rin
lonnir WeissmQller TARZAN in megOV Sin
in mali čudežni deček izvajata fra-pantne akrobacije kot kralja džungle v borbi z zvermi in divjimi plemeni KINO UNION, telefon 22-21
Predstave ob 10.30 dop. (rnižane cene) ter ob 15., 17., 19 in 21. uri. Rezervirajte vstopnice I Velikansko zanimanje I Otroci nad 5 let morajo imeti svojo vstopnico
1 Slovenska krščanska lemka zveza v Ljubljani ima redni občni zbor 14. aprila ob 10 dopoldne v beli dvorani hotela Union.
1 K jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljona
nam poroča še DSLU: Jakopičev paviljon je podoben panju, tako življenje je v njem. Se prihajajo zamudniki s slikami in kipi, čeprav so žirije — za Neodvisne, za Lado, za Brazdo in za ostale člane, svoje delo v glavnem že izvršile. Vabljenci, predvsem naši impresijonisti, so seveda izven žirije. V zadnjem hipu je težko urediti katalog in vse, kar je potrebno za dobro funkcioniranje zunanjega aparata. Obeševalna in razvrščevalna komisija je tudi začela s svojim delom. Razstava bo odprta danes ob 11 z otvoritvenim govorom um. zgodovinarja in konservatorja dr. Frana Mite-snela. Nato bo gledališki igralec g. F r. Kralj recitiral Ganglov prolog, ki je bil čitan leta 1900 ob priliki slavnostne otvoritve I. slovenske umetnostne razstave. Prosimo občinstvo, naj pride pravočasno, da bi ne motilo govornikov. Opozarjamo posebno na to, da se bodo pri blagajni prodajali fotografski posnetki umetnin skoraj vaeh slovenskih umetnikov. Fotoreprodukcije je mojstrsko izvršil atelier J, Pogačnik.
1 Jugoslovanska unija za zaiSito otrok ima redni občni zbor danes ob pol 10 dopoldne ▼ veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva r Ljubljani. Odsek za dravsko banovino bo na občnem zboru dal vsa potrebna poročila o delovanju društva v pretekli poslovni dobi, prav tako pa bodo
P* b
sprejete resolucije in proračun za prihodnjo poslovno dobo.
1 Častniki-npokojenci kakor tudi vdove (otroci), ki uživajo rodbinsko pokojnino, morajo zaradi prevedbe njihovih pokojnin po novem Zakonu o ustrojstvu vojske iz leta 1931 vložiti prošnjo na ministrstvo vojske in mornarice. Informacije in navodila pri ppolk. E. Zajcu, Miklošičeva c. 30 (pismeno).
INad 8.600 bolnikov je do včerajšnjega dne sprejela v letošnjem letu ljubljanska splošna bolnišnica. Ta številka za pričle tri mesece najlepše dokazuje, kako velikanski je naval bolnikov v bolnišnico in kako velike težave ima z njihovo namestitvijo uprava bolnišnice. Ogromno število bolnikov pa daje tudi silnega dela zdravnikom in vsemu osebju bolnišnice.
1 Najcenejšo, moderno, garantirano trajno on-dulacijo. Salon Kosec, Miklošičeva 18.
po> cbi&avjL
1 Bolničarji to bolničarke Rdečega krila. V torek, dne 2. aprila, bo ob 1930 v Delavski zbornici predavanje prof. dr. Za!okar)a: Nenadno obolenje v zvezi z nosečnostjo.
1 Kontumnc psov in mačk. Iz ljubljanske občine se je na Jež.ico priklatil pes. ki je ugri-zel več psov in napadal tudi ljudi ter kazul znake stekline. Da se steklina ne razširi, je v smislu odredbe kr. banske uprave od 26. marca t. 1. odrejeno v področju mestnega poglavarstva ljubljanskega, da psi čuvaji morujo
°?a - -
biti vedno zuprti uli priklenjeni v dvoriščih vsi drugi psi pa morajo biti opremljeni z na-
F)bčniki ali jih je pa treba voditi na vrvici, repovedano je pse voditi v javne lokale, prav
tako pa morajo biti vse mačke varno zaprte. Če je prišel kak pes ali mačka v dotiko s steklim psom, ga je treba takoj oddati mestnemu konjaču in vsak tak primer brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu ura.lu na Krekovem trgu št. 10, I. nadstropje. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po teh odredbah, bodo na zahtevo zakona odvze' lastniki pa strogo kaznovani.
Francu KoSniku v spomin!
Brezskrbno si st 15. t. m. z znancem vračal domov, ko sta te zadela »trela, namenjena maščevalno drugemu, a po nedolžnem zadela tebe. Ve« trud zdravnikov te ni mogel iztrgati smrti.
Kakor Kristus po nedolžnem trpim, si izjavil, tik predno ti je ugasnilo mlado življenje. Štiri dni strašnega trpljenja ai prestal. Ljubili so te vsi, ki so te poznali. Saj so se mladeniči, dekleta, možje in žene vso noč poslavljali od tebe, ko so te kropili in molili. Saj si bil vedno vedrega duha. Srčno si ljubil lepo Gorenjsko in silne gore, zato si prosil, <ia so te še živega iz bolnišnice pripeljali domov. V tej ljubljeni zemlji počivaš sedaj.
Odšel si v boljše življenje, a tvoj duh obdaja mene in vse tvoje znance. Bog naj ti bo plačnik za vse lepe ure, ki sem jih preživela jaz in drugi s teboj. In to zahvalo je izražalo obilno cvetje in veliko spremstvo na tvoji zadnji poti. Čudno naključje je naneslo tako, da so tvoje zemske ostanke polagali v prezgodnji grob na veliki četrtek, ko je bil prvi pomladanski dan.
Prosi pri Bogu za nas vse, ki smo te ljubili.
Fani G.
•	Vlomilci ▼ poslopju belgrajskcga kasaeij-
skega sodišča. V eni zadnjih noči so vdrli vlomilci v poslopje kasacijskega sodišča v Belgradu v Kralja Milana ulici in prebrskali vse predale po pisalnih mizah. Našli so pa le malo: par škatelj cigaret in nekaj dinarjev. Poskus, da bi vlomili v železno blagajno, se jim je ponesrečil.
•	Ubit v pretepu. V neki vasi v okolici Bjelo-varja so se stepli kmečki fantje. V pretepu so se zabliskali noži in po končanem pretepu je obležal na cesti mrtev kmečki fant Ivan Kokezič, ki je dobil sedem sunkov v hrbet in glavo. Trojica fantov je ranjena. Orožniki energično zasledujejo krivce.
*	Slikar in hišnica. Slikar Alfred Wertag, ki je pred leti priredil v Zagrebu razstavo svojih del, je bil te dni v Belgradu aretiran, ker je ponaredil potni list. Wertag se je zagledal v ženo nekega šoferja, ki je bila hišnica v hiši, v kateri je stanoval. Čeprav je bil poročen, je sklenil, da bo s šoferjevo ženo pobegnil v Carigrad. Dal je izstaviti potni list na ime svoje žene, prilepil pa je fotografijo hišnice. Nekega dne sta se slikar in hišnica odpeljala v Carigrad. Tam sta se kmalu začela prepirati in končno se je hišnica vsa skesana vrnila v Belgrad k svojemu možu, ki ji je njen greh velikodušno odpustil. Ko je Wertag prišel v Belgrad, da bi hišnico odpeljal nazaj v Carigrad, ga je policija prijela zaradi ponarejenega polnega lista.
*	Kako je kovač »panal« čarovnico. V vasi Kornianu pri Šabcu je kovač Vladimir Zivkovič hptel po starem preizkušenem receptu ozdraviti neko »čarovnico«, da ne bi več uganjala svojih čarovnij. Zelo se je pa dobri mož začudil, ko je moral zaradi tega, v njegovih očeh zelo zaslužnega dejanja, romati v zapor. Zivkovičeva žena in otroci so že več mesecev tožili, da slabo spe. Imeli so občutek, kakor bi jih kdo davil in vsako noč so se po večkrat zbudili in zahlipali po zraku. Očividno so bila okna v mali sobici, v kateri je spala številna družina, hermelično zaprli. Da bi okno čez noč odprl, na to kovač ni mislil. Bil je zelo praznoveren in zanj je bilo jasno, da uganja čarovnica z njegovo ženo in njegovimi otroci svojo grdo igro. Vedel je tudi takoj, kdo njegove domače vsako noč davi. To ne more biti nihče drugi kakor stara Roza Mijailovič, ki je slovela, da zna več, kakor samo kruh jesti. Vrli kovač je torej sklenil, da bo čarovnico odvadil njenih čarovnij in svoji družini prinesel nrir. Nekega dne je poslal vajenca k Rozi in jo prosil, naj takoj pride v kovačnico, da bo obvezala rano njegovemu otroku. Žena je takoj prišla. V kovačnici pa jo je kovač prijel in trdno držal, medtem ko ji je vajenec razkril hrbet in ji z žarečim železom vžgal v kožo križ. Uboga žena je kričala od bolečin, pa ji nihče ni prišel na pomoč. Po »zdrav-ljenjuc je plakajoča žena vprašala kovača: »Za božjo voljo, zakaj si mi to storil?« — »Zaradi tebe ne morejo moja žena in otroci nobeno noč spati.< — »Zaradi mene?« — »Da, zakaj ti si čarovnica in jih vsako noč daviš.« — »Kdo ti je to rekel?« — »To ve vsa vas. Sedaj je vse v redu.« Roza je kovača naznanila in te dni je stal mož pred sodiščem v Šabcu. Kot priča zaslišana Roza je opisala ves dogodek in v dokaz pokazala ope- I kline na hrbtu. To je sodišču zadostovalo in je obsodilo Živkoviča na 15 dni zapora. Ko je Roza šla iz sodne dvorane, je Živkoviču zahrusila v obraz: »Vidiš, šele sedaj je vse v redu!«	I
Ig
Katoliško prosvetno društvo na Igu ponovi igro »Podrti križe drevi ob pol 8.
šmarje-Sap
Prosvetno društvo v Šmarju uprizori danes ob 3 pop. in ob 8 zvečer. Govekarjevo narodno igro po Jurčičevem romanu »Deseti brat«. Vsi prijatelji lepe igre vabljeni. Zveze z vlaki ugodne, zato pridite vsi, ne bo Vam žal!
Refeče pri škofji Loki
Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita danes popoldne ob 3 v Društvenem domu akademijo z zalo pestrim programom.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes (nedelja) ob 3 popoldne film «Patriot« po istoimenskem romanu. Ob 8 zvečer film »Konflikt«. Jutri zvečer ob 8 film »Konflikt«. Pri vseh predstavah za dodatek kratki predfilmi.
FO ima r«dni sestanek v ponedeljek ob 8 zvečer v čitalnici. Na sporedu je tekmovalna tvarina.
Radovljica
•f Alojzij Grimšičar. Ugledno družino krojaškega mojstra Grimšičarja je zadela težka izguba. Umrl je njih 14 letni sin Alojzij, ki je bil zelo riden dijak kranjske gimnazije. Poleg domače iše, cerkve in šole je posebno ljubil Prosvetni dom, kamor je zelo rad zahajal, da se je mogel vaditi za mladčevske nastope m igre. Fantje iz odseka so imeli ob krsti častno stražo in ga spremili z orlovsko zastavo na njegovi zadnji poli. Društveni zbor mu je zapel tri žalostinke v slovo in ob odprtem grobu sta se poslovila od dragega tovariša zastopnika dijaškega društva »Razor« in FO. Mlademu Alojziju naj sveti večna luč! Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje!
E
Kranj
Občinski proračun. Občinska uprava in finančni odsek pripravljala osnutek za novi občinski proračun, ki bo v kratkem predložen plenumu v debato.
Smrt zaradi prometne nezgode. Poročali smo o prometni nesreči pekovskega pomočnika Kralja Ivana, zaposlenega pri pekarni Bohorič v Kranju. Sedaj smo izvedeli, da je Kralj umrl v ljubljanski splošni bolnišnici.
Zanimanje za orodne prvenstvene tekme v Kranju je zelo veliko. Saj bomo imeli priliko videti naše najboljše telovadce. Zato ne zamudite te izredne prilike in si pravočasno preskrbite vstopnice.
Kino Šmartinski dom predvaja danes ob 7 in 9 zvečer ter v ponedeljek ob pol 9 film »Robin Hood«.
Dežurna služba zdravnikov OUZD v mesecu aprilu: 7. aprila: dr. Pance, 14. aprila: dr. Vrb-njak, 21. aprila: dr. Bezič in 28. aprila: dr. Bežel-
Lukovica pri Domžalah
Najrazličnejši jubileji že niso nobena povest več, vsak dan ze beremo v časopisih nekaj vrstic priznanja raznim ljudem, ki so deset in desetletja nesebično delali v blagor in korist svojega bližnjega. 1'a kljub temu ne bi bilo prav, če se danes ne bi spomnili tudi gospe Marije Biček, po domače »Bičkove mame« iz Lukovice pri Domžalah. Ne praznuje sicer niti 100-, pa tudi ne 90-letnice svojega rojstva — rojena je bila »šele« 24. marca 1859 in se je torej nedavno šele 81. godovala.
Bičkova mama pa obhaja drugo vrste jubilej. 45 let je minilo, odkar novorojenčkom pomaga, da s pomočjo njihovih mamic srečno prebrodijo vse nevarnosti v prvih dneh življenja..
Kljub visoki starosti je še vedno delovna in tudi v letošnjem letu je rada pomagala. Po 45-letnem delu, gleda Bičkova mama na celo armado od 4000 duš, katerim je nesebično pomagala. Vse danes niso več žive, mnoge že prosijo za njo pri Bogu, živo pa ji žele, da bi bila Bičkova mama zdrava, srečna in zadovoljna še veliko leti
Zadnie vesti:
Govor dr. Kulenoviča na seji drinske JRZ v Belgradu
(Nadaljevanje poročila o seji JRZ z 2. strani.)
Belgrad, 30. marca. m. Po sprejeti resoluciji na sestanku banovinskega odbora JRZ za drinsko banovino je ponovno govoril predsednik tega odbora in drugi podpredsednik stranke minister dr. Džafer Kulenovič, ki je med drugim v svojem govoru poudarjal-
»Ako so je med nami pojavil kdaj kak spor, sem vedno zastopal stališče, da ga jo treba odstraniti. Za časa svojega delovanja v vodstvu stranko JRZ som vedno gledal, da mirno in hladno rešujemo vsak problem, prav tako pa sem pričakoval tudi od vas, da gledate te probleme kot prijatelji in stari sodelavci in da isto tako postopate in da so nikdar no prenaglite in nikdar no razpravljate posameznih problemov in zadev v jezi. Tukaj smo, da gledamo na stvari in jih tako rešujemo, kakor ustreza najvišjim interesom države, pri tem pa tudi interesom naše stranke. Predsednik naše stranko vam je to odkrito dejal, da s« interesi države vedno močnejši kot interesi stranke. Pred očmi imamo predvsem interese države in šele nato stranke, glede katere sodimo, če bo na višini in Če bo imela razumevanje, da bo pravilno izvršila vse svoje naloge.
Ako bi videl, da naša stranka ne ustreza interesom državp in da ne skrbi za splošne interese Jugoslavije in da prav tako no skrbi tudi za posamezne delo Jugoslavije, bi bil prvi, ki hi izstopil iz stranke, ker stranka, ki ne zastopa interesov vsega naroda, nima pravice do obstoja.
Prosim vas, da odslej pričnete na področju drinske banovine delati tako, da spremenite svojo taktiko, da od danes zastopate odkrito in iskreno interese Jugoslavije', da odprete svoja srca in da po razumu in čustvih svojega srca izražate svoje misli, ne pa da govorite: »Drugače bomo govorili v plenumu, drugače drug drugemu in drugače, če se i)omo srečali dvojica ali trojica.«
V naši stranki ni razgovorov med štirimi očmi. Kdor misli v naši stranki razpravljati med štirimi očmi in delati kako skoke, ta ni Za našo stranko. Menim, da smo vsi vstopili v našo stranko z odkritimi srci in odkritimi mislimi. Svojo stranko moramo vzdrževati in podpirati ter delati z vsemi silami na to, da bo naša stranka v resnici prava politična stranka, -skratka, ki se bo predvsem' brigala za interese celotne državo, za interese stranke in za interese naših tovarišev, ki so v njej zastopani. Prosim vas, da se tega držito in da ravno tako na terenu. delate in da imate popolno zaupanje v svoje vodstvo. Bodite prepričani, da vodstvo naše stranke ne bo nikdar storilo ničesar, kar ne bi ustrezalo interesom države in stranke. Predvsem poudarjam potrebo, da vsa vprašanja razpravljajte trezno in brez vsake jeze, lirez že vnaprej določenih ili postavljenih rešitev. Nikdar se v politiki ne sme reči: ne morem in nočem! V politiki je vse mogoče! Samo gledati je treba, da se ne stori kaj takega, kar ne bi bilo
dobro, ker več ljudi več ve in več oči več vidi. Kadar se snidemo in bratovsko razpravljamo o vseh vprašanjih, smo prepričani, da bo vedno prišlo do srečne rešitve. Nihče ne more danes prevzeti odgovornosti nase in reči: jaz odločam! Vsi odločamo in to ne samo naša stranka, temveč tudi druge stranke, ki se brigajo za to državo. Kadar so bodo vse stranke sporazumele, tedaj bo rešitev merodajna in dobra.
Nazadnje vas ponovno naprošam: imejte zaupanje, da l>omo vsako vprašanje rešili tako, kot odgovor,ia našim interesom in interesom države. Prav tako vas prosim, da postopate enako na terenu in da širite ljubezen med ljudstvom. Če se je kje zgodilo kako zlo, glejte, da se to zlo odstrani in da se povrne ljubezen, da bodo muslimani, katoličani in pravoslavni občutili, da so drug drugemu bratje.«
Izvajanja ministra dr. Kulenovifa so vsi navzoči člani banovinskega odbora sprejeli z velikim navdušenjem in odobravanjem.
Po njegovem govoru so vsi udeleženci sestanka odšli na skupno kosilo v »Bristol«. Kosila sta se udeležila tudi predsednik vlade Cvetkovič in gradbeni minister dr. Krek. Predsednik Cvetkovič je tudi na banketu imel zelo lep govor, v katerem se je zahvalil vsem članom banovinskega odbora za tako polnoštevilno udeležbo na tem sestanku i.alo se je Cvetkovič skupaj z gradbenim ministrom dr. Krekom podal na zemunsko letališče, odkoder sta odletela z letalom Aeroputa v poplavljene pokrajine v Vojvodini ob Savi, Donavi in Tisi.
Resolucija
Na seji sprejeta resolucija se glasi: Banovinski odbor JRZ za drinsko banovino je poslusal jzčrpno razlago političnega položaja od predsednika stranke Drugiša Cvetkoviča ter je. na podlagi razlag vseh ostalih delegatov z zadovoljstvom ugotovil, da izvuju JRZ uspeš-"°v misijo, ki ji je omenjena v narodnih in drzaVniU poslih. Odobravajoč v celoti politiko narodnega sporazuma se soglusno izraža zu ivolno, iskreno in stvarno sodelovanje Srbov z brati muslimani, tako kakor je to iiiavguriral dr. Melimed Spaho. To sodelovanje je dalo najbolj srečne rezultate za splošne državne in narodno interese. Smatra, da je to sodelovanje najboljše zajamčeno in najbolj uspešno izvedeno v JRZ in se soglasno izraža za princip, da se gledo vseh političnih vprašanj in problemov, ki so na dnevnem redu, morajo v lM»doče izdajati skupni sklepi izključno v okviru stranke in pred merodajnimi strankinimi forumi. V ta namen je treba na terenu ojačiti strankino organizacijo in začeti s potrebno akcijo za uspešno izvedbo gornjih sklepov.
sil napoveduje poostritev vojne
London, 30. marca. t. Ilavas: Nocoj je angleški vojni m i aster imel po radiu kratek, toda oster govor, katerega so prenašale vse angleške radio-postaje. Ta Churchillov govor ni bil napovedun. Angleški vojni minister je izjavil, da bo Anglija zdaj huje pritisnila na sovražnika in da ne lxj odnehala, dokler ne zmaga. Mi in naša zaveznica Francija vemo dobro, zakaj smo se spustil v vojno. Mogoče je, da I k) vojna prav kratka. Upam, da bodo ostale vse nevtralne države našega mišljenja in naših šelju obvarovane od vojne vihre in njenih posledic.
Okoli dve sto nevtralnih ladij je bilo do sedaj uničenih in približno tisoč mornarjev je izgubilo življenje zaradi Hitlerja, ki brezobzirno terorizira vse in vsakogar, kdor trguje z Veliko Britanijo. Nevtralne državice trepetajo pred bodočnostjo, ker računajo z napadom od nemške strani. Mi bomo nadaljevali vojno, hkrati pu l>omo skrbeli da se z Rusijo ne zapletemo v kak spopad. Rusija niinu interesov, da bi se mešala v vojno. Le stare
imperialistične ambicije z njene strani bi ,jo lahko potegnilo v vojni metež, Angleško-fran-coski narod z 110 milijoni se bo lahko pomeril z niti "0 milijonskim. S podjarmljenimi milijoni pa naj Nemčija ne računa.
Čeprav se nam očita, da nimamo dobrih odnošajev z Japonsko in Italijo, sem prepričan, da se Ik> vse na lep način in ob pravom času uredilo. Mi imamo opravku samo s Hitlerjem in z nacistično vojno silo. To je vse, kar mi vidimo.
Več kot milijon nemškega vojaštva, to je skoraj vse aktivne divizije preže vzdolž belgijske, nizozemske in luksemburške meje pripravljene za vdor na nevtralno ozemlje, kjer lahko vsak čns zabobni jeklo in ogenj. Sedem mesecev že nimajo pravega miru te nevtralne državice in jaz mislim, da tam ni človeka, ki ne bi mogel razumeti, zakaj sta Velika Britanija in Francija pograbile za meč pravice, katerega ne bosta odložile, dokler ne bo častno delo končano.
upi po Telekyjevem ;u v itimu
Rim, 30. marca. MTI: Madžarski dopisnik glasila maršala Balba »C o r r i e r c Padano« piše, da so izjave italijanskih in madžarskih državnikov ob priliki obiska grofa Telekyja v Rimu glede prijateljskih odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo po vsej Madžarski vzbudile prijetna čustva. V političnih krogih v Budimpešti da niti ne prikrivajo mnenje, da pripravlja Italija »neki velikanski načrt o tvornem sodelovanju med Italijo, Madžarsko in Jugoslavijo«. V Budimpešti so zelo veseli, da je obisk grofa Telekyja v Rimu izzval od italijanske strani izjave, ki so madžarsko javnost pomirile. Sedaj je jasno, naglašajo v Pešti,
da grel Tclcky ni obiskal Mussolinija zaradi tega, da bi si od njega izprosil kakšno pomoč proti razmahu nemške politike proti Podonavju, r.li da bi pri italijanski vladi protestiral proti kakšni nameravani razdelitvi južnovzhodne Evrope v vplivna območja med Nemčijo, Italijo in Sovjetijo, pri čemer bi Madžarska prišla pod zaščito Nemčije. Obisk grofa Telckyja v Rimu je pokazal, da so bile vse te novice neresnične, izmišljene, marveč da stojimo le v začetnem poglavju novih veselih razvojev, pri čemer bo utrditev odnošajev med Italijo, Madžarsko in Jugoslavijo imela prvensiveno vlogo V tej zvezi je diplomatični sotrudnik uradne agencije Stelani objavil kratko obvestilo, da je obisk grofa Telekyja jasno pokazal, da so neres-n čne vse novice o neki prestrašenosti madžarske vlade glede nekih nameravanih nemških načrtov v srednji in južnovzhodni Evropi.
Pred angleško diptamatično ofenzivo na jugovzhodu Evrope
Belgrad. 30. marca. b. Politična pokornost jugovzhodne Evrope je po obbku madžarskega ministrskega predsednika grofa Tilekyja v Rimu usmerjena zopet v London, kamor je angleški zunanji minister lord Halifax nujno povabil angleške diplomatske predstavnike iz Belgrada, Bu-
dimpešte, Sofije, Bukarešte, Aten in Ankare na razgovore. Dobro poučeni nevtralni opazovalci trdijo, da gre za energične diplomatske ukrepe zapadnih velesil na Balkanu. Angleška vlada želi dobiti točne podatke, katere države v jugovzhodni Evropi sodelujejo v vojnem obskrbovanju Nemčije in v kakšni množini. Angleška vlada hoče zvedeti točen značaj teh dobav in pa značaj gospodarskih pogodb, ki jih je Nemčija sklenila z državami jugovzhoda. Anglija namerava tudi tukaj izvršiti ustrezajoče protiukrepe in ovirati dobavo raznega materiala in hrane Nemčiji.
Angleški diplomatski ukrepi bi morali imeti predvsem namen, da preprečijo ona nemška prizadevanja, ki gredo za tem, da z jugovzhodnimi evropskimi državami izigra Anglijo in od tu črpa svoje gospodarske in vojne potrebe. Ni še točno znano, kaj namerava angleška diplomacija storiti v tem oziru, toda poučeni krogi trdijo, da namerava Anglija pred nosom Nemčije predvsem pokupiti V6e gospodarske proizvode, pa če jih potrebuje ali ne. Anglija bo skušala s spretnim manevrom države jugovzhodne Evrope obvarovati pred gospodarsko odvisnostjo od Nemčije.
Značilno je tudi to, da bo Anglija storila v kratkem tudi ukrepe proti prevozu sovjetskega petroleja, ki gre skozi Romunijo v Nemčijo. Dobro poučeni politični krogi dalje trdijo, da bo zahteva Anglije napram Turčiji, da dovoli svobodno plovbo 6vojih ladij 6kozi Dardanele, odločno vplivala na razgovore, ki se bodo vodili v Londonu. V tem oziru bodo odločilna poročila angleškega poslanika iz Bukarešte in Ankare.
Šahovski turnir - končan
v Bud mpešti
M AR I BOR
Budimpe.šfn, 30. marca. t. Šahovski turnir v Budimpešti, ki je bil odigran v proslavo 70-lotnicc madžarskega mojstra Maroczyja, se jc danes končni. Končno stanje v turnirju je: dr. K inv c i'A, dr. Vidmar 3J4, Barcza 3, Sz.al>o in Balla I 'A, ltottv t. Brez poraza sta s tur- | mrju odšia le dr. Euwe in dr. Vidmar.
Otroci beračilo
Odločno pobijanje beračenja jc rodilo že lepe uspehe.
Na mariborskih ulicah opažamo zadnje me scce spet žalosten pojav:, otroci beračijo. Po sebno sta znani dve skupini teh malih be-
ručkov. Prva se je utal>orila v spodnjem delu Gosposke ulice, druga pa na promenadi Aleksandrove cesto. Obe stu skrajno nadležni, otroci se obešajo mimoidočim naravnost nu obleko, da izsilijo od njih kakšen dinar. Opaža se pri obeli skupinah dobra organizacija, ker se otroci takoj poskrijejo, čim opazijo lia ulici stražnika. Tudi nu drugih ulicah beračijo otroci v velikem številu, pojavljajo sb tudi ponoči v lokalih. Policiju je začela borbo proti tem malim beračem zdaj s pomočjo agentov v civilu, katerih otroci še ne poznajo. Nu ta način so jc posrečilo poloviti precej mladih beračev. Policija jih odda Mladinskemu domu, mestni sociulnopolitični urad pa potem poizveduje zu starši. Te poizvedbe pa so pokazale zanimive rezultate. Tako je bila skupina treh malih beračev sestavljena iz deklice, sture (3 let ter dveh manjših otrok — deček je imel 7, dekletce pu komaj 5 let. Najstarejša deklicu je bila vodja skupine. Otroci so prišli v Maribor od Sv. Križa. 13 letno dekletce je bila tam rejenka pri nekem kmetu, pa ii ni dišalo več delo in je pobegnila v mesto, kjer se je klatila okrog. Ko je videla, da ji beračenje uspeva, je šla h Sv. Križu ter je pregovorila dva sosedova otroka, da sta pobeg-nilu z njo od staršev ter so uotem vsi trije beračili v Mariboru. Doma pa so bih starši malih beguncev v silnem strahu, kam je deca zašla ter so jih povsod iskali. Otroke so po-slali nuznj k Sv. Križu, gotovo pa dekle, ki so je navadilo na klatenje, tam ne bo ostalo. Spet bo pobegnila v mesto ter bo spet organizirala kakšno otroško beraško skupino. Takšna dcklica bi spadala na vsak način v vzga-j al išče. Druge otroke pošiljajo beračit njihovi starši. Večina poizvedb je pokazala, da jih pošiljajo na to za mladino tako nevarno pot zgolj iz delamržnosti. Otroci morajo vse nabrane darove oddati doma, oče ali mati pa potem, pijančujeta.
Beračenje odraslih oseb je v mestu zdaj precej prenehalo, odkar se izvajajo zelo strogi oblastveni ukrepi. Beračenje spada v resor mestnega socialnopolitičnega urada. Ugotovilo se je, da jo veliko beračev prihajalo iz mestne oskrbnišnice, kjer so imeli dobro oskrbo, pa jili je kljub temu bolj veselilo svobodno- življenje in vagabundiranje po mestu. Proti tem so nastopili zelo strogo ter so bili premeščeni iz mariborske oskrbnišnice v hiralnico v Mu-retincih, kjer jiin pa življenje še manj ugaja. Nekuj jih jc od tam pobegnilo ter je potom poslala občina dva najbolj neugnana v hiralnico sv. Jožefa v Ljubljani, kjer je hišni rod mnogo strožji. Pa tudi od tam je uspe! enemu beg ter se je spet pojavil na mariborskih ulicah, toda kinalu je moral v Ljubljano. Beračev s podeželja se- bruni policija z izgoni v domovinske občine.
Kakor je iz tega razvidno, je večina tako zvanih »poklicnih« beračev iz lucsta v resnici preskrbljena ter jim je beračenje zgolj neka strast Prav tako je pri otrocih, pri katerih pa je krivda predvsem na starših. Seveda je
Iz Juiijske krajine
Smri ugledne gospe. Na velikonočni ponedeljek zvečer je nenadoma izročila svojo dušo. Stvarniku ga. Srečka Abuja, soproga g. Andreja Abuja, solastnika znane vinske veletrgovine v Gorici. Pokojnica je bila dobra žena in blaga, mehka mati, ki je živela le za svojo družino. Doma je bila iz Saleža pri Zgoniku na Krasu. Smrt jo je uropala njeni družini v najlepši dobi 46 let. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Cerkev so okradli. Fodružno cerkev sv. Kvi-rina nad Desklami v Soški dolini so pred veliko nočjo obiskali tatovi. Vdrli so v skromni božji hram in odnesli, kar se jim je zdelo le kaj vredno in primerno: 6 svečnikov, 12 sveč, 2 oltarna prta in še nekaj kovinastih malenkosti. O bož.joropnih zlikovcih ni sledu. Posebno znamenje časa je, da so pobrali vse kovinaste predmete.
Stoletna Bovčanka je umrla. V začetku februarja smo priobčili v »Slovencu« kratek življenjepis in sliko Marije Mlekuž iz Pluženj pri Bovcu, ki je lani v decembru dopolnila 100 let. Zapisali smo takrat tudi slarkino izjavo, da se je še ne mudi umreti in da še rada živi. Njena želja pa ni imela dolgega teka. Na veliki petek je stoletna inati v Gospodu zaspala. Naj ji sveti večna luč!
Rudarji M w©lili!
Trbovlje, dne 30. marca 1940.
Po rudarskih revirjih TPD se bodo jutri vršile volitve v Bratovsko skladnico, ki predstavlja za rudarje zelo važno socialno ustanovo. Obsega namreč V6e bolezensko, nezgodno, starostno in brezposelno zavarovanje.
Za volitve v skupščino Bratovske skladnice 60 bile pri nas v Trbovljah vložene tri kandidatne liste in sicer: od Zveze združenih delavcev, katere lista je zelena, od marksistov ter od JSZ.
Zveza združenih delavcev je imela včeraj v Društvenem detnu lepo uspeli volivni sestanek, (ti je pokazal, kako ZZD osvaja rudarske revirje. Na sestanku, ki ga je vodil agilni predsednik trboveljske podružnice ZZD g. Jesih Adolf, in poročal o uspehu zaključenih pogajanj s Trboveljsko premo-gokopno družbo, na katerih sc je doseglo na 15%% zvišano draginjsko doklado, je nastopil kot zastopnik centrale ZZD g. Breznik Albin.
V svojem govoru je pokazal rast in napredek ter uspešne borbe ZZD tako na terenu, kakor za zboljšanje socialne zakonodaje ter da delavske 60-cialne ustanove postanejo res nositeljice in zaščit-nice gospodanskih, socialnih in kulturnih interesov delavstva. Izvajal je, da je za to potrebno, da rudarji povodom volitev v Bratovsko skladnico glasujejo Za kandidate, ki po svoji pripadnosti pripadajo organizaciji, ki temelji na krščanskih načelih, | dajejo poroštvo, da bodo res v tej važni socialni | ustanovi rudarjev varovali pravice delavstva. Njegovim zanimivim izvajanjem 60 zborovalci sledili z velik;m zanrmanjem in odobravanjem.
Kakor izgleda, bo ZZD pri jutrišnjih volitvah zopet močno napredovala.
v mestu in na deželi še mnogo več v resnici revnih ljudi, ki si ue morejo drugače pomagati skozi življenje, kukor z beraško palico. Pa tudi drugi siromaki, ki zo nekaj časa zaradi bolezni ali brezposelnosti padejo v bedo, nimajo drugega izhoda. Je to puč težak problem, katerega se je mestni sociulnopolitični urad z veliko vnemo prijel. Mod tem uradom in mestno policijo se bodo v bodoče vršila večkrat posebna posvetovanja, na katerih se !x> govorilo o najuspešnejših merah za pobijanje beračenju, zlasti pa za omejitev beračenja otrok. Mordu bi bilo umestno, če bi tudi murilKirsku policija vpeljala po-eben socialni oddelek, kukor ga imajo po nekaterih mestih in ki ga vodi posebna uradnica. Tuk oddelek bi posvečal posebno pažnjo mladini, ki zaide na slaba pota ter se vdaja beračenju in pohajanju.
*
m Sprememba voznega reda na avtobusni progi Maribor-Ljntoincr. Mestni avtobus, ki pelje iz Maribora ob 17.30 proti Ljutomeru, bo od 1. aprila vozil samo do Sv. Jurija ob Šcavnici in se drugi dan zjutraj po dosedanjem voznem redu vrača v Maribor. Ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki pa se bo promet na tej progi vršil kakor doslej. Avtobus, ki vozi iz Maribora ob 5.45 zjutraj, pa bo še naprej vozil do Ljutomera po dosedanjem voznem redu.
m Fantovski odsek Maribor II. Opozarjamo vse člane in prijatelje na predavanje, ki bo v ponedeljek, dne 1. aprila v običajnih prostorih. Predaval bo naš znani zgodovinar prof, Franjo Baš o Mariboru v srednjem veku.
OBLEKE
moške in otroške solidno pri
„IAMA", Maribor
m Materinsko proslavo priredijo dekleta Frančiškanskega in Kolonijskega krožka v nedeljo, dno 7. aprila ob 5. uri popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na prireditvi govori duhovnik g. Drago Oberžan.
m Izreden umetniški dogodek v mariborskem glasbenem življenju bo klavirski koncert umetnika Marjana Lipovška, ki bo izvajal poleg bleste-čih Debussy,jevih preludijev, znamenite Beethov-
Jugoslovensko društvo žigica d. d. v Beogradu
naznanja cenjemu občinstvu, da preseli svojo prodajalno vžigalic v Mariboru dne 1. aprila 1940 iz Slovenske ulice 13 v Tyrševo ulica 14.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč zavarovancem OUZD-a vrši danes zdravnik dr. Hugo Vclker, Pobreška cesta 2, tel. 25-75.
Gledališče
Nedelja, 31. marca ob 15: »Kovarstvo in ljubezen«. Ob 20: »Zaroka na Jadranu«. Znižane cene. Zadnjič.
Udeležite se
MATERINSKE PROSLAVE
v veliki dvorani Ljudske posojilnice danes, v nedeljo, ol) štirih popoldne v Celju. Nastopi pevsko društvo Celjski zvon in Gledališka družina KPD iz Laškega z dramo »Mati ljubi«.
v nedeljo, dne 7. aprila i §40
Govori gradbeni minister dr. Miha Krek.
„ApriIS Aprili
I!
LES, suh, hrastov, rezan. 30—40, okrog 4m\ brestov 30—100. 5m", bukov šknrt (4—20 ugodno proda Maček, Dol. Logatcc št. 29.
»Prvi april je datum, ki ga človek že v starem veku ni bil varen «
Nič ni znano, kako je nastala ta šaljiva šega, da koga pošljejo po april. Vemo le to, da so že Indi in Pcrzijci ob tem času obhajali norčeve veselice. Prav tako Kelti, a davni Rimljani so imeli tako zvane Kvirinolije, a že v februarju. Iz vseh domnev se nam šele kaj pojasni, če se ozremo na staro razdelitev leta. Fo julijanskem koledarju se je novo leto začelo V aprila in v navadi je bilo, da so dajali drug drugemu šaljiva darila. Iz tega se nam pojasni vesela navada, da koga pošljemo po april. Šele leta 1564 je Karol IX. določil, da naj se v bodoče začne novo leto 1. januarja, in prepovedal je dajati v aprilu darila. Tako se je zgodilo, da so bili ljudje t. aprila razpoloženi za norčije. V Franciji je bilo to že v 16. stoletju v navadi.
Leta 1634 jc lotrinški vojvoda, ki ga je bil Ludvik XIII. zaprl v N^ncvju, na šaljiv način preslepil stražnike v noči na 1. aprila in je ušel, da je preplaval jarek. Tedaj so Lotrinčani prvikrat zasmehovali Francoze s »poisson d'avril«-cm in tako v Franciji še dandanes pravijo, če pošljejo koga po april, »da ga pošljejo jest aprilsko ribo «
Od 1, 1632 je ta šega v navadi v vsej Evropi, razen v Španiji in na Portugalskem, lega leta je kralj Gustav Adolf poslal generala Ti!lyia po april z napačnim letakom. A sleherno aprilsko norčijo ni treba plačati s smrtjo kot je bila plačana ta: dvorni zvezdoslovci česana so izračunali, kdaj bo švedski kraP padel — in je res pad-el še tisto leto.
V	tem času se ie - Nemčiji udomačila navada, da pošiljajo 1. aprila otroke po mušjo kri in mušjo mast v lekarno.
V	se l'e ta navada udomačila šele v 18. stoletju, a v Italiji je bila že znana v času, ko je živel šaljivec Boccaccio. Tam ptaviio, da koga »naredijo za Calandrina«, po nekem slikarju, ki je bil slaven zaradi svoje bedastoče. Pri Škotih govorijo o aprilski kukavici, kar je prav primerno, saj v tem času odlaga kukavica svoja ja!ca v tuje gnezdo in to je bridka šala. Na Danskem pa so bolj počasni in obhajajo vseh norcev dan 1 maja.
V sredi prejšnjega st.lelja se je v Angliji razpasla navada, da so 1. aprila dili v restavracijah gostom časopis, kamor so vtihotapili eno stran iz bsta iz prejšnjega leta S tem 'e imel list »Evening Mar« jako dovtipen uspeh Na strani lanskega lista je bilo objavljeno, da bj v Islingtonu drug dan velika razstava os ov. Mnogo jih je prišlo na razstavo, kjei pa ni bilo drugih oslov kot dvo-nožnih.
Leta 1883 je objavi' list »Prometheus« dolg, jako resnobno pisan članek o tem, da bo neka ameriška zadruga že v prihodnjih tednih začela odvajati Zalivski tok v drugo smer, Članek so ore-vedli v več jezikov in je vzbudil na Irskem, Fran-
rn^lrem ln p.t,>4«..«..1..i---i----1-___1_____-
----m . w,iu6uijnvm nuuu lu^uuijmije m članke z ugovori.
> Ko je sestra Gabrijela obrisala prah z bele mizice, kjer je stal kip Brezmadežne, je odnesla vazo z obledelimi suhimi rožami, ki so bile ondi že skoraj vso zimo, in kljub temu so bolniki takoj opazili, da je v sobi zdaj kakor bi jim nekdo vzel kos življenja. Saj so rože le nekaj, kar človek tako rad vidi, pa četudi so iz papirja. Samo drobna rdeča lučka je plaho brlela na mizici tiste noči, ko je zasinilo jutro, je sestra še to odnesla, ker je zdravnik ondan ukazal, zaradi bolnikov, je dejal. Pa so vsi vedeli, da je v sobi tako prazno. Rož ni bilo, seveda. Ali tudi to so vedeli, da jih bo sestra Gabrijela že prinesla. Zvečer jo je oni, ki je ležal tik ob vratih, vprašal, kdaj bodo dobili koj rož za Marijo, ki sameva. »Jutri,« je rekla sestra z mehkim glasom in bilo ji je hudo, da ni mogla bolniku že nocoj jjostreči z rožami.
Pa jih je drugi dan res prinesla. Nihče ni vprašal, kod jih je dobila. Bile so vijolice-Temnomodre, lepo dišeče vijolice. Dela jih je v lonček in postavila pred Brezmadežno. »Vijolice, glejte!« je šlo od postelje do postelje, oči vseh so se ozrle v sestro Gabrijelo, ki je pripravljala mizico.
»Vijolice?« se je dvignil tudi Marinč, ko ga je sosed zbudil iz zamišljenosti. »Vijolice?« Da res!...« Kaj ni pravkar o njih sanjal, kaj jih ni videl, ko so jih njegovi otročki nabirali gori nad hišo v zelenečem lazu? Seveda, doma je bil zdajle Marinč, doma, kot že tolikrat v svojih mislih. Saj ne mine dan, ne mine noč, da bi ne pohitel s svojimi sanjami tja čez visoko zidovje, tja čez samotno daljo...
Tokrat je zavelo v sobi novo življenje. Vijolice so ga rodile. Te vijolice! Ko je sestra odprla potem okno, da bi sobo prezračila, se je zaslišala od nekod prva popevčica. »Kos, ga slišite, že vabi v svate,^ je nekdo vzdihnil. »Blagor mu!« je drugi pridodal kakor iz skupnega srca. Saj so bili vsi, ki so ležali v tej sobi, zaklenjeni za ono tam zunaj, za svatovsko pesem še celo, samo poslušali jo še bodo, peli nikoli ti obsojenci. Samo prisluhnili n jeni ma-meči vabi. Tako so že zdaj, ko so zaslišali kosa. Potem se je oglasila še sinica. Pomlad je zunaj, so lovili dih, ki je prihajal sem od okna kakor najslajše zdravilo- Posvetilo je še sonce. Res, prava jjomlad je zunaj. Za te obsojence bo pa še dolgo ledena zima. Dolgo, dolgo — ali pa ne. Morda bo za tega in onega kmalu prišel sv. Matija, razbil led in potem bo konec zime — a ne začetek pomladi, kaj še, tega nihče ne čaka ...
Ali Marinč pa že. Morda samo on izmed Sest in tridesetih v tej sobi. Morda, si prišepe-tavajo- Ko je pa med vsemi najbolj tih, ves zaprt za njihove radovedne besede. Kar' naj bo, si govore, bo že uvidel, da temu ni tako, če danes ne pa jutri. Marinč je, kaj si mislijo. Dobro ve, pa se ne zmeni za' to. On čaka, čaka. Na pomlad. Moj Bog. kako bi ne, ko je pa že od lanskega j»oletja v tem prekletstvu! Nikoli si ni mislil, da ga bodo tako dolgo držali tukaj. Pa zima ga je čisto izmozgala. Zdaj je zunaj pomlad. Zdaj bo šel. Seveda, saj mora, saj mora!
Včeraj so odpustili dva. Tako je bilo Ma-rinču ob tem, ko sta se poslavljala, da si je moral brisati solze. Zvečer se ni mogel vzdržati, ob viziti je spet vprašal, kdaj bo smel vstati. Zdravnik se je razhudil: »Kar nocoj, če vas tako peče!« Sestra je potem svarila, naj ne bo tako neučakan. Toda drugo ju'ro je na vse pozabil, ko je prišla vizita, je spet prosil: »Ali bi smel...« »Kar danes,« je siknil zdravnik in šel mirno do naslednje postelje. »Pojdem!« je zbral Marinč svoje razmetane misli. Toda tisti dan še ni šel, ker ga je sestra Gabrijela svarila, da bo še prezgodaj. Ali za drugi teden, si je.koval načrte, me ne obdrže več, dovolj sem čakal. Vzel je iz miznice koledar, ki ga mu je še tam oni mesec prinesla žena, in listal. »Že veliki teden bo kmalu,« je buljil v suhe črke in številke. »Pa da bi ne bil doma? ...«
J)rugi teden se je šele odpravil. Pa ni nič domov sporočil, da pride; bodo tembolj veseli, ko bom kar tako nadnje padel. V bolnišnici so mu naročili, da mora drugi teden nazaj na pregled. »Bom!« je rekel, mislil pa drugače: Ne bodo me vei'- videli, kaj me niso dolgo časa mučili? Še tisto moči so mi izse-sali, kar sem je imel, p;javke...
Že prejšnji dan — bilo je na cvetni petek je komaj strpel. Nešteto misli ga je obhajalo, ko bo stopil na piano, ven iz te za-tohlosti, iz tega zakletega zidovja. In še med
svoje-! Sedem jih je, kar je šel, še nobenega ni videl. Ko je pa tako drago s to vožnjo. Samo pisali so in žena je prišla dvakrat na obisk, lo je bilo vse. No, zdaj l>o stopil sam do njih in jx>tem bodo vsak dan pri njem. Vsi, prav vsi: Mihče, Jok, Francek, Pavel, Mimi, Rezi in Tine. Ta drobiž, le kod se je vzel. Pa na spo-mlad — tako sta z ženo ra-čunala— bo še kaj. In potem bodo zidali novo hišo. Kdo bi se zmeraj drenjal po tujih luknjali, sta govorila in mislila na novo hišico. Zemljo sta že lani kupila. In potem — o, potem bodo kupili še kravico, prašička in — Marinč bi se lotil zemlje, suj je bil njegov oče gruntar, pa je grunt zapravil in otroci so morali lačni v svet. On, Marinč si je pomagal v tovarni in v letih je že začel zlagati denar na stran. Torej zdaj na spomlad, zdaj, ko bodo vijolice cvetele in dišale...
Tisto noč mu ni bilo do spanja. Komaj je zasiialo jutro, se je napravil. Tako nerodnega se je počutil v obleki, ki so mu jo prinesli. Preohlapna mu je bila in mrzla. Ko ie stopil na hodnik, je slišal za hrbtom: »Ne mara tukaj v druščini čakati smrti.« Pa se ni zmenil za to. Sestra Gabrijela ga je pospremila do izhoda. Na dvorišču ga je pozdravilo jutranje sonce.
Srknil je v se syežino zraka, ki ga je za-mamljala. da bi se skoraj opotekel. Ni šel takoj na postajo. V mesto se je še nameril. Bo vendar kaj za otroke nakupil, kaj bi jim rekel, če bi prišel praznih rok domov! Pa še danes, danes vendar, ko je pred cvetno nedeljo. Nekaj denarja že še ima. Zavil je mimo visokih hiš in se le znašel na trgu, kot si je želel. Oči so se mu ustavile ob stojnicah, ki so bile obložene z živorumenimi pomarančami, ki so prijetno dišale daleč naoKoli. In tam poleg so stali prodajalci oljk in pisanih butar in butaric. kakršnih še ni videl. Da, kaj takega mora ponesti svojim otrokom, da bodo
pomnili, kdaj je prišel iz bolnišnice. To ga l>odo gledali zvečer!... Res je nakupil polno malho j>omaranč, za. male tri butarice, za Joka
in Francka pa še rdečo ropotuljo, ko je kramar le tako ponujal. Potem je oddrsal po ulici proti postaji. Kakor da so ga izpustili iz dolgoletne ječe, vse zadehle, se mu je dozdevalo, ko je rinil skozi mestni šumot. Visoko nad hišami in cerkvami pa se je prevažalo prijazno sonce. Morda ga ni bil nihče tako iz srca in duše vesel kot Marinč.
Vlak se je oddahnil. Potniki so izstopali. Potem je kolesje spet zastokalo in vlak je odpeljal naprej. Tako vsakdanja je bila njegova pot, naj-je že bil petek ali svetek, sonce ali dež.
Tudi Marinč je izstopil. Pa čisto med zadnjimi iri tako sam je bil. Pa saj si tudi ni zaželel druščine, ko se je pa sam s seboj tako živahno pogovarjal. Toda že v mestu ga je nemalo zaskrbelo, če bo šlo vse v redu, ko se je pa ob vstopu na vlak tako slabotnega počutil. Pa tedaj si je rekel: To je od hoje po mestu, na vlaku se !>om spočil. Pa se ni. Komaj je zakoračil po drobnem pesku in lovil z drobnimi očmi domačo vas — samo slabo uro hoda je bilo do nje — že je zaplesalo pred njim in malha, ki jo je držal v bledi desnici, mu je kakor s svincem napolnjena opletla ob noge.
»Saj sem zdrav,« se je lovil, »samo pot, ta me je zdelala in vožnja.« Šel je v se po sapo, ki so jo bila izsušena pljuča tako lačna. Saj bi zaklical za potniki, mogoče je še kateri iz domače vasi, da bi mu pomagal. Pa kaj, ko je tako zdrav. Marinč, tako zdrav, saj gre domov!	,
Zmagalo ga je. OipoteVel se je na zeleno klopico ob vrtni ograji. Z okna jiostajnega poslopja ea je uzrlo drobno dekle, ki je nadevalo v lonček vijolice. Marinč se je domislil bolnišnice in sestre Gabrijele in njenih lepih vijolic, ki jih je prenesla Brezmadežni. Te vijolice...
Pozno popoldne je že bilo. Marinča je zgrabila zla slutnja, kaj bo vendar, če mti zmanjka moči. Da bi ne prišel domov, kamor je tako hrepenel. Domov? Nocoj?
»Moram!« je zajel sapo, stisnil zobe in zbral vse moči ter se dvignil. Zavil je ob progi in j>otem na stransko stezo, ki se je odcepila na desno v reber. Pa na vrhu griča mu je spet zmanjkalo sape. Spet se je moral spočiti. Pa ravno tam na križpotju je sedel na skalo. Globoko je skušal dihati. Še zmeraj je imel pred očmi ženo in kopico otrok, ki jih bo vsak čas objel in jim dal sladkih, lepo dišečih pomaranč, pisanih butaric, ropotuljk in... Tn jx>tem bo vse drugače doma... Tako mti je pelo globoko pod izsušenimi pljuči, ko se je oziral okrog.
»Pomlad, še vedel nisem!« se je zbral, ko mu je pogled obstal na zeleneči jasi onkraj steze. Vse polno rumenih trobentic je bilo ob grmovju, zvončkov in vijolic. Ah, te vijolice, sestra Gabrijela bi jih potrgala in nesla Brezmadežni... Ob križu, ki je že trlilenel. e cvetela češnja. Čebele so šumele v mehki elini. Zahajajoče sonce je pošiljalo zadnje pozdrave. Potem je zdrknilo za temne gorske grebene in tudi čebele so potihnile v češnji.
»Tod bom hodil z malimi, z Jokom, Franc-kom ...« je objel z očmi valovite laze, ki so dihali novo življenje.
Ko je drsel skozi domačo vas, so ga sosedi gledali kako zločinca. Pa on se ni zmenil za te poglede, komaj da je še odzdravljal. Potrkal je na vrata. Iz kuhinje se je razlegnil živžav, jok in Francek sta se najbolj slišula. Marinču je zavrisnilo v razboljeni duši. Srce mu je na vso moč udarilo. Zdaj bodo videli, da sem zdrav in da sem njihov in oni moji, nikdar se ne bomo ločili, nikdar!
Tedaj mil je zmanjkalo tal. Samo to je še videl, da je prišel nekdo odpirat, razločiti ga ni mogel v mračini.
»Ata-a-a!« je udarilo iz otrokovega grla plašno, grozno.

Bela nedelja:
»Francek, ti si...« »Mama-a-a!. i.«
Tisti večer je bilo pri Marinčevih kakor preil sodnim dnem. Žena je bila vsa iz sebe, sama ni vedela, kaj bi počela, ko je zrla možu, ki je ležal na postelji, v njegov zbledeli, do smrti -izpiti obraz. Otroci so na glas jokali: Ata, ata!... Pa ko se je Marinč prebudil, je še on jokal. Šele če/, čas se je domislil, du je vendar doma in da je nocoj sobota in jutri nedelja, cvetna nedelja. .
'»Ali ste videli, kaj sem vam prinesel?« so iskale oči malho.
»Smo, ata, butarica je moja,« je bil Francek ves iz sebe, ko je videl, da se je atov obraz nasmehnil. O, saj ne bo tako hudo, so si še drugi govorili, saj bo ata /drav, nocoj je samo od dolge poti tako utrujen, nocoj ... toda jutri bo vse drugače, še v cerkev bo šel z nami, jutri, na cvetno nedeljo, to bo lepo.
»Zakaj nisi pisal, da prideš?« je žena skoraj očitala.
»Saj- je vse dobro, saj sem tako zdrav!« bi Marinč najrajši' zavriskal, ko je videl otroke, kako so veseli njegovih pomaranč, butaric in ropotuljk.
Drugi dan je bila cvetna nedelji. Sonce je ®ijalo tuko prijazno, da ga je bilo vse ve-
Mednarodni turnir šestorice v Budimpešti vzbuja kljub malemu številu udeležencev vsesplošno zanimanje, ker večjih mednarodnih šahovskih prireditev letos ni in tudi niso na vidiku. Sedemdesetletni madžarski velemojster Maroezy, čigar ime se stalno omenja v zvezi s to prireditvijo, je tako le deležen primerne proslave svoje sedemdesetletnice. Važnost turnirja zelo jjovzdigujeta udeležba holandskega velemojstra dr. Euweja in našega velemojstra dr. Vidmarja, ki imata v mladem madžarskem velemojstru Szal>oju nevarnega konkurenta. Ostali trije udeleženci, madžarski mojstri Bul-la. Burcza in llethv so preizkušeni turnirski igralci, ki morejo odločilno vplivati na končni rezultat turnirja. Pri taki kratkosti turnirja so možna presenečenja, najverjetnejši zmagovalec pa je brez dvoma najmočnejši udeleženec turnirja dr. Euwe, ki je v drugem kolu premagal Szaboja in se s tem že zelo približal končnemu prvemu mestu. Naš državni prvak dr. Vidmar je z remijem proti Szaboju in z zmago proti Balli turnir dobro začel in ga l>o gotovo tudi dobro končal. S tem bo napravil veliko veselje jubilantu Maroezvju, s katerim ga vežejo dolgoletne prijateljske vezi in potrdil sloves, ki ga uživa kot naš najmočnejši šahist.
Tekma med prvima moštvoma Centralnega in Ljubljanskega šahovskega kluba je po *Wo-igranju partije Po/ar—C. Vidmar iz 6. deske ostala pri rezultatu 3 in pol : 3 in pol. V preostali ncodigrani partiji je naverj jetnejši i asi d remis. tako da l>o rezultat derby-tekme, kot je bilo že predvideno, 4:4. I/, fe tekme je današnja partiju med ■ prvorazrednim igralcem LšK-a in najmlajšim nrvora/rednim igralcem CšK-a, Pucem, ki je bila igruria na 5. deski.
S i košek (LŠK) : Pnc (CŠK)
1. d2—d4, Sg8—f6; 2. c2—c4, b?—1)6 (značilno za mlade nadarjene igralce je, da prav radi na moderen način otvarjajo partije); 3. Sbl—c3, Lc8—b7: 4. d4—d5 (to je dvomljive vrednosti, ker se pozicija preveč zapre), e7—
•»Veste, 20 let traja, preden pride ta svetloba bo nas.«
»Tako? No, pa kar grem, dotlej pa ne morem Čakati!
BANKA BARUCH
U. Rue Aubcr. Pari* (9*)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poitni uradi v Belgiji, Franciji Holandiji in Luksembuigu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 80154-64. Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-6(5, Ned Dienst; Luksemhurg številka 69(57. Luxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno na$e čekovne nakaznice.
Gospod v Emavsu
selo. Pri fari je ubrano pritrkavalo. Na cestah je bilo videti vse polno butar.
Marinčevi so tudi nesli butare. Tiste, ki jih je ata iz mestu prinesel. Tudi pomaranč so si navezali nanje.
Marinč pa ni vstal, kot je včeraj mislil. Poslušal je pesem zvonov, ki ga je omamljala, da si je brisal solze, ki so mu jKilzele po zbledelih licih.
Popoldne so mu otroci prinesli vijolice, ki so jih nabrali v skalah nad hišo. Francek jih je zbral v šopek, jih dal v lonček in položil na okno. V bolnikovi sobi je jirijetno zadišalo. »Te vijolice!« se je Marinč spet domislil sestre Gabrijele iz bolnišnice in tedaj ga je obšla temačna misel: »Kuj, če bom moral naza j .. .?«
Potem je prišel veliki teden. V sobolo so imeli pri fari vstajenje. Vse je bilo praznično. Marinč je pa zrl v okno, kjer so bile vijolice in spet si je moral brisati motne oči. Pri fari je pu kar venomer zvonilo za alelujo. Za veselo alelujo...
Tretji teden za tem — prav za sv. Jurja je bilo — je pri fari spet zvonilo. Pa tokrut ne za veselo alelujo. Žalostno je zvonilo, zakaj Marinča so pokopavali. A vijolice so še zmeraj cvetele. Morda je v liolnišnici sestra Gabrijela prinesla svežih [ired kip Brezmadežne. Morda pa tudi ne...	Fr. K.
e5; 5. a2—a3. a7—a5; 6. Sgl — f3, d7—d6; 7. e2 —e4, Sb8—d7; 8. !>2—b3. g7—gb; 9. Lfl— e2, Lf8—g7; tO. Lcl— g5 (nepotrebno, ker menjati lovca za konja ni priporočljivo in črni dobi tempo), h7—h6; 11. Lg5—d2. 0—0; 12. 0—0, Kg8—h7; 13. g2—g3 (beli se poslužuje proti svojemu mlademu nasprotniku pričakovalne taktike, ki pa topot ni na mestu), l>d8—e7; 14. Sf3—h4, 1,1)7—c8 (črni pravilno vodi svoje figure na boljša mesta); 15. 1)5—1)4, Sd7—b8; 16. Ddl—c2, 81)8—a6; 17. Sc3—b5, I,c8—<17; 19. Tal—bi, a5Xb4; 19. a3Xb4, cT—cb! (s tem začne črni napad na belo središče, ki polagoma odkrije slabosti bele pozicije); 20. d5Xc6, Ld7 Xc6; 21. f2—f3. Ix'6Xl>5 (z zadnjimi potezami je sicer beli oslabil črnemu kmeta na 1)6. zuto mu pa dovolil napad v središču, kar črni dobro izkoristi): 22. c4XIA Sa6—c7; 23. Lfl2—e3, Ta8 —1)8; 24. Tel—al, Sc7—c6: 25 I)c2—d3. d6—d?! (na e4Xd5 bi seveda sledilo TfS—da); Tal—a6, TfS—d8; 27. Tu6Xb6, d5Xe4: 28. Dd3—c4? (v slabi poziciji napravi beli še napako, ki ga stane figuro. Potrebno je bilo D<13—a3, čeprav črni tudi potem po Se6—d4 stoji mnogo močneje), De7—a7! 29. Dc4—c6. Sf6—<15; 30. Tfl — dl, Sd5Xe3; 31. TdlXd8, Se6Xd8! in beli je prekoračil čas. JJeli izgubi še trdnjavo, tako du bi bila zanj naduljna igra itak brez pomena.
A
Povodni mož
jezdila po cesti in ne bi niti poskusila pomagati mu.
Prijela je za povodec svojega konja, obrnila ga je proti ograji in ga je udarila z jahalnim bičem, da bi jo preskočil. Todi njen yanec je bil konj, ki je imel več ko človeško pamet, in jo je namesto, da bi preskočil ograjo, čim hitreje ucvrl proti domu. Mladenka v sedlu ni imela niti najmanjše moči nad svojim konjem in je kmalu opazila, du bi bilo brez pomena. če bi ga hotela prisiliti k pokorščini. Vranec se je zavedal, kar je hotel Zavedat se je tudi. kakšen konj da je bil to, ki ga je hotela rešiti njegova gosj>odnrica.
Ko je Liza Maja na prihodnjem griču prijezdila v gozdno temino, se je tudi ona spo-mniln, koga da je videla. Že večkrat je slišala praviti o srebrnosivem. nepodkovanera. žrebcu z dolgo grivo. Nihče drug ni bi! ko povodni mož.
Ko je prišla domov in je povedala svoj
doživljaj, so vsi soglašali z njo, da je bil to povodni mož pa nihče drugi. In dostavili so, da se mora ona in vsi drugi paziti, zakaj, da bo zdaj kmalu eden od njih utonil.
Toda v Marbacki ni bilo nobenega jezera, in jezerska kotlina zahodno od fare se je bila popolnoma izsušila in ni bilo niti za spoznanje nikjer ne močvirja ne barja več. Celo reka, ki je bila prej široka in nevarna, se je bila že zman jšala in je bila poleti le še kakor navaden potok.
y avgustu pa, ko so postale noči že temnejše in so se megle sprevajale nad reko in travniki, se je zgodilo, da se je neki starcc z Marbacke odpravil proti zahodu v svoje domače kraje. Kar se mu je pripetilo ali kar je nemara videl v megli, ni nihče zvedel, toda domov gn to noč ni bilo in drug dan so ga našli utopljenega v rečici, ki ga je njena voda komaj pokrivala. Bal je star in betežen, in žalost za njim ni bila preveč huda. Toda zdaj so v Marbacki vedeli, pri čem da so, in da je bila Liza videla povodnega moža in nikogar drugega. Če bi bila takrat zvečer šla za njim proti jezeru 1'rvken, pa bi jo bil neusmiljeno potegnil za seboj v sinjo giobino.
(Selma Lngerlof.)
V južnem delu naše fare so kraji, kjer je pviroda mnogo lepiu in bogatejša kot v severnem delu Marbacke.
Ondi se jezero Fryken globoko zajeda v zemljo in zalivi se vrstijo drug za drugim, in ol> slehernem zalivu so obrežne trate z dobro, plodovito zemljo, z. listnutiiui gozdovi in večidel s' tremi nli štirimi izvrstnimi, stnro-kopitnimi kmečkimi hišami. Med zalivi se iztezajo zemski jeziki daleč v votlo, hriboviti in gozdnati so in tako divji in negostoljubni, dn nikomur niti na mar ne pride, dn bi se ondi naselil ali spremenil gozd v plodno prst.
Nekega poletnega dne je Liza Maja Wen-nervikova odjezdila v Bdssviken, v nnjjužnejši zaliv, dn bi naročila tiste prekrasne hruške, ki so ondi rasle v zatišju gora. Biissvi-kenčani so jo lepo sprejeli, iti je morala v več koč, da je voščila dober dan, in tako ie postalo že precej kasno, preden se je odpravila na pot domov.
Toda onn je neustrašeno jezdila skozi svetlo poletno noč, čeprav je bila čisto sama. Liza Maja je pustila, da je stopal konj v dren-cu, zakaj noč jc bila prekrusna in se je kur ni mogla nngjedati. Naneslo je, da je jezdiia visoko po hribu po najlnilj divjem gozdu, kjer je bilo tako temno, da si je predstavljula, kako' bi bilo, če bi nenadoma planili iz gošče roparji ali divje zveri in jo potegnili s konja. Nato spet je jezdila navzdol in spodaj skozi svetle doline z rosnimi travniki, lepimi brezovimi gaji jn z beloblestečimi se vodami. Na nebu je bil videti še barvast odsev sončnega zahoda, in rdečica se je zrcalila v jezeru. Liza Maja ni bila še nikoli videla kaj bolj ljubkega, kot je bila ta polelna noč.
Ob nekem zalivu je videla Liza Maja prekrasnega žrebca na obsežnem travniku. To je bil belec, ki mu je bila griva tuko dolga, da se je vlekla po tleh, in tnko gosta kakor snop. Žrebec je bil čez križ širok, svetlih oči, vitkih nog in majhne gluve. Kopita so bila bela in so se zasvetila kakor srebro, kadar jih je vzdignil iz trave. Ni bil podkovan in nikjer na njem ni kazalo, da bi bil kaj obuzdan ali osedlan.
Liza Maja je počasi jahala po griču navzdol in njen vranec je šel korakoma proti travniku, kjer se je žrebec pasel. V taki bližini so si že bili, da je bil samo še plot med njimi. Lizi Maji je bilo le roko treba iztegniti, pa bi bila lahko pobožula lepo žival po hrbtu.
Žrebec se dotlej ni prav nič zmenil zanjo. Zdaj pa je dvignil glavo in je opazoval mladenko.
Liza Maja pa je bila čudovito lepa. Kadar je le jezdila po potih, so fantje vrgli sekiro ali koso ali kar koli iz rok in so tekli k cesti in se sklanjali čez ograjo, dokler ni že odšla
mimo.
A glej, ko se je zdaj prekrasni belec ozrl vanjo, se ji je zazdelo, kot bi bil njegov po-gled prav tako poln občudovanja kakor pogledi kmečkih fantov, ko so se sklanjali čez plotove.
Za hip se je žrebec v Lizo Majo zagledal, nato se je sunkoma obrnil in zdrevil skokoma proč, da mu je griva divje vihrala in je rep stal vodoravno od njega. Divjal je čez ves travnik in se je v grozo mladenke vrgel v jezero. Breg je bil v zalivu plitev, in ko ie
planil v vodo, se je vse poškropilo okrog njega kakor pene vodopada. Tedajci je izginil.
Liza Mujn je mislila, du se je zgodila nesreča, in da je žrebec, ki je tako zdivjal v vodo, zašel v tolmun in l>o utonil. Počakala je nekoliko, češ ali se bo pojavil na površju, toda ni gu bilo več nu spregled. Jezersku gladina je bila mirna kakor zrcalo.
Tedajci si je Liza Maju koprneče zaželela, da bi pojezdila nizdol k jezeru in bi — če le mogoče — rešila prekrasno živul pogube. Kako du bi to storila, seveda ni nič vedeli; toda žrebec je bil najlepši konj, kar jih je sploh kdtij videla, in kar ni mogla mirno prestati, da bi
»Alo, Janez, danes moraš imeti govori« »Saj ne vem nič, kaj naj pa povem?« »Kar na kratko: en Štefan vina gor!«
»Rija,« je odgovorila Rija.
Zdaj je bil gospod hud; videli smo, kako mu je kri šinila v glavo. »Ali me ne slišiš, kaj ti pravim, ti trmoglavka, ti? Ti se imenuješ Marija I Kako ti je ime?«
»Rija,< je odvrnila Rija.
Cofi je dobila bolj krotko zaušnico.
»Kako ti je ime?«
»Rija,< je rekla Rija, a že precej v joku.
Cof I se je razleglo na licu. »M a r i j a I Kako ti je ime?<
»Rija,« je odgovorila Rija v solzah.
»Ali me imaš za pepčka, kaj, ti trda butlca, tile In gospod deželni šolski nadzornik je na dolgo zamahnil.
»A preden je prišla roka do nje, je Rija brž znvpila: »Marija! Ime mi je Marija! Ime mi je Marija Strehovec!«
Gospod šolski nadzornik je povesil roko. »No, vendar!« je dejal potolaženo. »Tak le pomaga, če ti človek pravilno prigovarja. Kako ti je torej ime»<
»Marija,« je rekla Rija tiho.
»No, usedi se, Marija,« je dejal gospod deželni šolski nadzornik in si je z robcem obrisal čelo. Nato so je obrnil k Rijini levi sosedi, iu to je bila debeluška Neža Nagode.
Neža je zmeraj bolj v strahu poslušala »razgovor« med gospodom nadzornikom in Rijo in se je potuhnila pod klop, ko sta padli obe klofuti. Zdaj je bil njen obraz ves prosvetljen, kakor da bi bila Neža nekaj prav brihtnega iztuhtala.
>In kako je tebi ime, punčka?« je vprašal gospod Nežo.
Neža je šinila kvišku kakor možicelj na vzmet, strHmno se je postavila in je zvonko in jasno povedala: »Maneža Nagode!«
»Kako?« je vprašal gospod deželni šolski nadzornik in je dal obe roki za oba uhlja.
»Maneža Nagode! je ponovila Neža in obraz se ji je kar svetil od zadovoljstva, da jo vse tako prav in lepo povedala.
Gospod deželni šolski nadzornik je kar oka-menel. Ne da bi učenika sploh pogledal, mu je dejal: »Reči vam moram, gospod Japelj, da je tale razred prav posebno surov!« In še preden se je Neža zavedela, je dobila zaporedoma kar tri hude klofute na desni, na levi, na desni — eno več kot prej uboga Rija!
Neža je bila vsa iz sebe in je začela glasno tuliti.
»Kako ti je ime, ti srborito m a 56, ti?« je vprašal gospod nadzornik.
»Neža,« je zaihtela Neža, »ampak ...jaz... jaz sem mislila..., če so gospod... nadzornik tukaj.., da nam je.., spredaj... še ,Ma' ime.<
•' V ° . -;■ -	J. L-e.)
Selma Lagerlof, slavna švedska in svetovna pisate^ ljica, ki je nedavno umrla.
Novo ime
Pravkar berem v časopisu, da se je moja nek-dailja sošolka Neža Nagodetova poročila. Tista do-brovoljna Neža iz Spodnje Krtine... Prav za prav ji pa nismo nikoli dejali Neža. Rekali smo ji zmeraj in še dandanes..., a to vam hočem povedati, kako se je Neža sama prekrstila.
Nekega lepega jutra smo v nekdanji ljudski šoli dobili imeniten obisk, obisk gospoda deželnega šolskega nadzornika. To je bil živahen, debelušen gospod, ki smo se ga vsi jako prestrašili, tudi naš učenik .Tapelj.
Gospod deželni šolski nadzornik je začel nadzorovati s tem. da nas je izpraševai, kako nam je ime. Zgoraj na desni je začel. Zgoraj na desni, to je bila ena naših, ki je bila rojena v Ameriki, a so se starši spet povrnili.
»Kako ti je ime, puučka?« je vprašal imenitni gospod.
Povedala je brž svoje ime;
»Rija Strehovec.«
»Kako?« je vprašal gospod.
»Strehovec.«
»Krstno ime bi rad vedel. Povej mi še enkrat krstno ime.«
»Rija,« je ponovila Rija.
»Ti misliš Marija,« je dejal gospod deželni. »Govori razločno!«
»Ime mi je Rija Strehovec,« Je Rija trmasto odgovorila.
»Kakšno trapasto ime!« je zagrmel gospod. »Potem se pač imenuješ Marija!«
»Ne, meni je ime Rija,« je v četrto povedala. Gospod je zmajal z glavo. »Kaj takega pa še ne!«
»Oprostite, prosim, gospod deželni šolski nadzornik, »deklica jc prišla iz Amerike. Kolikor mi je znano, pa tam to ime ni tako redko...«
Umolknil je, zakaj gospod deželni šolski nadzornik ga je jezno ošinil čez ramo.
»Rije sploh ni!« je določil. »Prepričan sem, da Pleteršnik nima tega imena. Ali imate Pleterš-nika, gospod Japelj?«
»Imamo,« je uslužno odvrnil gospod Japelj, »v drugi sobi je. Grem koj pogledat.« In brž je odhitel iz razreda.
Medtem nas je gospod nadzornik vprašal: »Ali ve kdo, kaj je to: Pleteršnik?« In ker se seveda ni nihče oglasil, je sam odgovoril: »Pleteršnik je knjiga, kjer so sploh vse besede. In beseda, ki je ni v Pleteršniku, sploh ni beseda I
in je ničvredna. No, gospod Japelj,« se je obrnil k vstopivšemu učitelju, »ali ste našli Rijo?«
»Gospod deželni šolski nadzornik,« je veselo povedal učenik, »imena Rija zares ni v Pleteršniku.«
»Ali ste vse pregledali? Pod Rija, Marija?«
»Povsod,« jo odvrnil učenik in je urno listal po debeli knjigi. »Imena Rija ni prav nikjer.«
»No, ali slišite!« je dejal gospod nadzornik in je bil zadovoljen, ker je njegova obveljala. »Imena Rija sploh ni. Kakšno je torej tvoje krstno ime, Strehovcc?«
»Rija.«
Gospod nadzornik je sunil z obema rokama v zrak. Nato je rekel:
»No, poglej, tale zraven tebe je Matilda, pa ji vendar ne rečete Tilda?«
»Tilda, Tilda ji rečemo!« je rekla Rija in ves razred je pokimoval,
»Rečete!« je vzkliknil nadzornik, »To je kaj drugega,, kakor imenovati sel Tvoje sošolke in sošolci ti lahko rečejo Rija, ime ti je pa Marija! Kako ti je ime?«
»No, kakšni pa ste, gospod birič!« »Seveda — čebelnjak sein zarubil!«
iu je blu pa tkuta: Ae sem prsou s po-štenga aerekejona spet nazaj dol na cesta s prou dougem nusam, sem ja ubrati pa kar na-raunast ke preke flečkajnarjem glih h tistimi štifelpucari, koker m je že pred čeule spucu in mu reku, de naj m kar hiter čeule spuca, de na bom tku puflekan hodti ukul pu mest. štifelpucari se je sevede tu čuden zdel, de sem spet tku pupacknn, če proti m je šele pred pu ure čeule tku fnjn zgloncu, zatu me je prasu, kod sem hodu, de sem tak. Jest sem mu holt puvedu u kašen blat sem zalezu pred poštnem derekcjonain in sem prčakvou, de bo začeu prou zabatilat čez ta nasnagn. l*a sem se motu. Ta mrcina se je začeu še clu putegvat za po Sten derekejon. »Knin b pa pršli štifelpucari, če b nam na biu pošten dereKcjon tku naklo-nen,« m je reku. »Blat je ja naš usakdajn kruh. Če b blata na bla, b bli usi štifelpucari" že zdauni na iinmu svet. Na ta pervem zburvajn naše organizacije bom predlngu, de zvolma pošten derekejon zn čnstenga člana. Kojnske fige tud purenrjem nisa poseben h src prrastle, kmeti jili pa le ubrajtaja, ke z nlm nive pu-gnujeja.«
Jest mu na tu nisem nč udguvuru, ke sem sprevidu, de ma štifelpucar prou. Kar nogn sem mu pumulu ke pud nus. on m je pa začeu čevcl spet z ena žnulin mnzat, pa s krtača drgent. ni biu čist fertik, pa že stop en star moj prjatu k men in m začne roka pu-dajat.
»Kam s pa namenen, do se tku pucnš?« me je uguvuru. »Al greš na kašen kuncert?«
»Kua me brigaja kuncerti?« sem mu udguvuru. »Kar narnunast dam grem. Dons mam že taka smola, de sem že sam nase jezen.«
»No, te grem pa mal spremt, de se, bova kej pumcnila. Sej se že pet laškeh let nisva vidla. Koker je videt, s še precej zdrou. Še clu zredu s se, koker je videt.«
ke fn nn fi r-TT1?- keder Krem mem 'ega,
nrJ,s ruJ"kubskem (rRe' Pn milrrla ud-
17,1 'J n tk" so.nce "r',cka-	niorc bit
holt previden, pa je use dober.	f q
rCVTEHN.KA
Hladilne naprave
Hlad lni stroj spadajo med naprave, kl se redno bolj uporabljajo v praktičnem življenju. Da bi spoznali njihovo delovanje, si moramo najprej ogledati fizikalne pojave, na osnovi katerih so zgrajeni.
Za proizvajanje hlada v hladilnih strojih, se uporabljajo plini. Plini imajo lastnost, da se segrevajo, če jih stisnemo (komprimiramo), obratno pa se ohlajajo, kadar znižamo pritisk. Na osnovi tega pojava stiskamo plin v hladilnem stroju s posebnim kompresorjem, da postane komprimiran plin precej vroč Vroč plin napeljemo tako, da teče po dovolj dolgi, zaviti cevi, kjer oddaja toploto ali zraku, ki obdaja cev, ali pa cev še posebe hladimo. Tako ohlajen komprimiran plin vodimo skozi celo tanek prehod v drugi sistem cevi, iz katerega črpa kompresor hladilno sredstvo (plin) in ga stiska na višji tlak. Stisnjen plin je seveda spet vroč zaradi stiskanja in se uvaja v prvi sistem cevi, kjer se ohlaja. Prehod iz cevi, kjer plin hladimo, do drugega sistema cevi, je zelo ozek in ker kompresor zopet odreja hladilno sredstvo, vlada v drugem sistemu cevi mnogo manjši pritisk kakor v prvem. Zmanjšanje pritiska plina pa je zvezano z zmanjšanjem njegove temperature. Komprimiran plin, ki smo ga že v prvih ceveh shladili približno na temperaturo okolice, ki obdaja cevi, bo torej imel v drugem sistemu cevi nižjo temperaturo, ker se je pritisk

>... torej imate? Prav, pošljite 1 kg pasjega kolača. Za koga? I — za psa osel neumni, za psa!«
plina v drugem sistemu zmanjšal. Tako dobimo v ceveh dovolj nizko temperaturo, to se pravi, da s temi cevmi lahko okolico hladimo. Za trajno hlajenje je seveda potrebno, da stroj, ki sesa zrak iz hladilnih cevi in ga tlači v prve cevi, neprenehoma deluje.
Za čim boljše in čim cenejše delovanje celotne naprave ni važna samo skrbna in pravilna izdelava posameznih delov: kompresorja in cevnih sistemov, amjiak še v večji meri, kakšen plin izberemo za hladilno sredstvo. Tukaj se moramo ozirati mnogokrat na okolnosti, ki niso odvisne samo od dobrega delovanja naprave. Često moramo paziti na pr. da plin, ki bi utegnil uhajati lZ J!a2r«v?- ni vnetljiv; dalje, da ni strupen, ali v hladilnih napravah, ki jih uporabljamo za hlajenje ozračja v velikih prostorih, namenjenih za bivanje ljudi, da ne bi imel slučajno uhajajoč plin neprijetnega duha, če že nastopi v majhnih količinah, itd.
Vsi ti razlogi so vodili konstrukterje pri izbiri hladilnih sredstev, že odkar se izdelujejo hladilni stroji. Zrak na pr. se je pokazal iz tro-spodarskih razlogov v večini primerov za malo uporabno hladilno sredstvo. Prva graditelja hladilnih naprav Perkina (1834) in Harrison (185C)
sta gradila svoje naprave z etilnim etrom, ki je zelo vnetljiv in omamlja ljudi, kl ga vdihavajo. Pozneje so vpeljali kot hladilno sredstvo amoni-jak, s katerim so imeli veliko več uspeha in ki se v mnogih industrijah Še danes uporablja kot hladilno sredstvo. In čeprav Je amonijak sam na sebi strupen, ga lahko smatramo kolikor toliko za nenevaren plin, ker povzročajo že majhne količine amonijaka neznosen duh in opozorijo ljudi. Pač pa bi recimo v gledališčih in velikih dvoranah, kamor bi po nesreči naenkrat prišel amonijak, ravno zaradi neznosnega duha povzročil paniko z nepredvidenimi posledicami. Poleg tega pa se moramo pri aparatih, ki pridejo v dotiko z amonijakom, izogibati bakra in bakrenih zlitin, ki jih amonijak zelo hitro razjeda. Zato je razumljivo, da so poleg amonijaka za hlajenje preizkušali že vso vrste pline in zmesi plinov, od katerih so se mnogi več ali manj uspešno obnesli v izdelavi hladilnih naprav. Eden izmed zadnjih takšnih hladilnih sredstev je freon — 12, kakor ga imenujejo Američani, ki so ga prvi začeli izdelovati in vporabljati, oziroma kakor bo ga Nemci imenovali frigen. Freon je po svoji naravi, ker ni strupen ne vnetljiv in ker se je v gospodarskem pogledu najbolj obnesel pri hlajonju v majhnih temperaturnih razlikah, posebno pripraven za uporabo pri hlajenju ozračja v prostorih, ki so namenjeni za zbiranje liudif kinodvorane, gledališča, vlaki itd.).
Ugnal ga je
Okrajni sodnik Čebular je glol>oko vzdih-nil: »Križ je s temi pravdarskimi ljudmi. Za vsako malenkost se tožarijo.«
»Zakaj jih pa ne zapodite,« ga je vprašal šele pred kratkim došli, uovi pripravnik Peter Koren.
»Zapodim? Kje pa imate pamet? Kaj takega bi bilo mogoče kvečjemu pri kakšnem večjem sodišču. Če bi jih pa jaz tu napodil, bi mi jo pošteno zagodli, saj dobro vedo za »višjo instanco*. Posebno zvit je Koprivar. Rečem vam. ta je rojen pravdar Če še pošteno v kozarec pogleda, potem je zbadljiv, prepirljiv ter se z vsem svetom spre. Gorje mu, kdor mu tedaj ugovarja. Takoj ga gre tožit. Pa prav ta Koprivar je povabljen za jutri.«
Molk.
Po kratkem premisleku se ponudi Peter Koren: »Če dovolite, gospod sodnik, ga bom pa jaz prevzel!«
»Vi? Vi ga zares hočete prevzeti? Tn celo prostovoljno? Nu, če s tem opravite, zaslužite veliko zlato medaljo ...«
Notranje zadovoljen, da mu ga je tako brž obesil, je sodnik odšel iz urada. Vselej mu ni lahko uspelo, da je najneprijetnejše zadeve naprtil svojim pomočnikom. Navadno se je moral mučiti sam z njimi.
Pa tudi Peter Koren je bil zadovoljen. Prav nič ni dvomil o svojem uspehu, saj so
Križanka
								■	l-l		N	fl								
					H			B	i	2	3	fl			11					
					4	11		B	5			fl		11	6	11				
			N	7		8	m	9				11	11	11 1		12	D			
		m	13				14	1-1	15 1				16 1				17	[51		
	IU	18 I							(=1		S	19							11	
		H	»					[S]	21	Fl	22							[SI		
			|B|	23				24		25		Fl					|S1			
1«	NINI		27				U	28				29		[i|		[i	3U	MM		h
\m\	31	32			(«1	33	34			[Bij	35				D	36		37	38	11
	39					[H|	46		NININI			41		[B]	42					|S1
0	43				P1	44			45	[BI	46			47	B	48				11
NI	HI	M		fil	49		5«			51			[SI	52	53			NI14I		1-
			Jil	54		55		Fl	56 |				57				|S1		*	
		jil	58					59		(HI	69	11	61				62	0		
	[HI	63							[HI	64	[H]	65							|S1	
		H	66						67		68	[SI	69					[ij		
			N	7«			P	71					|S)	72			N			
				OD		u		N	73			[i]		11		11				
					11			[SI	74			[SI			11					
								HHHSd												
Današnja križanka je nekoliko težja, da bodo prišli na račun tudi bolj razvajeni reševalci. Prihodnjo nedeljo priobčimo slovensko zlogovno križanko.
Besede pomenijo!
Vodoravno: 1. »Mi... vojaki korenjaki, kako nas gledajo ljudje.« 5. Krajevna vprašalnica, tudi Prešernova pesem. 7. Obrtnik, ki nam peče vsakdanjo jed. 9. Dan v tednu. 11. Lesena posoda, hrani tekočino, največkrat vino. 13. Otok v Egej-skem morju, ki je pod italijansko upravo. 15. Pripravnik na krst pri prvih kristjanih. 18. Pazljiv, oprezen, čuječ. 19 Namažcm, pomažen z milom. 20. Nekdanji slovenski razbojnik - »6trah kranjske dežele«. 22. Drug izraz za besedo kemijski. 23. Otok v Kanarskih otokih ob severni Afriki. 26. Zadnja beseda v molitvi. 27. Udomačena tuja oblika ženskega krstnega imena Marija. 28. Priprava, sestavljen stroj; radio, telefon, avijon imajo ta prid:-vek. 31. Svetopisemska oseba, Jakobov brat. 33. Tujka, ki pomeni postavljeno teorijo, zami«el, verjetnostno razlago 35. Krajša beseda za opisovanje. 36. Pesniško geslo, kitica, postavljena pred leposlovno delo, ki nakaže njegovo vsebino in namen. 39. Del živalske glave »čeljust, kljun« nekaterih živali. 40. Osebni za/mek 41. Vzpodbujajoč vzklik. 42, Težko delo, opravek, velika poraba fizične energije. 43. Angleška trdnjava in pristanišče v Rdečem morju.
44. Lesena mrežasta priprava za presejanje moke, žita itd 46. Moderen ples v enostavnem taktu. 48, Predsednik vlade slovaške republike, po poklicu profesor. 50 Pleskati, barvati kovine, pločevino (avto). 52 Rimski pesnik. 54 Domač izraz za prebivalce sosednje države 56. Tujka, ki pomeni brez volje, brezbrižen, prepaden 58. Član istega naroda ali ple-emna. 61. Kruti vlastodržec, trinog, diktator. 63 Mesto v Dalmaciji na otoku Braču. 65. Natančen seznam kakih stvari, priročnik. 66. Nauk o starih Grkih, znanstvena-poučna 6mer. 69. Del voza, pri-trjevalna priprava. 70. Lep, mil, ljubek, 71. Letni čas; »hladna... že prihaja, v dolince 6lanca pada« (narodna). 72. Največja belgrajska knjigarna in založništvo. 73 Mali zločinec, prijatelj tuje lastnine. 74. Naplačilo.
Navpično: 1. Nagel premik, vrsta gibanja, nekdanji slovenski Iahkoallet-tekač, drž. rekorder. 2. Eden izmed voditeljev francoske rcvolucije. 3 Stenski opaž, prevleka iz malte. 4. Ptič. 66. Smešen, dobro voljo vzbujajoč (tujka) 7. Matematični izraz, predznak +, nasprotje od negativen. 8. Temeljit, samobiten, klen. 10. Majhne gmote (snega, zemlje itd.) 11. Koga nedokazano, na skrivaj česa obtožujem, slutim kaj. 12. Vrsta manufaktumega blaga. 13. Velika družina, pleme, življenjski izvor. 14. Napravi dovršnik od besede sega. 16. Prepiri, neurejenost, nemiri. 17. Zgodovinsko mesto v Dalmaciji, sedež škofije. 21. Oblika sladkorja v orodaji, tudi
že na univerzi trdili njegovi tovariši, da je »z vsemi žavbumi namazan«.
Drugi dan.
Koprivar pride. Predrzno, kljubovalno. S trdnim sklopom, da prav gotovo ne bo poslušal sodnikovih dobrohotnih nasvetov.
Ko je z vso samozavestjo zaloputnil vrata za seboj, je zagledal za uradno mizo pripravnika, namesto gospoda sodnika. »Ej, s tem zelencem bom pa kar hitro opravil!«
llopotaje odloži klobuk in palico na stol.
»Dobro jutro, gospod pripravnik!«
Peter Koren ga pogleda strogo od nog do glave.
»Ni=em pripravnik,« na kratko odseka.
' »Tako-o-o?«
»Ne, moj naslov je: sodnijski aktualni koncipient za bagatelne zadeve.«
»Ba-ga-gu,« odpre nekam preveč iznena-deni Koprivar svoja široka usta.
Peter Koren piše mirno dalje.
Koprivar privleče iz žepa velik rdeč robec in si obriše čelo, čeprav ni potno: »Dobro jutro, gospod sodnijski a-a-ku-za-Ii-tist« —
»Sodnijski aktualni koncipient za bagatelne zadeve, prosim.«
>Da, da, gospod, ak-bag-agentis, saj dobro veste, po kaj sem prišel, kajne?«
»Nič ne vem, držite se uradne oblike in povejte svojo zadevo!«
vrsta snega. 22. Znak na igralni karti, tudi okrasni vzorček (kvadrat). 24. Ostro stružiti trdo snov, pre-izkuševati trdoto rudnin. 25. Pevska nota (f). 27. Snov, iz katere so razni kiparski izdelki. 29. Tek pri jedači, 6last po jedi. 30. Otok v Jadranskem morju. 31. Druga beseda za dobo. 32. Kamenita ali opečna stena, sredstvo razmejitve. 34. Moško krstno ime, rimski cesar. 36. Tuja beseda, ki pomeni jutranji, dopoldanski, spomni se na ime dopoldanskih kino-predstav. 37. Gibanje tekočin, zaporedje dogodkov, struja. 38. Cerkveni izraz, ki pomeni »moli!« 45. Star človek, cerkveni učitelj-dogma-tik, praded. 46. Nasprotje od mlad. 47. Odmor po opravljenem delu, zbiranje telesnih in duševnih sil. 49. Izdelovalec malih »padal« proti dežju (domač izraz) 51 Tujka, ki pomeni »preteklega leta« (kratica). 53. Lekarniško 6redstvo (prašek ali tablete) proti glavobolu in raznim prehladom. 54. Drama Vladimira Bartola. 55. Modemi gostinski obrat, opisni deležnik glagola, ki izraža voljo. 57. Prebivalec openinskega polotoka. 58 Tak je človek, če ni moker, če je slabo rejen ali če je brez denarja. 59. Perzijsko božanstvo, po njen se je imenoval kult, obsojen na cerkvenem zboru, tudi neka rasa ima danes to ime. 62. Bodalo, primitivno orožje, priprava za rezanje ali zabadanje. 64. Zelo krvoločen rokodelec. 67 Jugoslovanska reka, vrsta cigaret in ime banovine. 68. Lepo dišeča rastlina.
Rešitev velikonočne križanke
Vodoravno: 1. Kolonizacija. 12. Kanoniza-cija. 22. Del. 23. Labirint. 25. Advokati. 26. Ana. 27. Silen. 28. Mal. 29. Pot. 30. Orada. 31. b Rejec. 32. Erika. 34. Note. 35. Kino. 37. Jem. 39. Neda. 41. Ema. 44. Mož. 47. Kuna. 48. K. d. e. (Kranjske deželne elektrarne). 50. Avenol. 53. Lakomen. 55. Ame-lija. 57. Predor. 59. Anatom. 61. Rutica. 62. Tapete. 63 Alarik. 64. Rt. 65. Dotok. 67. Torek, 68. Emica. 69. Slama. 70. Ar. 72. Mit. Rodos. 76. Sa. 77. R. i. 78. Uteha. 79. Kre. 80. Akut. 82. Setev. 83. Ker. 84. Iti. 86. Urija. 88. Narek. 90. Ren. 91. 2ane.
92.	Jiha. 94. Iva 95. Arena. 96. Nemir. 98 Lakaj. 100. Skuta. 102. Drama. 103. Kaser> 105. Tur. 106. Ti. 107. La. 109. Tli. 110. Sleva. 111. Nečak. 113. Sin. 114, Evi. 116. Diana. 117. Kiki. 118. Traminec. 119. Erna.
Navpično: 2. Od. 3. Led. 5. Ilijom. 6. Zaletel. 7. Abecedar. 8. Cin. 9. Ir. 10. Jim. 11 Ana. 12. Kdo. 13 Avt. 14. No. 15. Ako. 16. Narekuje. 17. Ita Rina. 18. Zidina. 19. Ti. 20. Ind. 21. Ja. 24. T. 1. (tega leta). 25. A. p. (anno passato). 27. Sen. 31. Ako. 33. Nenad. 36. Edera. 37. Jen. 38. Motor. 40. Akut. 41. Emir. 42. Mecesen. 43. Ana Karenina 44. Materijalen. 45. Omamiti. 46. 2epi. 47. Kita. 48. Krama. 49. Edi. 51. Vatikan. 52. Lotos. 54. Otok. 56. Leča. 57. Plaha. 58. Okarina. 60. Moder. 63. Aleja. 64. Rman. 66. Kotel. 69. Stiva. 71. Reka. 73. Turek. 75. Senat. 78. Uriti. 79. Krema. 81. Teman. 83. Kaj. 85. I. H. S. 87. Trava. 89. Kisek. 91. Žar.
93.	Akt. 95. Arena. 97. Reči. 99. Kup. 101. Ulj, 102. Dlan 104. Nak. 106. Tir. 108. Ave. 110. Sir. 112. Ki. 113. St. (starejši). 115. I. C. (Ivan Cankar). 116. De.
Zlogovnica
Sestavi iz zlogov: av, ja, ja, ka, kri, la, mi, na, no, ra, ri, spo, su, to, ur, eum, žan.
Besede sledečega pomena : a) Samostojnost, samouprava (tujka), b) Spomladansko žito. c) Prijetna zabava, d) Soglasje, pakt. e) Slavna angleška podmornica, ki je potopila največ ladij.
Rešitev velikonočne zlogovnice
a) Matematika, b) Pepelka. c) Procesija, d) Tanner. e) Zelenilo.
'*/1 ■ 1	f i rr	i r	s m	—
m			j	
	i i		i	
	nr i	r n	n	?
10 vžigalic je treba tako prestaviti, da nastanejo 4 veliki kvadrati in 5 majhnih kvadrutov.
»Na povelje, gospod, gospod a-špcktalitets-bagatelist.«
»Sodnijski aktualni koncipient za bagatelne zadeve,« pribije s ftoudarkom Peter Koren.
»Razumem, razumem «
Koprivarju je vsa predrznost splahnela. Prave, resnične potne kaplje mu stoje na čelu. »Ta, novi, je pa res ves vražji. Kdo si bo zapomnil tak dolg naslov.«
Na tihem ga je že najmanj stokrat ponovil, nato se zažene spet v obupen poskus: »Gospod sodnijski aktalitet-bangadist-špecilist, hotel sem le —«
Peter Koren se je v vsej velikosti vzdignil izza mize, nabral obraz v strogo uradne gube. Oster glas zrelega jurista je zadonel Kopri-' varju na ušesa: »Koprivar, zdi se mi, da me hočete zasmehovati! Svarim vas! To je žalitev uradne osebe. Posledica je strogn kazen!«
»Ne, ne,« jeclja Koprivar in stiska robec v roki kot debel rdeč cmok.
»No, potem pa k stvari in ne govorite nesmisla.«
»Da, da, hotel sem vložiti tožbo proti sosedu Prosenu in vprašati gospoda aKtuul-ba-gual-teista —«
»Sodnijski aktualni koncipient za bagatelne zadeve,« je nevarno zagrinelo od Korenove mize.
»Dobro, dobro, gospod, gospod aktuali-zipuli-gitist — «
Koren je dostojanstveno, a odločno stopil proti zvoncu, znamenje za sodnega slugo.
A Koprivar je že preplašeno skočil pred njega.
»Ne, ne,« je v strahu zavpil, >nič več nečem vedeti o vsem tem. Tožbo umaknem. Naj me vrag vzame, če še kdaj pridem. Sodišče me nikoli več ne bo videlo, vi, vi aktual-bagual salamenska zverina!«
Pograbil je klobuk in palico ter skokoma zdrvel skozi vrata.
Nikoli več ga ni bilo. Pa tudi vsi drugi pravdarji v tistem okraju so se čuvali priti pred gospoda »z dolgim naslovom«.
Peler Koren se je od srca nasmejal in sodnik Čebular mu je bil hvaležen za blaženi mir, ki ga je odslej užival.	(Rihar.)
Solate iz rdeče pese in čebule
Razrežeš na kocke rdečo peso in čebulo ter zmešaš. Nato poliješ s kisom in oljem ter z razžvrkljanim rumenjakom.
■■■■■■■■■■■miHHHaBBB
Na &o£jC fart
»Blagor tistim, ki niso videli tn so verovali.< Ozka je steza, ki vodi od duše k Bogu, zares kakor tesna brv tez potok. Vsak sam zase more in mora iti po brvi, ne moreta dva hoditi vštric. Ozka in tesna brv tez potok nam nazorno predstavlja tudi vero. Brv veže dva bregova: levi in desni ali prvi in drugi breg; vera veže dva svetova: vidni in nevidni svet.
Vera ne govori: »Vem, da je tako.< Vera je priznanje nevidnega sveta. Vera ne pravi: »Rad bi tako. Večna nebesa bi še verjel, večnega pekla ne morem verovatiU Vera ne odlo-tuje in ne izbira: »Hočem tako! Ako Bog te krivice takoj ne maščuje, ne bom veroval.< Prav kakor Tomaž. Vera ve in govori samo eno: »Moram tako, ne smem in nc morem drugače.<
Nespametno ravna, kdor zaradi vidnega sveta zavrže nevidni svet. Kdor zavrže nevidni svet, pravi: >Ne bom verovalČe pa se odpove nevidnemu svetu, se odpove ludi samemu sebi. Samemu sebi? Da, zakaj nevidni svet je naš pravi svet. Vidnemu svetu se pač moramo odpovedovali vsak dan bolj in bolj, ker se mu bomo morali nekoč zares odpovedati. Toda če smo se odpovedali vidnemu svetu, se prav za prav še nismo odpovedali pravemu svetu. Nevidni svet nam, hočeš noteš, ostane.
Vera nam mora preiti v življenje, ali bolje: vera sama je že višje življenje v človeku. To življenje se javlja v tlovekovem mišljenju, hotenju in dejanju. To je živa vera.
Živa vera ima tri stopnje. Prva: vera iz strahu. Pogled na šibo v kotu priganja otroke k pridnosti. To je sicer dobra, vendar nizka stopnja lepega vedenja in življenja. Druga: vera v zaupanju na platilo. Ta je boljša. Kristus jo večkrat omenja in priporoča. Tretja pa je najvišja: vera iz prepričanja. To je popolna živa vera. V tem je modrost in moč človekova. Bogu služi z veseljem, ker mu služi le iz prepričanja, ker je doživel vero kol velik dar božji, kot veliko milost. Blagor tistemu človeku. Tak veren človek potegne za seboj ludi druge.
MEA-DI SLOVENEC
Pravljica o prečudni miški
V revni koči kraj širokega gozda je živela mati, ki je imela pet dečkov. Dan za dnem je hodila z njimi v gozd nabirat jagode in gobe. Vsako sredo se je z nabranimi gobami in jagodami napotila v daljno mesto, kjer jih ie prodajala na trgu. Z denarjem, ki ga je dobila za svojo robo, je skromno preživljala sebe in dečke.
Nekega dne je mati obolela, in dečki so morali iti sami v gozd po jagode in gobe. Pred odhodom jih je mati lepo poučila, naj pazijo, da se jim ne bo kaj hudega pripetilo. Dečki pa so brezskrbno odskakljali v šumo in so kaj n i t ro pozabili materina svarila. Zmerom globlje so se spuščali v gozd. Jagod in gob so našli ta dan toliko, kakor še nikoli.
Čeprav so dečki na vse zgodaj odšli od doma in so bili v gozdu šele tri ure, se je nenadoma začelo mračiti okoli njih. Čudili so se in kar verjeti niso mogli, da se že večeri. Tedaj so zaslišali nad seboj zamolklo, grozeče grmenje. Spoznali so, da se je samo zaradi tega stemnilo, ker se je bližala nevihta. Kaj naj počno sredi samotnega gozda, tako majhni in sami? Do doma je bilo se daleč; če bi še tako hiteli, nevihta bi jih spotoma dohitela in bogve, kaj bi se potem z njimi zgodilo.
Ko so tako prestrašeni sredi gozda trepetali in niso vedeu ne kod ne kara, ie nenadoma stopil prednje črno oblečen mož. Dečki so mislili, da je oglar. Povabil jih je, naj gredo , z njim vedrit v bližnjo votlino. Dečki so se razveselili in šli.
Ko je mož stopil v votlino, je na grozo in presenečenje dečkov začel rasti in kmalu postal visok kot pravi velikan. V kotu votline pa je čepel majhen, droben možic z rdečo kapo in
Janezek zna misli brati
Hrastarjev Janezek je kaj bistroumen fant. Včasih preseneti svoje tovariše s takšnimi coprnijami, da jim kar sapo zapre. Zadnjič je spet iztuhtal imenitno »coprnijo«. Ko so bili vsi zbrani okoli gorke peči, je nenadoma zaklical:
»Fantje, jaz pa znam brati vaše mislil«
»Beži no, beži,« so mu ugovarjali vsevprek.
»Čakajte, vam bom koj dokazal,« je samozavestno rekel Janezek in odhitel v kuhinjo. Ko se je vrnil, je imel v rokah kos potice in nož. Na tihem je hitro preštel, koliko je vseh dečkov skupaj in razrezal potico na drobne kose. Koščkov je bilo natančno toliko, kolikor je bilo dečkov.
»Postavite se v vrsto!« je ukazal.
Dečki so ga ubogali. Že so s smejočimi se obrazi stali pred njim v dolgi vrsti.
Janezek je s krožnikom v roki stopal mimo njih, srepo pogledal vsakemu v oči, kakor da bere misli iz njih, ter obenem vsakemu vtaknil košček potice v usta. Ko je prišel do zadnjega dečka v vrsti, je svečano rekel:
»Zdaj vam bom povedal, kaj si je ta zadnji zdajle mislil. Mislil si je: Zdaj pridem na vrsto jaz! Pa se je zmotil, kajti zadnji košček potice1 je moj!«
To rekoč, je Janezek vtaknil zadnji košček potice samemu sebi v usta in se glasno zasmejal.
Zadnji deček v vrsti je moral priznati, da je Janezek njegove misli v resnici uganil. Tako se je tudi ta Janezkova »coprnija« imenitno posrečila.
dolgo brado. Velikan Teleban ga je poklical
k sebi in mu rekel:
»Oglej si te tičkel Ali se nama bodo prilegli I llitro pripravi vse za svečano pojedino!«
Možicu, ki je bil velik lenuh, pa ni nič kaj dišalo nabirati drva v nevihti in viharju zunaj votline. A bal se je svojega strogega gospodarja, zato mu niti na misel ni prišlo, da bi se upiral. Da bi se mu pa ne bilo treba preveč truditi z nabiranjem drv, je predlagal velikanu Telebanu, naj dovoli, da mu dečki pomagajo. Velikan Teleban je, nič hudega sluteč, dovolil, in dečki so odšli z možicem iz votline.
To je bila njihova sreča. Kajti, ko so tako z možicem nabirali suhljad okoli votline, se je najstarejšemu bratcu porodila v glavi misel, da bi pobegnili. Še zmerom boljše je, si ie mislil, da tavajo po gozdu v nevihti in viharju, kakor da se pustijo od velikana Telebana po-hrustati.
Šepnil je svoj načrt bratcem na uho in ko se je možiček za nekaj korakov oddaljil, so se takoj spustili v beg. Možiček je prestrašeno viknil in kar lasje so se mu naježih ob mislih, kako ga bo Teleban premikastil, ko se bo brez dečkov vrnil v votlino. Vzel je podplate pod pazduho in se spustil za ubežniki. Ker pa je bilo v gozdu mračno, jih je kmalu zgrešil. Kla-verne volje in praznin rok se je moral vrniti v votlino.
Tako so mu dečki srečno ušli. Dolgo so blodili križem kražem po širokem gozdu in iskali poti domov. Nad njimi se je bliskalo in grmelo, da jim je jemalo vid in sluh, okoli njih pa je tulil vihar, da jih je groza stresala do kosti.
Nazadnje se je nebo vendarle zjasnilo in posijalo je sonce. Tako svetlo in blagodejno je bilo to sonce, da se je dečkom zdelo, da so bile samo hude sanje, kar so doživeli.
Lahko si mislite, kako vesela ie bila mati, ko so se izgubljenci vrnili k njej! Vsa srečna jih je božala in objemala. Seveda jih je pa tudi okregala, ker niso poslušali njenih nasvetov in so odšli tako daleč v gozd.
Velikan Teleban pa se je grozno razsrdil, ko mu je možiček ponižno in skesano povedal, da so dečki pobegnili. Pred nosom je že imel slastno pečenko — zdaj pa naj si z miškami in podganami nasiti lačni želodec.
Razkačen je zgrabil lenega možička, ki ga je pripravil ob lastno pečenko, za vrat in ga premikastil, da je revček skakal od bolečin in tulil, kakor da bi mu kdo kožo vlekel s telesa.
A moti se, kdor misli, da se je velikan Teleban kmalu potolažil z mislijo, da so mu tički ušli iz gajbice. Zaklel se je, da jih mora dobiti nazaj, naj ga stane kar hoče.
Poslužil se je zvijače: spremenil se je v kosmatega medveda ter se pustil od možička voditi okoli.
Tako sta prilomastila v vas, kjer so živeli dečki. Medved je ukazal možičku, naj gre v vaški zvonik in naj z glasnim zvonenjem oznani ljudem, da sta prišla. Upal je, da bo med zbrano množico zagledal dečke in jih z novo zvijačo zvabil v gozd. Možiček je ubogal in začel je zvoniti, da mu je pot curkoma lil s čela.
Preden so se ljudje zbrali okoli medveda in možička, je prišel mimo hraber lovec. Možičku so se začele tresti hlače, kajti bil je prepričan, da bo lovec takoj uganil, da meaved
Modri Prismotjatci
Da so Prismodalci na vso moč prebrisani in modri ljudje, vi menda že ves svet. Posebno prebrisani in modri pa so bili vrli prismodalski župan oča Švi-gašvaga.
So imeli oča Švigašvaga prelepega črnega bika. Pa so 6i mislili: Kako lep bi šele bil, če bi bil bel!
In so sklenili, da bodo biku čme barvo izprati in ga spremenili v belca. Rečeno — storjeno. Poklicali so sosede in jih prosili, naj pridejo pomagat. Vrti sosedje se niso prav nič obotavljali. Pri priči so jo mahnila za županom švigašvagom k bližnji reki in začeli drgniti črnega bika z milom, krtačami in cunjami. Tri zvrhane škafe mila so porabili in takč so 6e upehali, da jim je znoj kar deževal 6 čela. A ves trud je bil zastonj. Bik je ostal črn kot prej, Pač pa je postala bela — reka. Od same milnice je postala bela.
Dobro uro hoda niže eo imeli Butalci svojo vas. Ko so videti, kako bela je reka, ki je tekla od pri-smodalske vasi k njim, so bili prepričani, da se je spremenila v samo čisto mleko. Hitro so 6tekli po škafe in vrče ter začeli zajemati dragoceno pijačo. In 60 6e sladkega »mlekca« napiti tako, da so še tistega dne pomrli...
Takšne čudne posledice utegne včasih imeti prevelika prebrisanost in modrost!
Slon v službi človeka
Zares čudno je, kako si je mogel človek, slabotni človek, podjarmiti najmočnejšo žival na svetu — slona in izkoristiti njegovo moč.
Kadar hočejo v indijskih džunglah iztrebiti kakšen gozd, si prihranijo naporno delo a sekirami, žagami in cel<5 s kopanjem ogromnih korenin na sila iznajdljiv način: pohlevni orjak slon jim igrajž podira drevesa s koreninami vred ter prenaša okleščena debla na kraj, kjer stoji strojna žaga. Boljšega pomagača si indijski drvarji pač niso mogli izbrati!
Slon opravlja svoje delo tako marljivo in bistroumno, da 6e mu mora vsak tujec čuditi.
Neki indijski raziskovalec je proti večeru jezdil skozi gozd. Srečal je slona, ki je nesel težko deblo na svojem rilcu in se skozi goščavo e neprestanim umikanjem glave potrpežljivo utiral pot. Ko je zagledal jezdeca, je položil deblo na tla in se mu spoštljivo in pohlevno umaknil na kraj poti, da bi mu napravil prostor. Konj je plašno zdivjal mimo, slon je pa nato deblo spet mirno pobral in odlomastii dalje. In čemur se je raziskovalec najbolj čudil: nobenega paznika ni imel slon pri sebi... Pač redek primer živalske bistroumnosti.
Otroci, kajne, imenitno bi bilo, če bi imel sleherni od vas namesto mačka ali psa — orjaka slona za druščino ali varuha! Slon bi vas spremljal v šolo, 6 slonom bi hoditi na 6prehod — ln se vam nikoli ne bi bilo treba bati, da vas v samotnem gozdu kakšen ropar ali divji mož ugrabi in požre. Če bi slon le z rilcem pomigal, bi oba, ropar in divji mož, zbežala, da bi 6e kar kadilo za njima
Deset zapovedi za zobe
1.	Zvečer, preden greš spat, si skrbno umij zobe.
2.	Kadar si v postelji, odkloni vsako jed, da si znova ne onesnažiš zob.
3.	Zjutraj, ko si umiješ obraz, ne pozabi na zobe.
4.	Imej zobno krtačico samo zase in je ne posojaj nikomur.
5.	Dobro prežveči vsako jed, da bo mogel želodec prebavljati.
6.	Tudi trda kruhova skorja pospešuje rast zob. Zobje postanejo krepki in zdravi.
7.	Pusti si od zdravnika pregledati zobe vsaj dvakrat na leto — in imel boš vedno lepe in zdrave eobe.
8.	Kdor ima rad bele zobe, naj pije mleko in uživa sadje in solato.
10. Tudi čokolado smeš uživati — toda ne pozabi 6i navrh očistiti zob.
Tat in vrag
Kmet je imel debelega prašiča, ki ga je hotel zaklati. Dan prej, preden ga je nameraval za-klati, je vzel kmet prašiča iz svinjaka in ga zaprl v hišno vežo, da bi ga zjutraj lažje ujel. V svinjak pa je zaprl kozo, ki jo je istega dne kupil na trgu.
Nekemu tolovaju se je medtem zahotelo tolstega prašiča. Sklenil je, da ponoči vlomi v svinjak in ukrade prašiča. Ko se je zmračilo, se je prikradel s svojim tovarišem k svinjaku. Tovariš je ostal zunaj na straži, tolovaj pa je zlezel v svinjak. Tovariš je za njim zaprl vrata, da ne bi prašič ušel. Tolovaj je začel tipati okoli sebe, da bi našel prašiča. Koza, ki je bila namesto prašiča v svinjaku, se je pričela strahovito dreti. Tolovaj se je grozno prestrašil, da so se mu na-jnžili iasje vrh plešaste glave. V svoji grozi je mislil, da je nasedel samemu vragu. Njegov tovariš je seveda takoj pobral pete in jo ucvrl domov, ko je zaslišal ta gromozanski hrup v svinjaku. Pri tem je pa pozabil odpreti vrata in tolovaj je bil izročen na milost in nemilost vragu, kakor je mislil.
Meketanje koze in vpitje tatu je prebudilo kmeta. Hitro se je oblekel, se oborožil s sekiro in šel pogledat, kdo tako kriči. Odprl je vrata. Tat je skočil ven in jo ubral, kakor hitro je mogel, kmet pa seveda za njim in ga je s sekirinim držajem tako namlatil, da so mu kosti pokale.
Drugi dan je vprašal pobegli tovariš onega, ki jih je dobil po plečih:
»Kako je bilo?«
»Slabo. En vrag je bil znotraj, drugi pa me je čakal zunaj!«
Stražnik in Mihec
Stražnik, ki je ujel na cesti pobeglo kravo in teleta: »Dečko, ali morda ti veš, čigava je tale krava in tele?«
»Mihec: »Čigava je krava, ne vem; čigavo je tele, pa vem.«
Stražnik: »No, čigavo?«
Mihec: »Od krave!«
Mlada zdravnica
Družina zdravnika dr. Vrtačnika je živela v lepi, prijazni vasici na deželi. Janezek in Andrej-ček sta imela zato dovolj prilike za razne igre v prosti naravi. Bila sta živa ko živo srebro. Če ju je človek videl, kadar sta se vračala domov, si ni mogel misliti drugače, kakor da odhajata iz ljute vojne. Hlače in rokave sta imela vsevprek preluknjane — pa ne od krogel ali bridkih sabelj, temveč od trnjev in vej, med katerimi sta se plazila. In roke! Človek ni vedel, katero barvo bi jim prisodil: črno, rjavo, zeleno ali rdečo. K sreči sta bratca imela mater, ki si zaradi tega ni preveč belila glave. »Naj se kar izdivjata, saj sta še mlada!« je večkrat poudarjala. Ona je že vedela, kako budo je. če mora mlad človek venomer tičati v tesni, samotni izbi. Od osmega leta dalje je bila gojenka zavoda, kjer je vladal strog hišni red. Zmerom je morala mirno sedeti pri mizi. Samo njene oči so tu pa 'am smele skrivaj opazovati otroke, ki so se igrali na bližnji trati. Od srca jih je zavidala za zlato prostost.
Razen obeh dečkov je imel zdravnik dr. Vrtač-nik tudi petletno hčerko Metko Metka je bila pravo živo nasprotje razigranih bratov. Bila je tako dobra, nežna in majhna kot kakšna princeska ali gozdni ptiček. Bila je nekoliko kratkovidna, zato je nosila naočnike. Njene velike, resne oči so bile zato videti še večje in resnejše.
Z bratoma se Metka ni mogla igrati. Preveč divja sta bila za njo. Imela pa je drugih prijateljev na pretek: psička Mukija, muco Godrnjavko, kanarčka Pikpika in še mnogo drugih. Najrajši pa je Metka spremljala očeta, kadar je obiskoval bolnike. Včasih, kadar ji ni dovolil, da bi se peljala z njim, se je skrila v njegovem avtomobilu. In
ker je bila tako majčkena in drobna, jo oče večkrat ni opazil prej, dokler ni iz svojega skrivališča pomolila glavo in zaklicala: »Ku-ku!« To pa je iz previdnosti navadno storila šele takrat, ko je bil avtomobil že nekaj kilometrov od doma in je oče ni mogel napoditi nazaj. Ce bolniki niso bili prehudo bolni, je smela očeta spremljati celo v bolniško sobo. Z resnim obrazom je opazovala, kako jih je oče preiskoval in zdravil.
Doma so morale potem njene živali mirno pustiti, da jim je Metka r zaskrbljenim obrazom otipavala žilo. Psičku Mukiju je mala zdravnica predpisala praške proti glavobolu, katere pa je Muki trdovratno odklanjal. Naj mu je Metka še tako prigovarjala, Muki je majal z glavo in ni hotel blagodejnega zdravila. Kanarčku Pikpiku je Metka napravila nekakšne proteze iz vžigalic, muci Godrnjivki pa je umivala rane. Rane, katerih muca — hvala Bogu I — sploh ni imela. Pa ni bila muca dobri Metki prav nič hvaležna za vso pozornost, katero ji je posvečala. Včasih jo je celo opraskala po roki, nehvaležnica! Muca pač ni bila prijateljica zdravljenja z vodo, katerega je znameniti župnik Kneipp nekoč tako priporočal.
Nekega večera je bil zdravnik dr. Vrtačnik klican h gospe Kosovi. Tudi tokrat se je Metka vtihotapila v očetov avtomobil, čeprav je bilo že tako pozno, da bi Metka morala oditi spat. Pri gospe Kosovi je Metki na vso moč ugajalo. Tam je videla vse poln > stvari, o katerih se drugim niti sanjaio ni. Metka je gospo Kosovo že večkrat obiskala in nikoli ji ni bilo Žal. Prijazna gospa ji je znala povedati toliko zanimivih zgodb, da bi jo Metka poslušala dan in noč.
Ta dan pa je bila gospa Kosova bolna in morali so poklicali zdravnika. Šele v hipu, ko je zdravnik skočil iz avtomobila, je Metka prilezla
iz svojega skrivališča in se.kradoma splazila skozi stranska vrata v hišo.
Na pragu sobe, v kateri je gospa Kosova ležala, je Metka prestrašena obstala. Zagledala je kri, ki je tekla s postelje. Uboga gospa je padla po stopnicah in se potolkla po nogi. Zdravnik je očistil rano in jo obvezal.
»Ali je hudo?« jp zdajci slišal za seboj droben glasek. Začudeno se je obrnil. Ko je zagledal svojo hčerko, jo je neprijazno pogledal in rekel;
»Kdo pa ti je dovolil iti z menoj, a?«
»Očka, ne bodi vendar takšen!« ga je očitajoče zavrnila Metka. »Saj vendar veš, da je gospa Kosova moja prijateljica.«
Tem besedam se je morala gospa kljub hudim bolečinam na ves glas zasmejati.
Metka je stopila k njej in ponovila svoje vprašanje:
»Ali je hudo?«
»Ne, zdaj je že bolje,« je odgovorila gospa Kosova.
»Malo vročine boste imeli, gospa,« je rekel zdravnik, ko je odhajal. »Jutri pridem spet k vam.«
Naslednjega dne Metka ni mogla več vzdržati. Na vsak način je hotela vedeti, kako gre gospe Kosovi. Neopaženo se je zmuznila iz hiše in jo ubrala proti drugemu koncu vasi, kjer je stanovala gospa Kosova. Dobre pol ure je bilo do tja, Metkine drobne nožice pa so za to potrebovale še dalj časa
»Sam Bog te je poslal!« je vzkliknila gospa Kosova, ko je Metka stopila čez prag. »Strašno sem žejna. Vročina me kuha, da je grozno. Vso noč nisem mogla spali.«
»Tako. tako,« je rekla Metka in napravila neznansko resen in važen obraz, kakor ga je videla
ni pravi medved, ampak v medvedjo kožo preoblečen velikan. Pustil je svojega gospodarja na cedilu in pobegnil.
Medvedu pa ni nič kaj dišalo, da bi se pustil od lovca ubiti. Divje je zarenčal, se povzpel na zadnje noge in se hotel vreči na lovca. Lovec pa je bil hitrejši od medveda; naperil je vanj puško, pomeril, sprožil — in ga zadel naravnost v čelo. Medved je grozno zatulil in se zgrudil na tla. Preden pa je poginil, je skočila iz njega drobna miš, v katero se je velikan spremenil. Miš je pomigala z repkom in hotela smukniti mimo lovca. Lovec se je bliskovito sklonil, jo ujel v roko in odnesel s seboj.
Ko je lovec nekega dne pital ujeto miš, je ta nenadoma izpregovorila:
»Izpusti me v prostost, prijatelj, jaz sem velikan Teleban!«
Lovec se je na vso moč zavzel. Ni pa izpustil prečudne miške, poslej ie še bolj pazil nanjo. Razkazoval jo je raaovednira ljudem po sejmih. S tem si je zaslužil toliko denarja, da je obogatel.
Nekega dne je šel lovec v gozd na lov. Nasproti mu je prilomastil velik merjasec. Lovec se je spustil z njim v boj, a ni bil kos podivjani zverini. Krvaveč iz neštetih ran se je zgrudil na tla.
Prav tega dne so naši znanci spet nabirali
t'agode in gobe v gozdu. Pot jih je zanesla v raj, kjer je ležal lovec. Hitro so iz vej spletli nosilnico, položili nanj ranjenca in ga z velikim trudom odnesli s seboj domov. Tam so ga položili na posteljo in ga skrbno negovali.
Ko je lovec ozdravel, se je lepo zahvalil dobri ženi in njenim dečkom za rešitev. V zahvalo jim je dal polovico svojega bogastva. Dečkom je še posebej podaril drobno miš, ki se je strašno začudila, ko je videla, v čigave roke je prišla. A dečkom se ni bilo treba Dati, da bi jim miš nekega dne pobegnila in se spet spremenila v velikana Telebana. Kadar se velikani spremenijo v miši in se jim v enem letu ne posreči pobegniti, potem ostanejo miši za _ zmerom. Vprav onega dne je poteklo leto dni, odkar se je velikan Teleban spremenil v miš.
Dečki so s svojo materjo in podarjenim bogastvom srečno živeli do smrti. V miš spremenjenega velikana Telebana pa je nekega dne pohrustala mačka.
MLADA NJIVA
Pomlad
Potrkala na okence je drobna ptička, zaklicala je v izbico: »Hej, hej, Marička! Odšla je zima proč, odšla — le ven na polje. Trobentica in zvonček sta že dobre volje.«
Marička slišala je klic vesele ptičke, skočila iz zapečka je tja med grmičke, kjer prve cvetke kukajo iz tople zemlje in zadnji 6nežni mož 6lovo od na6 že jemlje .,.
Tonček Kuhar, dijak III. r. gimn. v Ljubljani.
Lisica in grm
Basen.
Lisico so preganjali lovski psi. Vsa upehana je pritekla do visokega zidu. Kaj zdaj? Ni dolgo premišljevala. Pognala se je na kup kamenja, ki je ležal tam, in odondod srečno splezala na zid.
Na drugi strani zidu je bila široka grapa. Skok z visokega zidu bi bil tvegan. A lisica ni imela mnogo časa za premišljevanje. Psi so ji bili že za petami. Oprijela se je bližnjega grma, ki je bil poln trnja. Srečno se je spustila po njem navzdol, toda trnje jo je hudd ranilo po vsem telesu.
»Vi nesrečni pomagači!« je zaklicala. »Niste mi mogli pomagati, ne da bi mi obenem škodovali.«
V šoli
Učitelj prvega razreda ljudske šole vpraša malega Tončka:
»No, Tonček, ali že kaj znaš brati in pisati?«
»Pojdite no, če bi znal, pa v šolo ne bi prišel!« se moško odreže Tonček.
Slovnica
Učitelj: »Janezek, povej mi sedanjik od glagola ,jedel sem'I«
Janezek: »Lačen sem!<
večkrat pri očetu. »Čakajte, dala vam bom uspavalni prašek.« Na te besede je že stekla v kuhinjo. Pretaknila je vse kotičke, da bi dobila kakšen uspavalni prašek. Nazadnje je res našla primeren »prašek«. Vsula ga je polno žličko v kozarec vode in se vrnila k bolnici.
»Tole spijte, pa boste takoj zaspali!« je rekla.
Gospa Kosova je segla po kozarcu in spila vodo v dušku. Metka je sedla k njeni postelji in ji s tihim glasom zapela uspavanko:
»Spi, spi, srček moj...«
Ko se je Metka vrnila domov, je bila družina pravkar zbrana pri kosilu.
»Kje pa si se potepala, a?« jo je vprašala mati.
»Pri bolnici sem bila,« je povedala Metka in samozavestno sedla za mizo. Obrnjena proti očetu, je nadaljevala: »Veš, očka, gospa Kosova zdaj trdno spi. Meni se zdi, da bo kmalu zdrava. Dala sem ji dva uspavalna praška.«
»Uspavalna praška? Za božjo voljo, Metka, kaj brbljaš?« je prestrašeno vzkliknila mati. Bila je prepričana, da je praške vzela iz očetove torbe. ,, „>No' "o. le nikar ne se boj,« jo je pomirila Metka. »Saj niso bili pravi praški Sladko vodo sem ji dala. Pa je pomagala — in to je glavno!«
Globoko spoznanje
Ko je odprla okna, ji je bilo, kakor da je dnevna lui prepodila vso domalnost. Hrepenela je po toploti in zaupljivosti. Vendar je junaško nosila breme, ki si ga je naložila, in ki ga je ona, ki je poznala prej samo dolžnosti gospodinje, včasih bridko občutila. Skušala je nadomestiti družinskega očeta in pri-
Vlažne, bujne ustnice poljubljajo spet in spet usta, oči in lica matere.
Kako ji bije srcel Globoko spoznanje jo prešine. Zaveda se, kaj sta ji otroka. Sele zdaj je mali v pravem pomenu besede, če zdaj spregovori »moja otrokatedaj izgine iz teh besed sleherna nilemurnost in se vzbu-
manjkljaje v denarju. Bila je mati izmed mnogih, ki svet ne govori o njih.
Zvečer je. čakanja na tramvajski postaji ni ne kraja ne konca. Navzlic cepetanju z nogami, se noge zmrazijo, in zazdi se ji, ko da bi mrzlota prilezla prav do srca. Od utrujenosti se ne more več ubraniti solz. Le eno samo željo ima: domovi
Komaj je pritisnila na gumb zvonca pri hišnih vratih, ko zadonijo otroški glasovi: »Mamica! Mamica je! Mamica je prišla/« Štiri notice priskakljajo, kolikor le morejo, po stopnišču navzdol. Obe glavici otrok se ji naslonita in pritisneta na vsako stran obraza.
di namesto nje globlji občutek. Zazdi se ji, ko da bi svoja otroka iznova v bolečinah porodila.
Ali ne vsebuje vojna vsaj nekaj dobrega, da nas prisili k temu, da višje cenimo svojo srečo, svoje materinstvo? Res je, da se v vojni razodevajo zli nagoni v človeku. Toda ali se hkrati ne razcveto tudi lako, kot še nikoli, rože žrtvovanja in pripravljenosti za pomoč? Ali se niso zakrknjena srca dobila za spravo? Mati je bila srečna, ko je spoznala: Ničesar ni, kar bi bilo bolj dragoceno, ko da se žrtvuješ tako, da za lo ničesar ne pričakuješ! Zakaj, žrtev je pristna šele tedaj, če ne pričakuješ zahvale.	(Rene6 Landis.)

POMLADANSKA POKRIVALA
Jako moderno je pokrivalo, ki je nekako v sredi med čepico in klobukom, pri čemer ima čepica glavno besedo. Tudi kapuce in avbice so priljubljene
Krščanska ljubezen do bližnjega v vojni
»Težko je, da bi bil človek v tej vojni viteški,« je nedavno dejal neki angleški minister — in mi vsi smo o tem prepričani. Vendar je nadnaravna, krščanska ljubezen do bližnjega bolj močna kot viteštvo. Tudi v teh dneh sc še zmagoslavno udejstvuje sredi grozot modernega vojskovanja. To pričajo nedavno znane podrobnosti o junaški smrti in o pokopu francoskega letalskega častnika Geoffroya, ki je bil pred vojno profesor bogoslovja v Ange-licumu, ki je mednarodni študijski dominikanski zavod v Rimu.
Dne 5. novembra 1939 je častnik francoskega letalstva dobil povelje, naj poleti nad sovražno ozemlje. Tisti častnik, ki je bil oče treh mladoletnih otrok, se je pripravil na polet. Ko je p. Geoffroy zvedel za to, se je ponudil, da bi on odletel namesto družinskega očeta. Seveda je imel tudi on svojce, predvsem svojo priletno mater, ki bi jo brez dvoma hudo zadela smrt sina - duhovnika. Vendarle ne bi zapustil nikogar, ki bi ga tako potreboval kot tega družinskega očeta. Po dolgem oklevanju je bila njegova ponudba sprejeta.
In zgodilo se je to, česar se je p. Geoffroy bal za svojega vojnega tovariša oolj kot zase. Dva sovražnikova letala sta ga napadla in nje-
fa in njegovega spremljevalca smrtno ranila, retji tovariš se je rešil s padalom. Na čuden način je goreče letalo brez vodstva letelo še 12 kilometrov daleč, preden je padlo na tla. Ko je letalo butnilo na zemljo, se je patrova glava odtrgala od trupla, ki je bilo že vse zo-gljenelo.
Letalo je strmoglavilo na tla blizu neke vasi pri Trierju. Tretjega spremljevalca, ki se je bil rešil, so ujeli in ta je Nemcem povedal, kdo sta bila njegova tovariša. Vendar ni vedel, da je bil ta njegov letalski častnik tudi katoliški duhovnik. Obe trupli so položili v hrastovo krsto in ju pokopali z vojaškimi častmi. Katoliški divizijski župnik je za oba bral črno mašo in je opravil obredne molitve pri pogrebu.
V Angelicumu pa so v novembru zvedeli, da p. Geoffrova pogrešajo. Dolgo časa niso njegovi tovariši ničesar zvedeli o njem. šele konec januarja so v Rimu z gotovostjo zvedeli, da je padel in da je blizu Trierja pokopan. Druge podrobnosti pa niso bile znane.
Rektor Angelicuma, ki je državljan nevtralne države, je nato pisal nemškemu so-bratu. Ta se je obrnil na nekega lajika, ki je bil blizu Trierja pri vojakih, in ga je prosil, naj mu sporoči podrobnosti o p. Geoffroyu. Ta je svojemu poveljniku razodel to prošnjo in je začel pozvedovati in je tudi sam šel na grob p. Geoffroya. Ondotni župnik je povedal vse o nesreči, smrti in pogrebu patra. Patri nemškega dominikanskega reda so poskrbeli za to, da je dobil p Geoffroy na grob marmorni križ z imenom in datumom smrti.
Ta primer priča, da utegne krščanska ljubezen tudi med sovražniki čudežno vplivati.
Barvilo za blago oživi star prt
Namizni prt se kmalu zapere. Pa si kupimo
Erašek barvila, mogoče zlatorumene ali rdeče arve in poskusimo, ali znamo. Ni težka ta umetnost, če pazimo na to, da se barvilo po-
polnoma raztaja. Če potem barvilo še prcedi-mo, bo barvanje uspelo. Blago mora pa kar plavati v barvi, sicer pa ravnajmo, kakor je v besedilu na zavojčku barve.

Roža ali vrtnica
Kdo je ne pozna ln ne ljubi kraljice vrtov — rože ali vrtnice! Med vsemi okrasnimi rastlinami, ki jih gojimo po vrtovih, je gotovo roža najlepša. Katera cvetlica se more kosati z njo v pestrosti in raznovrstnosti njenih barv, v prijetnosti njenih vonjav, v obilici njenega cvetja?
Skoraj pol leta so morale počivati naše ljubljenke pod zimsko odejo, na kateri je ležala še debela plast snega. Pa je prišel tudi zanje vstajenja dan. Odeja jim postaja breme, ki bi se ga rade iznebile. Priskočimo jim na pomoč in oprostimo jih neljube težel
Proti koncu marca, ko je odlezel sneg ln ko se ni več bati hujšega mraza, odkrijmo rože, zlasti visoke, ki so odete s smrekovimi vejami, listjem ali kako drugo primerno odejo. Pri tem poslu bodimo previdni, da ne odrgnemo ali celo ne odlomimo vejice. Odkrite rože pustimo za nekaj časa še na tleh, da se privadijo svetlobi, zunanjemu zraku in toplotnim spremembam. Nič jim ne bo škodilo, ako tu in tam ponoči še malo pomrzne. To jih zadržuje, da ne morejo prehitro odganjati, kar jim le koristi. Ob količkaj ugodnem vremenu se kmalu pokažejo znaki življenja. Očesa se napno in podaljšajo, rastlina je hudo zimo dobro prestala in obeta mnogo veselja. Letos bo marsikje vmes tudi nekaj mrličev, ki Jih spoznamo, po črnem iesu in mrtvih očesih. Vendar pa
P&Sz&i*!
Darmol, sredstvo za odvajanja se festo potvarja Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol In zarezo v obliki črkeT.Zahte. vajte samo originalni Darmol.

se ni treba prenagliti. Včasih ostane živ le majhen košček žlahtnega dela nad cepiščem, kjer poženejo speča očesa.
Drugo potrebno delo pri vrtnicah je obrezovanje. Vse vrtnice, bodisi visoke ali nizke, je treba vsako pomlad kolikortoliko obrezati. Toda to se ne opravi pri vseh sortah po enem kopitu. Odločajo rast in posebne lastnosti posamezne sorte. Vrste, ki imajo šibko rast, obrezujemo vobče na kratko, one z močno, krepko rastjo pa obilo cveto le tedaj, ako jih prav na dolgo obrežemo. V splošnem se raycmjmo pri obrezovanju po tehle načelih:
1.	Visoke vrtnice. Tzrežimo Iz krone najprej ves starikav, nasehel les in pa vse šibke, drobne j>oganjke, ki ne bi nikoli cveteli. Tako krono otrebiino in razredčimo; ostanejo samo močni, zdravi poganjki. Te nazadnje bolj ali manj skrajšamo. Pri tem upoštevamo najprej lastnost sorte, pa tudi obliko krone. Vobče je največ takih, zlasti novejših sort, ki imajo šibko rast in torej zahtevajo kratko rez. Močno rastoče, kakor so na pr. Druški, večina čajevk (Maršal Nil), nekaj čajevk-križonk (Gruss an Teplitz), r>onavljalke (Mrs. John Laing, Ulrich Brunner) pa obrežimo na dolgo. Prav tako bi bilo silno napačno, ko bi na kratko obrezali vzpenjalke ali plezalke. Pri teh izrežSmo samo stari les, ki je prejšnje leto cvetel, mlade, lanske poganjke, pa samo nekoliko skraj-šajmo. Letos je najbrž marsikatera vzpenjalka po-zebla do tal. Tako revo moramo seveda obrezati do štora. Navadno poženejo iz njega novi poganj ki, ki pa bodo cveteli šele drugo leto.
2.	Nizke vrtnice so letos silno trpele, ako niso bile prav močno obsute. Marsikatera je zmrznila celo do korenine, ker ie bil že decembra, ko ni bilo še nič snega, hud, trajen mraz. Vse take močno od mraza zdelane rastline, moramo obrezati pač tako na kratko, kakor kažejo zmrznjene mladike, torej do zdravega lesa. Sicer se pa ravnamo tudi pri nizkih vrtnicah po gori omenjenem načelu.
3.	Vsako rožo, ki jo na novo posadimo, moramo prav na kratko obrezati. Navadno ji pustimo 2—3 poganjke, vsakega s par očesci. Le na tak način prisilimo rastlino, da krepko odžene in že j)rvo leto cvete. Nizki vrtnici tudi ugaja, ako jo posadimo tako globoko, da pride cepišče (mesto, kjer je cepljena), par centimetrov pod zemljo. Da se popje ne more zasušiti, jo pokrijemo nekaj centimetrov na debelo z zemljo. Korenine samo malo skrajšamo.
Na novo posajene visoke vrtnice, ko so že pravilno obrezane, položimo na tla in jih popolnoma pokrijemo z zemljo. Vzdignemo jih šele potem, ko očesa nabreknejo in začno odganjati (maja meseca). Kdor namerava zasajati rože, naj pohiti z naročilom. Čim prej pridejo v zemljo, tem bolj gotovo se bodo prijele in dobro rasle. »Pozno sajene sadike dali časa ne morejo prav oživeti in si opomorejo šele proti jeseni,« tako pravi naš največji gojitelj vrtnic g. Dolinšek.
Vrtnice imajo mnogo bolezni in živalskih za-jedavcev. Najbolj škodljive so razne bolezni na listju, ki se pojavljajo poleti in proti jeseni. Vsaj nekaterih se ubranimo, ako škropimo vrtnice sedaj, preden odženejo, z 2% bordoško (bakreno-apneno) brozgo, ali z 1—2% raztopino nosprasita.
Ločitev zakonov in alkohol
Številke ne morejo pokazati strahotnega zla, ki nastane v družini zaradi zakonske ločitve. Zlasti otroci iz ločenih zakonov trpijo vse življenje zaradi porušene usode, ki so si jo starši naprtili. Zgodba udov ločenih zakonov nam pokaže bolj kot vse drugo, da je družina praceiica duhovnega in telesnega življenja in da začne tudi narod propadati, če je uničena ta celica.
Zatorej moramo pozdraviti vsa dela in prizadevanja za obstoj zakona in družine Ena teh prizadevanj je pa tudi oskrba pijancev v posebnih zavodih — Bog nam daj vsaj enega v državil —, saj alkohol uniči mnogo družin, in kdor pomaga reševati pijance, sodeluie tudi nri reševanju družin.
POMLADANSRI KOSTUM
Ker so zdaj taki časi, da ima vojska poglavitno besedo, je tudi »kraljica mode« pričakovala, da bo njena poglavitna črta — vojaška. Vendar je zmagala pamet, in so pomladanski kostumi izrecno ženski. Krilo ie še zmeraj kratko, jopica pa je daljša in ima dva velika, jx>vrhnja žepa.
Kako so se lepšali pred 3500 leti
Stoičen! oslovski zobje z medom pomešani in po pleši razmazani...
Pazite, dekleta! Ne dajte, da vam izpadejo lasje, gospodje! Ali ste že poskusili nojeva jajca in želvin oklep? Ali levjo mast in oslovske zobe? Egiptovske gospe in egiptovski gospodje so uj>orabljali te maže pred tri tisoč in pet sto Mi in so dosegli neznanske uspehe. Vsaj tako pove knjižničarka egiptovske Will-bourske zbirke, ki bo kmalu razstavljena v brooklynskem muzeju v Ameriki. Ta zbirka vsebuje baje razen vsebine egiptovskih toa-lenih mizic iz 1. 130 pr. Kr. r., knkor zrcala, škatlice za maže, puščice za rdečilo, stročnice za namaškarati se, pisala za oči, lasnice in navoje za kodre, tudi vsa navodila za tedanja lepotila. Ze zdavnaj prej, preden je živela lepa in zloglasna Kleopatra, pove knjižničarka, so se znale Egipčanke umetno pomla-jati in tedanji moški svet jih ie pridno jk>-snemal. Že takrat so si barvali lica in ustnice in obrvi in trepalnice, ličili so si nohte, ko-drali lase in si jih rdečili z bnrvo »heno«, pa ne le ženske, ampak tudi moški. Navodilo iz leta 1300 pred Kr. r. pravi. »Da ti bodo na pleši zrastli lasje, pa duj zmešati krokodilovo, mačjo, kačjo in kozorogovo mast in si natnaži plešo; nato zmešaj .stalčene oslovske zobe z medom in si še natnaži plešo.« Da bi telo imelo lep vonj, je bilo v modi tole navodilo: »Zdrgni si telo z mešanico i.* nojevih jajc, želvovega oklepa in iz tamarindinih jezic.« Ta in slična navodila, ki so nastala v davnih dobah, so bila stoletje za stoletjem v uporabi, skozi grško in rim,ko dobo in so se i>ozabila šele v srednjem veku. K lepotilom starega veka spada pa še eno, ki so ga Rimljani v dobi Nerona začeli uvažati iz Galije (Francije) in ki je v prestolnici imperija navduševalo vse prebivalstvo: to je milo, ki so ga takrat u|x>rabljali večidel za beljenje las, kar je tudi zdaj tako v modi in je pač najhujša norost mimo rdečih nohtov in izpu-ljenih obrvi!
Brez ognfa se kuha
To ie kar pravljično, pa je vendarle resnično. V Ameriki nič več ne kuhajo na ognju. Ondi imajo konzervne škatle z dvojnatim oImj-dom. V votlini med obema obodoma je kemično sredstvo, ki razvija tako vročino, čim pride zrak zraven, da se vsebina škatle zares skuha.
V navadnem gospodinjstvu takega pravljičnega er
-	I?"
vanje m za ekspedicije. lako je, n. pr., ad-
.. . ust	......
lonca še ne bomo imeli, ker je precej pravljično drag. Večjega pomena pa je za kako poto-
miral Bvrd vzel veliko takih »loncev« s seboj v pokrajine ob Južnem tečaju.
2>go3nja uelil^a noč
Letos je bila velika noč ena najbolj zgodnjih 20. stoletja. Sele leta 2008, torej čez 68 let, bo velika noč tudi zgodaj. Še bolj zgodaj je bila velika noč leta 1913, in sicer 23. marca, kar bo tudi leta 2008. Najbolj zgodnja velika noč, kar je sploh mogoče, je 22, marca, in to so imeli 1. 1818 in potem ves čas ne in jo bodo spet imeli 1. 2285. Da je dne 24. marca velika noč, kakor letos, se pa še manjkrat pripeti kot da je 22. ali 23. marca. Zadnjikrat je bila 24. marca velika noč leta 1799 in bo spet leta 2393. Če je velika noč kdaj tako zgodaj, je potem čez tri leta tako pozno, kot je sploh mogoče; in to bo 1. 1943, in sicer 25. aprila.
»Halo! Pa med vožnjo 6e ne sklanjaj čez, da te. morski volk ne požrel«
^^Š&foddcnutfi idtav/ii/?
J. G. D. K. Stari ste 40 let, skladiščnik, /.(travi ste, dela pa vam težave uživanje medu. Kadar ga jeste, se vam po vsem životu napravi izpuščaj. Četrt ure po zavžitju medu vas začne srbeti ko/,a po telesu. Koža vam na več mestih nabrekne v različnih oblikah in velikostih. Te nabrekline so trde in vas močno srbijo. Koža okrog njih je rdeča. Največ jih imute po obrazu, prsih in plečih. Po 5—6 urah nadloga zopet mine. Hudo se potite. Pri hoji, pri vsu-kem večjem naporu sploh. Potite se celo, če jeste okisane jedi. Kadar jeste okisane jedi s kisom ali limono, se začnete potiti najprej po nosu, potem pod očmi, nato po vsej glavi, da vas pot kar poliva. Pod pazduho se pu neprestano potite. To pa so neusahljivi vrelci, ki tečejo leto in dan. Poskušali ste že z zdravili, uspeha niste imeli.
Prvi nevšečnosti se izognite na ta način, da ne uživate medu. Ne pomaga tu, če še tako radi jeste med. Preobčutljivi ste za med, pa se pojavi po njem koprivnica. Snovi, ki se pri prebavnih motnjah po takih jedeh pojavijo v telesu, dražiijo živčevje, ki oživlja ožilje. Na te dražljaje se v koži pojavijo spremembe, ki jih opažamo nri koprivnici. — Potenje pa je druga nadloga, ki vas mori. Kakor veste, je potenje splošno, po vsem telesu, ali pa je samo krajevno n. pr. pod pazduho. Prvo se pojavlja po notranjih boleznih, pri boleznih živčevja, žlez z notranjim izločanjem fli. kot eno in drugo, si ne moremo prav razložiti. Premalo poznamo še pojave, ki spremljajo naravno izločanje potu. Razložiti moremo le potenje, ki se pojavlja pri boleznih perifernega živčevja. Če opažate, da se potite posebno hudo po okisanih jedeh, se jim morate pač odpovedati. Ker ste že izčrpali ves zdravilen zaklad, kakor pišete, poskusite še z rentgenovimi žarki. Obnese se prav dobro pri potenju v pazduhi. ,	R- »aš, 15 letni sin, je imel v januarju
lažji tifus, leden dni ste ga zdravili doma, potem pa ste ga poslali v bolnišnic«, kjer je ostal samo en teden. Še vedno pa ga od časa do časa zavija v trebuhu. V neki knjigi ste brali, da pomagajo mlačni ovitki in pa surovo mleko. Vročine ni imel nikoli.
Kako ste prišli do tega, da je imel fant tifus, ne vem. Zdi se mi pa nemogoče. Tifus je kužna, rosna bolezen, ki se ne ozdravi v enem tednu. Pri fantu prebavila niso v redu. Kaj pa jo vzrok, ne vem. Morda so res samo gliste. Surovo, neprekuhano mleko pa je nevarno. Često vsebuje najrazličnejše kužne klice, ki povzročajo nevarne bolezni.
Albert: Imeli ste piorejo. Majejo pa se vam od takrat zobje. Spodnji sekalci imajo še komaj tretjino opore v čeljusti. Svetujejo vam različno. Eni krone, s katerimi bi bili zobje pritrjeni na sosednje, drugi pa navrtanje zob, ki bi bili potem na notranji strani povezani med seboj. Ka j bi vam jaz svetoval. Stari ste 46 let.
V takem primeru prav svetovati je težko. Tega ne morem posplošiti. To je za vsakega posameznika drugače. Kaj je za enega, kaj za drugega bolj primerno, more le izkušen stro-kovn jak-zobozdravnik.
G. F. L. p. P: Drugič imate že zlato žilo. Prvič pred dvema letoma je sama prešla. Letos pa se je pojavila v večji meri. S kakšnimi domačimi zdravili bi jo odpravili? Več let vam že šnmi v ušesih. Pred leti ste dobili injekcije za potenje. Menite, da je injekcija vzrok šumenju. Strokovnjak, ki ste vprašali za svet, vam je rekel, da ni nobene nevarnosti, nobene resne bolezni v ušesih.
Domačega zdravila, ki bi pozdravilo zlato žilo, ne poznam. Ker je ponavadi v zvezi z zapeko, vam svetujem, da si z odgovarjajočo prehrano uredite iztrebljanje. Dnevno pijte na tešče karlovursko sol. Tako si boste nadlogo ublažili, če pa vam bo delala le prevelike preglavice, se odločite za operacijo. — Zaradi ušes pa vam svetujem, da greste ponovno na pregled. Morda bo mogoče zdaj najti otipljiv vzrok.
Ž. L. Lj.: šestošolec ste, 17 let stari, eden izmed mno/.ice obupanih, ki jim manjka volje. Nevarnost je, da postanete slabič in ostanete vse življenje. Zdravnika, za take stvari ni. Trdna, odločna volja je zdravilo, ki takoj učinkuje. Posvetite se športu in telovadbi, kjer si boste zjeklenili voljo. Druga pot pa je duhovna. Po pravi poti vam pokaže vaš dušni zdravnik.
Hvaležna: Po zimi ste imeli gripo. Preboleli
ste jo stoje, niste imeli časa, da bi se vlegli. Od takrat ne vohate več. Nos vam je delal preglavice že od otroških let. Dihate prav težko. Glava vas neprestano boli, zlasti čez čelo. Nahod se vam pogosto vrača. Stari ste 40 let.
Pojdite k strokovnjaku za nos in grlo. f>o gripi se rade pojavljajo nadloge kakor jih opisujete. Nepotrebne bolečine v glavi, večni nahod govorijo zato, da imate vnetje čelnih, oziroma obnosnih votlin. Če bi to zanemarili, je lahko usodno za vas.
A. K. V. V svojem poklicu morate mnogo
govoriti in peti. V šolo se vozite s kolesom, vsi razgreti po mrzlem zraku. Dve leti težko pojete v višjih legah. Glasilke imate vnete, zlasti še zadnji mesec. Vprašate, če ni to kakšna nevarna bolezen. Krvni pritisk imate povečan (M Česa to pride? V postelji čitate. Če je to škodljivo? Lani ste bili preobloženi. Bolelo vas je za pleči. Bili ste dvakrat pri zdravniku, ki pa nI našel na pljučih nobenih sprememb.
Kronično vnetje grla imate. Vzrok pa je vaše poklicno delo. Mnogo govorjenja v prašnih, malo ali nič prezračenih sobah. Sprememba v temperaturi. Razgreti pridete iz tople sobe na mrzel zrak in potem še na kolo. Rešitev, ali vsaj ublažitev je v tem/da čuvate svoje govorne organe. Nehajte s petjem za daljšo dobo. Pri govorjenju se omejite le na najpotrebnejše. Soba, v kateri prebivate, mora imeti primerno količino vlage, da ne bo presuh zrak. Vdihavajte eterična olja, zlasti smrekovo. Za poletje pa bi vam svetoval, da greste na morje Vendar pa to, kar sem povedal, ni dovolj. Morate na preiskavo k strokovnjaku. Pogosto se kaj rado skrivajo za navidez nedolžnimi pojavi, zelo resne bolezni. Z leti raste,pri zdravem človeku tudi pritisk. Za vaša leta — 40 let s t estari — 180 preveč. Vzrokov je veliko. Zelo pogosto so ledvica ali poapnenje ožilja tisti zlikovci. Ne vem, kako naj bi čitanjev postelji škodovalo. — Bolečine za pleče povzročale vnetje bronhijev. Ker niste razen teh bolečin navedli nobenega znaka, ne morem sklepati, da bi bilo vnetje porebrnice.
P. H. C.: Nadloga, ki ste jo popisali, je hudo vnetje, ki ima navadno težke posledice. Če ste bili toliko nesrečni, da ste padli, kar nikakor ni samo vaša krivda, ampak krivda popolnoma napačne vzgoje v domači hiši, ne za-metujte zdaj še zdravja. Knjige, ki vam jili je priporočil vas sodrug z univerze, niso nobene zdravniške knjige, ampak čisto navadna rdeča pornografija, s katero zastrupljajo »rešitelji človeštva« posebno dekleta.
Pravni K&tmtf
Dolg v gostilni. R. M. B. Tekom treh let morate iztožiti dolgove, ki so jih napravili gostje v vaši gostilni. Povabite jih na pečat k sodišču, morda pridejo ter dolg priznajo in sklenete izvršljivo sodno poravnavo. Na podlagi take poravnave ali pa sodbe boste potem lahko zarubili kolesa ali pa tudi zaslužek, ki ga imajo kot tovarniški delavci.
Kdo mora skrbeli za otroka? M. N. L. Ce je mož umrl, je dolžna žena kot mati skrbeti za svoje zakonske otroke. Ce pa mati nima sredstev, preide ta dolžnost na očetove starše. Pojdite k varstvenemu sodišču in predlagajte, naj se plačevanje preživnine naloži staremu očetu. Vzgoja otroka bo itak ostala vam kot materi, čeprav bodo očetovi starši morali plačevati preživnino zanj.
Bojazen matere pred snaho. T. G. B. Očetove oporoke ne morete razveljaviti, če je bilo oblikovno pravilno napravljena. Uveljaviti smete le dopolnitev nujnega deleža če smatrate, da ste bili prikrajšani. Mati ima izgovorjeno vso oskrbo v hiši in denar. Dokler sin-prevzemnik ne da povoda, ne more mati zahtevati, da ji izgovorjeno oskrbo plača v denarju. Če bi pa mlada snaha žalila mater, ž njo grdo ravnala itd., potem bo mati opravičena, da se izseli zdoma in bo lahko zahtevala denarno vrednost oskrbe.
Neutemeljeno izsiljevanje. 1. R. C. Nezakonski sin, ki ga je oče redno podpiral, ne more sedaj, ko je star 20 let in sposoben, da se sam preživlja, zahtevati od nezakonskega očeta odpravnine. Tožbe se nezakonskemu očetu zato ni bati.
Prodaja zemljišča na up. 2. U. T. Če namera vate prodati nekaj sveta, kupci-kmetje pa bi plačali le tretjino kupnine takoj, ostanek pa tekom treh let, potem je potrebno, da se za ta ostanek primerno zavarujete: ali s poroki ali pa z vknjižbo. Svetujemo vam, da vpogledate zemljiško knjigo, kjer morajo biti razvidna morebitna bremena, bodisi pri posestvih kupcev ali pa tudi porokov.
Zaplenjene hmelovke. K. R. T. V. Pojdite na okrajno načelstvo, pa vam bodo pojasnili, zakaj so bile zaplenjene hmelovke. Tam boste tudi dobili navodila, kako morate postopati, če hočete gozd, ki je zaščiten, spremeniti v pašnik.
Vojna sirota. J. B. D. p. Oblastnim, oziroma okrajnim ali pa tudi krajevnim odborom Društva vojnih invalidov so med drugimi posli tudi poverjena razvidovanja vseh služb, delovnih mest in posebnih pravic itd, ki so v njih okolišu izključno ali predvsem namenjene osebam, zaščitenim z invalidsko uredbo. Zato prosite za pojasnila
iiiiiiiiiiiiiiiiimmimiimiimimimm OD R E2ITF tmmimimtmiiimmmiiiiiiminnni
nlPTIMS? Ifif «?4Pr
| odgovarja samo na vprašanja, ka- g j terim je priložen tale odrezek |
| „Slovenec" 31. marca 1940 §
^illlllllllllH lllllllllllIlMIllllllMlltniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIMIIIMIIIIIMIIMIIIIIIMIMIIMIIIMItllllllHr^
pri oblastnem odboru, {e krajevni odbor ne more dati zaželenih pojasnil.
Spor zaradi prevžitka. J. B. D. Užitek, ki ga mora dajati gospodar prevžitkarju v naravi, je dolžan prevžitkar prevzeti na gospodarjevem domu. Če ne more zaradi oddaljenosti sam priti dnevno po mleko itd., sme prevžitkar tudi drugo osebo pooblastiti, da zanj prevzame dnevno zapadle dajatve. — Pravice iz prevžitka, čigar letne koristi v denarju ali naravi, vštevši v to tudi stanovanje, ne presegajo 3600 din, niso zarubljive. Z izvršbo se lahko posega le na presežek preko 3600 din.
Hiša na tuji parceli. M. R. K. Če bo oče zidal z vednostjo in privoljenjem hčerke hišo na parceli, ki je zemljiškoknjižno prepisana na hčerko, bo novozgrajena hiša last očeta. Hčerka bo smela zahtevati od očeta le vrednost zazidanega sveta.
Nadure. N. 2. B. C. Pravico imate tekom treh let zahtevati od poslodajalca nagrado za nadure. Sedaj, ko ste izstopili iz službe, prosite pri sodišču, da povabijo vašega poslodajalca na sodišče in se pred sodnikom lahko poravnate. Taka sodna poravnava velja kot sodba, le cenejša bo kot tožba.
Vodni zajemalnik na meji. M. R. T. Ob uradni ugotovitvi meje med vašo in sosedovo parcelo v letu 1939 se je ugotovilo, da stoji vodni rezer-var, ki ga je dal sosed pred 10 leti postaviti, tudi na vašem svetu. Če hočete vi sedaj ta izvirk uporabljati zase, se boste morali s sosedom pogovoriti tako, da vam proti povračilu stroškov izroči ta del rezervarja. Ce pa je ta del rezervarja kot tak za vas brez vrednosti, potem po našem mnenju lahko zahtevate od soseda, da ga odstrani. Če ste pa vi vedeli, da je sosed pred 10 leti zajemalnik zidal na vašem svetu, pa mu tega niste prepovedali, potem ostane zajemalnik sosedova last in smete zahtevati le običajno vrednost zazidanega sveta.
Rodbinska pokojnina in dedovanje. E. V. - Rodbinsko pokojnino bo dobila po državnem uslužbencu (upokojencu) ne samo njegova žena, ampak tudi hčerka iz prvega zakona, če se ne omoži ali če ne vstopi v državno službo. Hčerka ima tudi pravico do nujnega dednega deleža po svojem očetu in je zato oče tudi s testamentom ne more izključiti od dedovanja v korist svoje druge žene.
Odpoved službe vrtnarju. Š. O. - Vrtnarju,
ki je 20 let služil na večjem posestvu, je služba odpovedana. Vprašate, ali mu pripada kakšna odpravnina ali pokojnina in ali je odpo-
.---'---------- "" f... ..uj....... »i, ul| jv
vedni rok pravilen? — Zaradi predpisa § 433. obrt. zakona veljajo tudi za vrtnarske uslužbence predpisi o pomožnem osebju po obrtnem zakonu. Vrtnarja bo namreč šteti med pomožno osebje. Takim uslužbencem pa kakšna od pravnina ne pripada. Do nje imajo pravico le nameščenci, ki so jim poverjeni višji, trgovinski ali tehnični posli. Tudi pokojnine mu gospodar ni dolžan izplačevati. Za take uslužbence znaša odpovedni rok najmanj 14 dni, če ni pogojeno kaj ugodnejšega za uslužbenca.
Ločenka. K. F. M. Mož vas je pripravil do tega, da ste pristali na sporazumno ločilev. Če se niste odrekli, imate še vedno pravico zahtevati
od moža preživnino. Ce bi mol umrl, boste po sedanji razlagi uradniikega zakona imeli pravico do moževe pokojnine, ker niste ločeni od moža po predpisih rim.-kat. cerkve.
Brezplačen odstop eemljiiia ta cesto. J. T. ObSina vam ne izda gradbenega dovoljenja, dokler ne izjavite, da brezplačno odstopite zemljišče za cesto. Vprašate, ali je takšna zahteva občine upravičena. — Po predpisih gradbenega zakona morajo lastniki, ki parcelirajo svoje zemljišče, odstopiti občini brezplačno in neobremenjeno zemljišče, določeno z načrtom, ki Je potrebno za javne prometne naprave. Zato je postopanje vaše občine pravilno.
Skrb za rejenca. A. K. Hvalevredna je vaša skrb za nečaka, ki ga izdržujete. Ker nečaka ne morejo vzdrževati starši, se bo morda občina dala le pripraviti do tega, da bo kaj prispevala za vzgojo. Morda bi vam tudi kakšno dobrodelno društvo kaj prispevalo. S silo vam občina otroka ne more vzeti, če ga hočete sami vzdrževati. Seveda pa občina, od katere se zahteva, da podpira svojega obubožanega občana, sama odloča o načinu podpiranja.
Kuluk. D. A. Vprašate, ali so državni uslužbenci zavezani plačevati »kuluk« do gotove starosti ali pa brez ozira na starost. — Plačevanje odkupnine za ljudsko delo državnih, banovinskih in občinskih uslužbencev ni odvisno od njihove starosti. Starost pride v poštev le pri zavezancih, ki so zavezani osebnemu delu, in sicer so osebnemu delu zavezani moški davkoplačevalci, ki niso javni uslužbenci, od 18 do 60 let starosti. Mlajši in starejši, ako niso sposobni za osebno delo, v kolikor se tako delo uvede, pa morajo plačati predpisano odkupnino.
Tožba zaradi napada. G. P. Ce vas napadalec ni poškodoval, ko vas je udarjal s pestmi, ga lahko tožite zaradi žalitve. Ce pa vas je napadalec kaj poškodoval, lahko predlagate pri državnem tožilstvu, da se uvede zoper njega kazensko postopanje. Ker pri dejanju ni bilo prič, bo sodišče razsodilo na podlagi vaše izpovedbe in njegove obrambe, ali je vaš nasprotnik kriv ali ne.
Meščanska šola. F. V. Odgovorili smo 18. februarja 1940.
Učiteljeva stanarina. V. 1. Po našem mnenju pravica učitelja do stanarine nikakor ni ogrožena, ako učitelj stanuje pri šolskem upravitelju v šoli.
Služba pismonoše. G. U. Znano nam je, da v poštnem ministrstvu leži mnogo prošenj za službo nerešenih. Prosilcem se ne more ugoditi, ker ni praznih mest. Lahko urgirate rešitev prošnje, če vam bo pa kaj pomagalo, pa ne vemo.
^^^ Posabno pazite, kaj bolnik pila I
Pitje ■< le se sdravega Človeka sele ve In«, temveč tudi sa bolnika mnogokrat vainejle od hrane I
Zato pijte VI in Val bolnik čim češče nato najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srcit
Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje zastonj
in s veseljem: Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
Davčni nasveti
A. Z. C. — Taksa za najemne pogodbe; Vedeti želite, koliko mašajo po zadnjih davčnih reformah takse za najemne pogodbe.
Za pogodbe, s katerimi se dajo komu nepotrošne etvari ali pravice v uporabo (v najem ali v zakup), se plačuje taksa po vrednosti, izračunani po čL 20 zakona o taksah in sicer 1% od te vrednosti. Do tu torej ni posebne razlike med prejšnjo in sedanjo ureditvijo. Za pogodbe ali listine o najemu zgradb, stanovanj in lokalov pa se je ta taksa podvojila in znaša sedaj pri letni najemnini:
nad 2.400— 3.600 din nad 3 600— 6.000 din nad 6.00»—10.000 din nad 10.000—20.000 din nad 20 000—30.000 din nad 30.000—50.000 din
20 (fin
40 din 60 din 100 din 200 din 400 din
Za letne najemnine nad 50.000 din pa se plačuje od viška še 1%, to se pravi: od 50.000 din 400 din in od presežka nad 50.000 din še 1% (n. pr. pri letni najemnini 60.000 din znaša taksa 400+100— 500 din).
Za stanovanja in lokale z letno najemnino izpod 2.400 din ni obvezna sestava najemne pogodbe, v vseh drugih primerih pa se taka pogodba mora sestaviti, ker se stranka sicer precej občutno kaznuje.
Za pogodbe o najemu zgradb, stanovanj in lokalov, ki že obstoje na dan uveljavitve te taksne reforme, t. j. na dan 23. decembra 1939, za katere je bila ta taksa po dotedanjih predpisih dovoljno plačana in se izza tega dne v njih ni nič spremenilo, kar bi vplivalo na takso, velja, da so pravilno kole-kovane.

Novi sod za vino. B. I. Z. S. — Želim kupiti nov sod, v katerem je bil samo enkrat jabolčnik. Sod nima nobenega duha, vendar sem v dvomu, če je primeren za vino, ki bi morda dobilo v lijem kak neprijeten okus. — Tak sod je prav dober za vino in ni nevarnosti, da bi se to v njem skvarilo, samo temeljito ga morate oprati s sodovo razstopino. V kropu raztopite sodo ter vlijte to vročo tekočino v sod, ki ga potem večkrat valjate, da pride vsa notranjost v dotiko s to raztopino. To pustite nekaj ur v sodu, da se iz dog izluži vsa umazanija. Ven bo iztekla prvič črna voda. Ponovite to še enkrat, tedaj bo voda že bolj čista. Tretjič vlijte samo krop v sod in iz njega bo pritekla samo čista voda. Sod nato izplaknite z mrzlo vodo in sedaj ga lahko mirno natočite z vinom, ki bo v njem ostalo popolnoma nepokvarjeno.
Vlažne stene v stanovanju. I. G. S. — V vaši kuhinji in v veži postanejo stene pozimi mokre, da kar teče po zidu. Napravili ste v kuhinji v strop luknjo, pa vlaga se ni zmanjšala. Kako bi napravili ventilator, da odpravite zimsko mokroto? — Glede tega vprašanja čitajte kmetijski nasvet: Hišna goba in srež v stanovanju v nedeljski številki »Slovenca« od 11. februarja. — Ventilator lahko napravite, če imate elektriko. Morate si pa nabaviti elektromotor. Potrebna pojasnila vam bo podal in prera.čun sestavil elektro-monter. Sicer pa najboljši ventilator je prezračevanje, prezračevanje in prezračevanje. Večkrat na dan odprite vrata in okna v kuhinji ter jih pustite vsaj 5 minut odprta. Ne bojte se mrzlega zraka od zunaj, ki je suh, medtem ko je kuhinjski vlažni zrak bolj neprijeten. Potem pa kurite in prepričani smo, da bo vaša kuhinja v nekaj dneh suha. Največji pogrešek naših vlažnih stanovanj tiči v preslabemu prezračevanju, ker se naši ljudje preveč boje suhega, mrzlega zraka.
Kisanje repe. A. R. N. - Pri vas ste vložili v kadi za kisanje celo repo brez ribanja. Lani vam je pa vsa repa zgnila in tudi letos je že začela gniti. K repi ste dodali samo nekaj kislih vinskih tropin, lani pa še nekoliko vinskega kisa. Zribana se lani ni skvarila, četudi ste jo samo nekoliko osolili. Potrebujete nasvet, kako je repo pravilno kisati. — Na vaš način ne boste nikdar dobro okisali repe. Videti je, da ne poznate osnovnih pojmov ki-sanja, zato se vam mora vse pokvariti Cele repe v kadi ni mogoče okisati, ker pride zrak do nje in jo napadajo gnilobne glivice. Pri kisanju raznih kisovin velja glavno načelo, da preprečimo dohod zraka in raznih škodljivih glivic, ki razvijajo škodljive kisline in gnilobo. Brez zraka delujejo samo tiste glivice, ki povzročajo prijetno mlečno kislino, ki je koristna za prebavo in prijetna za užitek. To I pa dosežemo na sledeči način: Kad za kisanje repe ali zelja moramo pred uporabo temeljito umiti z vročo sodovo raztopino, da jo razkužimo. Repo, ki je hočemo okisati, dobro ope- 1
remo, očistimo korenin in vseh zelenili delov. Nato jo zribamo, nekoliko osolimo m potem naložimo v kad, kjer jo dobro stlačimo, zlasti ob straneh, da ja ne pride nikjer zrak vmes. Med zribano repo laliko vložimo cele glave, ki pa morajo biti okrog in okrog obdane z zrezki. V ta namen je odbrati srednje debelo in enako repo. Ko ste tako kad napolnili, pokrijte zrezke s pokrovom, ki ga obtežite, da stopi voda čez; ta prepreči dohod zraku v notranjost. Kad postavite na topel prostor, kjer je okrog 15 stop. Celzija. Pri taki toploti se repa okisa že v enem tednu. Če hočete, da dobi ta vinski okus, tedaj zložite med njene plasti nekaj tropin črnega grozdja, ki ji da barvo in okus po vinu. Površje kadi je treba vsak teden dobro osnažiti in sploh paziti na čim večjo snago, sicer se začne kisovina kvariti. — Tisto celo repo, ki vam je začela v kadi že gniti, pa kar na gnoj. Če je še kaj porabne, bo morda še dobra za prašiče; nagnite pa nikar pokladati, kajti tudi živalim škoduje gniloba.
Vrtnarski nasveti
G. Fr. K. iz M. — Sadni vrt nameravate po-
gnojiti z umetnim gnojem, tako da bi obenem koristilo drevju in travi. Z domačim gnojem ste že večkrat gnojili. Radi bi vedeli, katero umetno gnojilo bi bilo najbolj prikladno za uporabo v sedanjem času. — Vzemite na ha 300—400 kg zvepleno-kislega kalija ali 400—500 kg 40% kalijeve soli, potem 200—300 kg apnenega dušika in okoli 300 kg superfosfata ali fosfatne žlindre. Ce bi vam gnojenje s temi gnojili delalo preglavice, pa vzemite mešano gnojilo nitrofoskal, ki ima v sebi primerno množino dušika, fosforove oA?. ",e ^J^1^8" Na en ha 8a je treba vzeti okoli 800 do 1200 kg. Važno je, da gnojilo, bodisi to ali ono, čim prej in čim enakomerneje raztrosite, ker mine vendarle nekaj tednov, preden se v zemlji razkroji in prične učinkovati.
G. Z. F iz št V. — Imate centralno kurjavo, ki jo kurite polovico s premogom, polovico z drvmi; vendar prevladujejo drva. Vprašate, ali se sme s tem pepelom gnojiti vrt in travnik, oziroma, če je to koristno. _ Pepel opisane sestave je vsekakor vreden, da se porabi kot gnojilo kjer ko h. Škodovati ne more nikjer, koristil bo pa kolikortoliko. Seveda toliko ni vreden kakor sam lesni pepel vendar pa ima tudi ta mešanica, zlasti če prevladuje lesni del, precej odstotkov kalija in nekaj odstotkov fosforne kisline, še posebno je vporaben pepel za travnike in sadovnjake Ker pa temu gnojilu manjka dušik, bi bilo treba ta primanjkljaj nadomestiti z gnojnico (me-
.ff1:' ali Pa 8 kaki™ dušičnatim umetnim gnojilom na pr. z apnenim dušikom (trositi zco-daj spomladi 150-200 kg na ha), ali pa * amonijevim sulfatom (trositi spomladi 200 kg na Z).
Naš zivinozdravnih
Kako preprečiti, da. svinja ne žre svojih mladičev. A. 11. R. - V kratkem bo imela vaša svinja prvič mlade. Zgodilo se vara je že, da je svinja požrla svoj prvi zarod. Hoteli bi biti pripravljeni za vsak slučaj, da bi lahko oču-vali svinjski podmladek. — Da svinja žre svoje mladiče, je več vzrokov. Večkrat je kriva tudi napačna prehrana, n. pr. če dobivajo svinje za časa brejosti mesne odpadke za hrano. Zato skrbite, da svinja ne dobi v času pred porodom nikake hrane živalskega porekla. Sicer pa ji dajajte močno hrano, kakor je n. pr. ječmenov zdrob z dodatkom klajnega apna in ribjega olja. Skrbite tudi, da se bo svinja redno iztrebljala. Če vreme količkuj dopušča jo spuščajte, da se lahko giblje na prostem. Ob
Eorodu naj bo nekdo pri svinji in pazi, da ne o požrla posteljice, po kateri dobi svinja večkrat slast po svojih mladičih. Najbolj kritičen čas je, dokler se prašički ne nasesajo. Za vsak slučaj lahko namažete prašičke od repa do glave s slabo kreolinsko raztopino. Da odvrnete pozornost svinje od mladih ji vlijte v ušesa lanenega olja, seveda le v slu-
oX0fe. bi,se svinja bolela lotiti mladičev. Dobro ie. da pregledate vime svinje če ni mogoče W del vimena bolan, ker svinje večkrat napadajo mladiče, kateri ji povzročajo bolečine na vimenu, če boste Vzeli vseT
bo^vJe vbZr^uSte	^ da
bilaJfiTkfJe,iC-\Fu R' P" " Vaša belica je
danes ni b™' Pv bi?kuL toJda zdi se> da *e do danes ni breja. Kako bi doseg i, da bi telica
n«/oanP l ' f0";«. biti izpolnjeni sledeči pred-,Th ni?'0"'11	nli » spolni organi
m«?p Jr '' raZT,tl: joIi nožnica prehodna do iaifnkS? ■•UStJa' "is° 11 kaki izrastki nn toWnJLV ♦ 'V Tfermci in v	neko
Te vt n ff' K° LB s'r°kovnjak ugotovil, da je vse našteto v redu, tedaj je upravičeno pr čakovanje da se bo telica' obrejila O^i-
brl e J8" lUH'	da ^čkrat tudi že
breje telice kažejo znake gonjenja. Zato je
aa Iak način potrebno telico dati strokovnjaku pregledati prej, preden obupate nad nm in in daste mesarju.
UteT. 73.
»SLOVENEC*, 'dne 8f. marca 194CL
Stran |5
O Braziliji in njenih prebivalcih
Gostota naselitve.
Ob' času odkritja so v Ameriki živela razna indijanska plemena. Krištof Kolumb jih je imenoval Indijance, ker je mislil, da je dospel j Zapadno Indijo.
Danes, ko vemo, da Indijanec in Tndijec nista eno in isto. nam še ni jasno, kako je vendar mogel Indijanec priti v Ameriko. Znanstveniki nam pravijo, da sta mogoči le dve možnosti: ali je prišel iz Azije, preko Behrin-gove ožine na Aljasko in od tu dalje..., ali pa sta današnji Ameriki tvoriii nekoč z Evropo in Afriko skupno celino. Amerika naj bi torej bila nekdanja Atlantida. Dasi nam več dokazov govori v prid drugi možnosti, še vendar nista dovolj močni, da bi smeli zavreči prvo.
V mejah današnje Brazilije je tedaj živelo pet indijanskih plemen, ki so šteli več milijonov ljudi.
A r v a k i so prebivali v Antiljah in v današnji _ Venezueli. Le nekaj skupin je bilo v severni Amazoniji.
Carahybi» so prebivali na mestu, kjer so danes Gvajane.
Tupynji so tvorili najmočnejše pleme. Bilo jih je več sto tisoč, ki so v večjih skupinah prebivali ob vzhodni in jugovzhodni obali Atlantskega oceana. Razen obale so imeli v svoji posesti vse večje reke na tem ozemlju.
Geji so živeli v notranjosti. Njihovo pleme je bilo razdeljeno na več manjšin skupin. Tupyji so jih imenovali »barbare«. Verjetno so bili Tupyji večkrat po njih napadeni, toda
MHissko '.A»riLc
noRit »
atlantski oce«n
ATl A N TJK{ oc itn
Indijanska plemena ob odkritjju Brazilije: Navpično črtkano = Arauaki; pikičasto = Gua-rany; navpično črtkano in pikičasto = Tupy;
III — Caranhybi; = Geji.
neuspešno, kar je imelo za posledico razkrop-ljenje plemena Gejev po vsej notranjosti ozemlja, saj naravni pridelki zemlje, kakor tudi lov in ribolov, niso zadostovali za prehrano strnjenega plemena. Današnje skupine Cayapos, Chavantes, Bugres itd, so ostanki razkropljenega plemena Gejev.
G v a r a n y j i pa so prebivali ob južnem delu Atlantske obale do ustja reke la^ Plate.
Plemena Tupy in Gvaranv sta bila številčno najmočnejša. Ker sta prebivala ob obali, sta zaradi tega tudi največ prišla v dotiko s kolonizatorji, ki so se hitro naučili njih jezika, nato pa še nje naučili portugalskega. Okoliščine pa so vplivale in povzročile mešanje bele in indijanske rase, ki sta nam tako dale m a m e 1 u k a. Zlasti v notranjosti severno-vzhodnega predela Brazilije prevladujejo še danes mameluki, ker je bila baš na tem delu portugalska kolonizacija najmočnejša.
Prva leta po odkritju Brazilije je bilo razmerje med belim in indijanskim plemenom
zelo dobro. V pomanjkanju delovne moči so kolonizatorji hoteli uporabiti Indijunce, čemur pa so se oni z vso silo uprli. To naj bi bil povod lx>rbe, ki je trujalu več stoletij. Pregnani od obale, so se še dalje borili za vsako ped zemlje. Posto]>oiiia so se umikali proti notranjosti, vedno v manjšem številu.
Od prvotnega številu več milijonov, jih je danes še kakih 500.000.
Ker ni bilo torej mogoče glede kolonizacije računati z indijansko pomočjo, so kolonizatorji že 155+ leta kupovali sužnje-zamorce, ki naj bi opravljali to delo. Ti zamorci so bili telesno močni ter vdani gospodarju, kateremu so v večini primerov zvesto služili. Tudi tu so okoliščine povzročile mešanje med Indijanci in zamorci, vendar bolj redko, ter tako ustwirile nov tip človeka: e a f u z o. Med zamorcem in belim človekom pu je zagledal luč =veta mu lat, zelo številni tip zlasti ob obalnih predelih scverno-vzhodne Brazilije.
Spričo velikosti braziljskega ozemlja in njegovih velikih naravnih bogastev so tudi Francozi, v drugi polovici 16. stoletja, poskusili osvojiti to zemljo svoji zastavi. Premagani 15b7. leta so de-finitivno zapustili južno Brazilijo, medtem ko so na severu vztrajali do 1. 1615. Tudi Ilolandci so imeli slične težnje, toda 1654 so se za vedno odpovedali vsem načrtom. Nekateri Francozi, kakor tudi Ilolandci so se vrnili v domovino, medtem ko so se ostal: vživeli.
Sploh pa je 17. stoletje eno najznamenitejših v zgodovini Brazilije. Medtem ko prebivalstvo na severu odločno dokazuje svojo portugalsko pripadnost, se na jugu osnujejo. B a n d e i r e. Podjetni in ambiciozni kolonizatorji (Bandeirantes) organizirajo ekspedicije (Bondeiras), ki so imele za cilj iskanje zlata iu dragih kamnov. V tem
Cohlepu za žlahtno kovino iu demantov pa je ilo izvedeno veličastno delo, ki prekaša vsako vrednost zlata: meje Brazilije so bile razširjene daleč proti zapadli v obsegu, ki velja še danes.
Ob zatonu 17. stoletju je Brazilija imela milijon prebivalcev. A 18. stoletje nam pokaže Bra-ziljsko prebivalstvo v močni luči samozavesti. Naravno dozorevanje naroda, ki si hoče sam krojiti usodo. Primer osvoboditve Združenih držav Severne Amerike vpliva navdušujoče na brazilj-sko ljudstvo, ki 1. 1780 dobi svojega prvega narodnega mučenika: Tiradentesa.
Tedaj je štela Brazilija dva in pol milijona prebivalcev.
Prihodu portugalskega kralja Dom JoaoVI., ki je pribežal v Rio de Junciro zaradi vojne napovedi francoskega cesarja Napoleona 1. (1808), sledi povzdignenje Brazilije iz kolonije v integralni del portugalskega cesarstva.
Prebivalstva je štiri in pol milijona. Evropa gleda pozorno tudi na Južno Ameriko. L. 1819 se oglasijo prvi Švicarji kot novi naseljenci. Scvernovzhodno, ca. 100 km od Rio de Janeira, ustanovijo novi Friburg. Popolna osvoboditev leta 1822 dokazuje zrelost braziljskega prebivalstva. Prvi Nemci pridejo že 1. 1825 ter ustanovijo Sv. Leopold, ki šteje danes 80.(i00 prebivalcev.
Drugi nemški kolonisti, 2000 po številu, pridejo 1. 1845 ter ustanovijo Pedropolic na čast tedanjemu braziljskemu cesarju Dom Pedru II.
L. 1888 je suženjstvo popolnoma odpravljeno. V teku 334 let so se zamorci razmnožili nn štiri milijone, ne računajoč pri tem še na druge štiri milijone, ki so imeli tudi nekoliko črne krvi v sebi.
S proklamncijo republiki" je bilo v Braziliji 14 milijonov prebivalcev. Tedaj se je tudi zučelu sistematična kolonizacija.
Porast prebivalstva pa je v naslednji letih potekala približno takole:
1900 , , . , , 17,000.000 1906 .... „. 21,000.000
1912 ..... 25,000.000
Leta 1920 pa je bilo izvedeno ljudsko štetje, in je bilo 30,633.605 prebivalcev. Od tega izseljencev narodnosti:
Italijanske . * «	•	N	1,588.800
Portugalske * *	A	«	1,055.150
ŠnansKe , « ■ •	«	M	510.500
Nemške . . » „	i	•	151.440
Avstro-ogrske . .	«1	M	80.000
Turške iu arabske		•	55 000
Francoske , . *	•	«	30.000
Angleške H « «	*	N	18.700
Japonske , . ,	m	■	18.600
Švicarske » « *	«	It	11.300
Ruske . 4 0 » «	•	■	6.000
V dveh zadnjih desetletjih pa je prebivalstvo Brazilije približno takole naraslo:
1950 1940
37.000.000 45,000.000
Že itak prva latinska država po obsežnosti
ozemlja, je danes Brazilija tudi prva po pre-bivalstv u.
45 milijonov prebivalcev na osem in pol milijonu kvadratnih kilometrov nam daje komaj 5.6 prebivalca na kv. kilometer. To je seveda povprečno, v resnici pa je obljudenost Brazilije zelo nccnukomcrnu. kuKor o priliki njene prve kolonizacije, večina prebivalcev živi ob pasu vzdolž Atlantske obale. Naseljenost nu tem delu je 15 do 20 prebivalcev na kv. kilometer. Severne države Para, Murunhao, Piaul»y imajo skoraj dva prebivalca nu kvadratni kilometer, dočim Ama-zonas, Mutto Gnosso, Aere in Goya/. nudijo tri kvadratne kilometre za enega človeka.
Južni del Brazilije, kjer klimatske razmere najbolj sličijo evropskim, je večinoma naseljen z evropskim prebivalstvom. Tu so cvetoče kolonije, ki dajejo temu ozemlju tipično evropsko lice.
Medtem ko portugalski potomci prevladujejo na severu in ob Atlantski oboli do Rio de Janeira,, je večina italijanskih priseljencev naseljenih v državi S. Paulo Kot prvo industrijsko središče Južne Amerike, S. Paulo, ima v svoji sredi, lahko bi rekli, vse narodnosti sveta, vključno slovensko, ki je tu zastopana s približno 4000 člani.
Nemški kolonisti so rajši cdšli bolj na jug, kjer tvorijo danes precejšnje število prebivalstva v državah Paranu, Sv. Katarina in Rio grande do Stil. Asimilacija je bila tu obojestranska, saj ni težko, še danes ne, dobiti v teli krajih zamorca, ki ne bi obvladal nemškega jezika zuradi katerega, seveda, ga ni smatrati še za Nemca.
, j .j;; (Dom Carlos.)
Italijanski dijaki pred Mussolinijem ob 21 obletnici nastopa »črnih srajc«. Mussolini je imel nagovor na dijaštvo v uni ver/.itetnem delu Rima.
Kako dolgo živijo živali?
Med Meiuzalemom in muho enodnevnico — Jastreb s zoološkega vrta — Ujete opice poginejo „v najlepših letih" — Grlice stare 40 let
Občutljive opice
Človeku je dana pravica, da se zanima za starost drugih in različni so razlogi za to zanimanje. Starostne številke imajo v boju za obstanek veliko besedo pri človeku. A živali, ki so tudi v borbi za obstanek, ne jx>znajo ]>o-membnosti starostnih številk.
Starost - relativni pojem
V navadi je, da določimo starost s številom doseženih let v življenju. Vendar ne ustreza število let zmeraj njihovi vsebini. Prav nič ni torej napak, če pravimo, da je treba vojna leta šteti dvojno. Dvajsetletni mladenič utegne biti starček in kak petdesetletnik je ko mladenič in to duševno, duhovno in celo telesno. Šestdeset let tihega, čeprav skrbi polnega življenja ni isto kakor šestdeset let nemira, vzburjenja in bojevanja. Čeprav -— saj ima vsaka reč dve plati — se more človek v prvem primeru' že zgodaj postarati, v drugem primeru pa je nemara še v pozni starosti svež in čil.
U8 let v ujetništvu
Pri živalih ni dosti drugače. Obžalujemo psa, ki doživi »samoc 15 let življenja, pa ne pomislimo, da je nemara jx> svoje v tej kratki dobi doživel prav toliko — a 1 i še več — kakor tisti jastreb s zoološkega vrta v Schonbrunnu, ki je bil 118 let v ujetništvu in se je leta 1824 poslovil od tega sveta. Človeška radovednost, ki ni spričo nje nobena reč na svetu varna, si spet in spet zastavlja vprašanje, koliko morejo biti stare živali, kolikor jih poznamo. Če se zamislimo v gole .številke in jih primerjamo drugo z drugo, je videti, ko da v tej pisani zbirki ni nobenega reda. Poleg 500 let, ki jih pripisujejo kitu, je M) let povodnega konja ali nosoroga jako klavrna številka. In odkod ta velikanska razlika pri živalih, ki vendar niso toliko različne druga od druge?
Pri vseh podatkih, ki jih poznamo glede na starost živali, moramo pomisliti, da jih ne smemo smatrati kot neizpodbitno dejstvo. I o velja zlasti glede na zveri, ki živijo v ujetništvu jx>d jiovsem drugačnimi pogoji kakor pa na prostem, kier se bije lx>j za življenje in smrt. A to je tudi pri opicah, ki se v kletki malokdaj postarajo, marveč poginejo večidel že v svojih »najlepših letih«. Če torej zvemo, da postane gorila stara 7 let, š i Hipa n z in o r a n g - u t a n 10 let, n pavijan 18' let, s tem še ne vemo dosti. Vse te opice jirav za prav še niso »doslužile«, pač pa tista kapucinska opica, ki je dosegla starost 41 let.
150 letni krap
Pri ribali se moramo zadovoljiti z domnevami. Po opazovanju strokovnjakov vidimo velikanske razlike. J as tog ima povprečno le 4 leta, jegulja pa 9 let. A krap doseže 150 let starosti. Ščuka Jiostane stara 100 let, postrv pa 50 let. Ta zadevu je še bolj pisana pri ptičih. O jastrebu, ki je prebil 118 let v ujetništvu, smo že govorili. A v istem zoološkem vrtu je živel 120-letni orel. Sova doživi nekako 30 let, vendar je znan primer uharice, ki je imela
70 let. O papigah si pripovedujejo pravljične bajke, dognano je pu, da je v Floreupi živela neka papiga 120 let. Piiči-pevci, kakor škrjanček in slavček, kos in čižek dosežejo le 20 let starosti, a kanarčki {n vrabci ne dosti več. Isto velja za golobe in kokoši, a grlice so baje še enkrat toliko stare. Tudi noj spada semkaj, ki ni več star kot 20 let, a kukavica doseže tudi 50 let starosti. Galeb in pelikan sta malo man j stara in š t o r k I j a se žc s 30 leti odpravi s tega sveta. Če postane labod star 70 let, se človek ne začudi, toda če gos doživi 80 let, je pa le čudno, saj sp moramo vprašati, kako da je to napravila, tla jc ljudi s svojo starostjo tako dolgo slepila.
Ž* «•	•	v • • f
ivlfenja ze\m lev
Slon doživi 100 let starosti, a najpleme-nitejša žival, kon j, dočaka le 25 let. Skromna je srna, ki večinoma ne dočaka več ko 10 let, n jelen le 5 let. Domače živali kot pes, mačka in koza so iste starosti kot jeleni, a zveri utegnejo v ujetništvu doseči visoko starost. Lev dočaka 65 let. kar sc mu v svobodi brez dvoma ne posreči. Volk in severni medved dosežeta 50 in lisica 15 let. — ln kako je s to zadevo pri žuželkah? O neki mravlji vedo povedati, da je dočakala 15 let starosti. Čebelja matica po doživi saino 5 do 4 leta. Navadna m u li a preživi komaj jx>letje. Največja pa je razlika med Meiuzalemom med živalmi, k i -toni z njegovimi 300 leti in pa 11111 ho-enodnevnico, ki sicer kot ličinka živi nekaj let v vodi, a ko se dvakrat prelevi, vidi sonce le nekaj dni — in nato pogine.
Detektivska" zgodba o magnetični mini
Prizor z velikih vojaških vaj v Parmi, ki kaže izredno prožnost italijanskih tankov.
II
Tz Londona poročajo 16. marca: Zakaj je Churchill dejal, da je magnetična mina kakor detektivska zgodba, se zdaj v Londonu pobli/e pojasnjuje. V vseh detektivskih zgodbah so napake krivcev vzrok, du pride vse hitro na dan. Tako je bilo tudi z magnetično mino.
Kako se je skrivnost razodela
Ta skrivnost bi bila nemara še danes nepojasnjena, če bi ne bili angleški topničarji opazovali nemškega letala z minami, ki jc mino tako blizu obale odvrglo, da se je pri oseki pokazala na produ. 'Io je bilo 22. novembra 1959 ob desetih zvečer in 25. novembra popoldne je bila mina že razložena na svoje sestavne dele. Skrivnost je bila razodeta. Za Sherloka Ilolmesa je bil tukaj častnik tor-pedne in minske šole v Portsmouthu. Ne boječ se smrti, je sam na istem mestu razstavil mino. Svojemu moštvu, ki je zaradi varnosti stalo lx>!j daleč od njega, je vselej povedal, kateri del bo zdaj in zdaj razstavil. Če bi se zgodilo, rla bi zletel v zrak, ki drugi vedeli, kateri del mine je smrtonosen. Toda — kakor v vseh detektivskih zgodbah — je tudi tukaj zmagal Sherlok Holines.
Mehanizem mine
Skrivnost magnetične mine je v tem. da ladijska kovina jiritegne nase ost magnetične igle. S tem se povesi drugi konec igle, se do-
takne električnega kontakta, sproži elektriko in zažge 700 funtov hude, nitroglicerinske razstrelilne snovi. Mina sama ne sfrči kvišku, in je posebnost mine tud' v tem, da je sama zgrajena povsem nemagnetično, da na magnetno iglo ne more nič vplivati.
Komaj pade mina iz letala, se žc odpre stročnica in se razpre padalo. Ko se mina dotakne vode, se padalo odloči od mine in mimo spolzi na morsko dno. Voda mora biti plitva, tla more magnetna iglu reagirati na ladijsko kovino. To je slaba stran mugnetične mine. Druga slabost je tn. da more letalo nesti le dve taki mini, saj tehta vsaka mina 15<K) funtov, a letalo more nositi le 5000 funtov težko breme.
Protiorozjet „pas ent-gauss"
Tretja slaba stran mine pa je zdaj iznajdba protiorožja. Ta sestoji iz električnega ka-blja, ki j>od vrhnjim krovom poteka okrog in okrog ladijskega trupa in ima to nalogo, da razmagneti ladjo in njen tovor. Električni kabel jc dobil ime »pas ent-gaussec (1 gauss je edinicn enega magnetičnega toka). Že več stotin ladi j so opremili s pasom »ent - gausst in vse so varno preplule skozi cono min. Ladjo obdajajo s pasom 4 dni in pas ni prav nič drag. Zato l>odo vse trgovske in bojne ladje opremili s jiasom >ent-gauss« in tako inagn tična mina ne Ih> mogla več povzročati nesreč in strašiti po morju.
/
tlužbodobe
mmm
mali oglasi
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
Mesto hišnika
iščeta zakonca brez otrok, Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod Šifro »Državni uslužbenec, 4« 4730. (p
srednjih let, išče službo kot pomočnica gospodinji ln je vajena tudi poljskega dela. — Naslov v upravi »Slovenca« poti St. 4775	•• (r
Pletilja-začetnica
Išče službo v bližini Ljubljano. Naslov v upr. »Slovenca« pod 4661. (a
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI
3000 dinarjev
dnm tistemu, kdor preskrbi primerno službo. — Ponudbo na upravo »Slovenca« pod SKro »Služba« 4742.
Mlad fant
Išča službo. Naslov Ktlti v upravi »Slov.« »Marljiv« st. 4C43.
Hotelski slug;a
dobi službo. Hote) len«, Kranj.	(t
mešano stroke z vočletno prakso, išče službo. Pomagala bi tudi v kuhinji. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 4413.	(b
ali kaj »Učnega išče fant vojaščine prost. - Naslov v upravi. »Slovenca« pod St. 4671.	(a
Mlinarja • ■
iščem. Žitnik, Perovo 1!, Grosuplje.	• Cl
Starejša kuharica
lSče službo pri samski osebi. - Na plačo se no ozira. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Tudi izven« 46D1.	(a
Usnjarski pomočnik
z dobrimi spričevali in z večletno pomočniško prakso, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4683.	(a
ki zna kuhati preprosto domačo hrano, sprejmem. Fiorijanska Iti.	(b
Krojaškega vajenca
sprejmem. Plevel, Poljane, St. Vid nad Ljubljano.	(v
Ročnega opekarja
treznega, sprejmem. — Alojzij Bablč, opekarna, Videm-Dobrepolje. (b
Starejša kuharica
vajena vseh del, z boljšimi večletnimi spričevali, išče službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Trldna in poštena« 4065.
Trgovski pomočnik
meSano stroko išče službo. Gro tudi za skladiščnika. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštenost« •1674.	(a
Mlajši pomožni delavec
se sprejme. — Vrvarna Adamič, Ljubljana. (b)
Visokošolka poučuje
francoščino za šolo ali konverzacljo. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Uspeh zajamčen« 4614.
Krojaškega pomočnika
dobro moč, sprejmem takoj. Vrečar Franc, D. M. v Polju 64.	(b
Ključavničar
kovač, sedlar, mizar, ko-lar, mlad, pred vojaščino, dobi službo. Pismene ponudbe na J. Zupančič, Ribnica, Dolenjsko.
h konjem, in starejšo deklo za poljska dela — takoj sprejmem. - Juvan, mlin, Gameljne 20.
s S razr. mešč. Sole lSče mesto vajenca v električni aH avtomehan. stroki. Naslov v upravi »Slov.« pod 4664.	(v
Hišnico
sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 4665. (b
Pošteno dekle
želi službo strojepiske, deloma tudi v pomoč gospodinjstvu. Tonudbo podružnici »Slov.« na Jesenicah pod »Vestna« 4555.
Gospodična
se sprejme k sedemletni deklici z? pouk v nemščini. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pouk v nemščini« št. 4722. (b)
Kuharica
poštena, pridna ln varčna, se sprejme v boljšo gostilno v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4587.
poštena, zanesljiva, vajena gostilne, šivanja, pospravljanja sob ter nekoliko kuho, išče službo na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 44D0.
Postrežkinjo
pošteno in čisto, za dopoldne sprejme Zorlnc — Gllnce, Cesta V/14-I. (b
Vajenko
poštenih staršev, pridno, skromno, sprejme špece-rija v Ljubljani. Ponudbe na upr. »Slovenca« pdo »Brez oskrbe« 4700. (v
Modistinjo in vajenko
takoj sprejme salon »Fa-tur«, tromostovje, Kresi-ja.	(r
za vsa poljska dela, ln mlajšega fanta sprejmem takoj. Primar, Zadobro-va 15, p. D. M. v Polju pri LJubljani.
Trgovska pomočnica
verzirana v meš. stroki, s triletno ' prakso - želi premestitev, najraje v okolico Ljubljane s 1. majem. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Zanesljiva« 4379.
Delavca
na krožno žago (clrku larista) Iščem takoj. Mizarstvo Ličen, Ljubljana, Šolska 5.	(b
Pekovskega pomočnika
in vajenca, pridnega, poštenega, sprejmem takoj. Novak Anton, pekarna, slaščičarna, Ribnica, Dolenjsko.
Rudarski paznik
z dobrimi spričevali, išče službo skladiščnika, hišnika ali rudarskega paznika. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4623.
2 sodarska pomočnika
sprejmem takoj v stalno službo. Sodarstvo Homan, Stražlšče pri Kranju.
daje Mrs. Syers, dipl. na londonski univerzi, posameznim osebam ali skupinam. Poizve se osebno v torek in četrtek od 6 do 7 popoldne: Tavčarjeva 3-1., desno ali pa Pismeno.
IEEEB31I
Domače podjetje
sprejme poštene, agllne potnike s provizijo za povečanje slik. — Mesto stalno. Ponudbe na Foto Weiss, Polzela, Celje.
Kupim avto
4-sedežen, malo rabljen, v dobrem stanju. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Navedba cene« 4774.
Kuharja
dobro moč, ki razume močnata jedila, sprejme za sezljo hotel Bellevue, Ljubljana.	(b
za kmečka d«la sprejmem. Lap, črnuče St. 17, p. Ježica.
Entlarico
za perilo ln ažurlranje, in dobro risarlco sprejme Matek & MikeS, LJubljana, Frančiškanska ulica, nasproti Uniona.	(b
Trgovski pomočnik
mlad, izučen špecerist, z enoletno prakso v manu-fakturi, s trgovsko šolo, Išče službo. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Sposoben« 4652.	(a
Železninar
z znanjem prodaje želez-nlne, barv, stekla, deloma špecerije, išče službo. Gro najraje na deželo. -Zna voziti motorna vozila. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober prodajalec« 4615.	(a
mešane stroke, poštena, zanesljiva, dobra računa-i-Ica. želi mesto v trgovini kjer koli. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4711.	(a)
Dva kolarska pomočnika
dobra — za izdelovanje avtokaroserlj —■ in ključavničarja ali kovača — sprejmem. - J. Peterca, avtokaroserija, Koseze, p. Šiška.	(b
Krojaškega pomočnika
za mešano delo sprejme takoj za stalno krojaštvo Pinter Franc, Mlslinja. b
Štirisedežni avto
novejšo tipe, malo vožen, kupim po nizki ceni. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Gotovina takoj« — 4764.	(f
Plačilnega
mlajšo moč, zmožnega jezikov, sprejme za sezi-jo hotel »Bellevue« — Ljubljana.	(b
Fotografskega pomočnika
(pomočnico) sprejme fo-todrogerija v Ljubljani. Ponudbo upravi »Elov.«
pod »Vesten ln samostojen« 4566.	<b
Vam pošljem soznam 25 praktičnih novosti, ki jih boste lahko izdelovali doma. — Lindič, Ljubljana 245/q	{z
mešane stroke, pridna in
poštena, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, želi premestitev v večje podjetje v Mariboru. Ponudbo v upi-. »SI.« pod »Zmožna« št. 4150.
s prakso v galanteriji ln
železnih! so sprejme. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Ljubljana 777« 4616.
Zakonski par
mlajši, vajen vrtnarije, kmečko gospodarskih del, z veseljem do prašičev, dobi stalno službo. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Trezen« 4618. (b
Postrežnico
Iščem za dopoldanske ure zraven Krištofa. Naslov v upravi »Slovenca« "pod St. 4773.	(b
Motor
dobro ohranjen, 125 cm«, vzamem v račun pri večjem mizarskem naročilu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »V račun«
Poznano, prvovrstno znamko
pisalnih strojev
oddamo v samoprodajo za Maribor in Cetje.
Besni reflektanti, kl se bodo za prodajo zavzeli, naj se javijo na upravo »Slovenca« pod . »Pisalni stroj« 4659.
išče trgovska družina k dvema otrokoma. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Vestna« 87/40 kr.	(b
h konjem ln za poljska dela sprejme Rode Franc, mesar, D. M. v Polju pri Ljubljani.	(b)
Krojaškega pomočnika
z mojstrskim Izpitom — sprejmem takoj za stalno delo. Ivan Vidmajer, Maribor, trgovska palača, Valvazorjeva 30.	(b
Gospodična
18 let stara, z mešč. Solo in Legatovim tečajem — želi službo kot blagajni-čarka ali pisarniška moč. Ponudbe v upravo »SI.« v Mariboru pod »Začetnica« št. 415.
300 din nagrade
aH več dam tistemu, kdor preskrbi 17 letnemu dekletu primerno zaposlitev v kaki tovarni ali podobno. Cenjene ponudbe na upr. »Slovenca« pod šifro »Takojšnja nagrada« 4740.
Upokojenec
delaven, zdrav, oženjen, se sprejme za oskrbova-, nje hiše in vrta na deželi. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Marljiv« St. 4580.
Priložnostna prodaja
petsedežni amerikanski avto, skoraj nov, vožen 10.000 km, zelo masiven in reprezentativen, po zelo ugodni ceni naprodaj. Interesenti pišite na upravo »Slovenca« pod »Avto priložnost« 4765.
Dobrega einšteherja
ki zna dobro doplovatl, i sprejmemo. Stalna zaposlitev. Javiti se : »Mira«, fabrika ctpela, Zemun.
Šoferja-mehanika
pridnega, neoženjenega, 25—30 let starega, takoj sprejmem v službo k vozu Man Diesel. Plača po dogovoru. - Ivan Bezjak, Fram pri Mariboru. (b
Mlada natakarica
zmožna in poštena, dobi takoj mesto v boljši gostilni na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4708.	(b
Trgovski pomočnik
vojaščino prost, s poklicnim šoferskim Izpitom -želi nameščenjo takoj. -Event. bi šel tudi za šoferja k potniku. Cenjene ponudbe podi-už. »Slov.« na Jesenicah pod »Agi-len« št. 4556.
Likarico
Izurjeno, sprejme tovarna moškega perila. Vprašati pri »Universal - Reklam«, Novi Sad, Željeznička 3 6.
Starejša oseba
išče brezplačno stanova nje. Pomagala bi pri hiš nem delu in kuhanju. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna in zanesljiva« 4759.	(I
Kravarja
(majerja - majerico) oziroma poročena sprejme takoj na srednje posestvo Teran Anton, Bistrica 1, Podbrezje, Gorenjsko.	(b)
Pekovskega vajenca
sprejme pekarlja Toman, Kamna gorica, Gorenjsko.
Brivskega vajenca
takoj sprejme brlvnica Kastelic, Tyrševa 38. (v
2 vajenca
sprejmem. Ivan Bernlk, tovarna rolet, Linhartova 8.	(v
Poštenega fanta
pridnega, z zadostno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. — Naslov v upr. »Slovcnca« pod št, 4797.	fb
Mlado brejo kozo
prodam. Cesta k Sv. Križu — vis-a-vis skladišča Stavbno družbe.	(j
Delavca
kl zna delati na čevljar skl stroj, sprejmem. Po nudbe na S. Millč, Beograd, Dečanska 8. (t
Kavcijo položim
v podjetje, pri katerem bi dobil službo vratarja, paznika ali inkasanta. — Sem trezen, pošten, vojaščine prost. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4761.	(a
Trgovska pomočnica
izučena v špeceriji in nianufakturi, z malo maturo in popolnim znanjem srbohrvaijčirje ter nekoliko nemščino In stenografije, Išče zaposlitve kjerkoli. Ponudbe na podrtiž. »Slovenca« Jesenice pod »Vestna in poštena«, (a
Posestnik v Ljubljani
poroči takoj šiviljo ali služkinjo do 37 let, z 30.000 din. Ponudbe e sliko v upravo »Slovenca« pod »Srečna« št. 4478.
Krasnega bernardinca
izbornega čuvaja, prenosljiv hlevček za zajce ali kokoši ln škarje za obrezovanje meje prodam. Ljubljana, Tržaška cesta 41/1, levo.
Sprejmemo
še nekaj akviziterjev za prodajo pravkar izišlcga sodobnega romana. Takojšnje ponudbo na knjigarno Anton Turk naši., Ljubljana, Pražakova 12.
mlado, prijazno in pri-kupljive zunanjosti, zmožno nekoliko nemščine Jn šivanja, sprejme boljša gostilna v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Poštena« 4611.
Kiparski pozi. pomočnik
se sprejme v stalno zaposlitev. Miloš Hohnjec, kipar pozlatar, Celje, (b
Vajenca
za pllarsko obrt, poštenega, sprejmem. Pilarna Figar, Ljubljana, Voš-njakova ulica 12. (v
Mladega delavca
sprejmem z vso oskrbo ln mesečno plačo. Gale Maks, cementni Izdelki, Zg. Slška.	(b)
trgovsko izobražen, srednjih let, z gotovino, išče življenjsko družico, lastnico trgovine. - Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Vzajemnost« 4097. (ž
Trgovsko pomočnico
mešane stroke, kl bi imela tudi veselje do pisarniškega dela in strojepisja — sprejme večja trgovina mešanega blaga v letoviškem kraju Gorenjske. Stroga poštenost predpogoj. - Natančnejšo ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Poštenost« 4648.	(b
Starejša ženska
krščanska, samska ali vdova, brez otrok, izobražena, se sprejme takoj k mladi gospodinji v pomoč in k dvema otrokoma kot vzgojiteljica. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4709.	(b
Vajenca
za keramično obrt, ne pod 15 let starega — sprejme Hauptman Stanko, keramika in pečarstvo, Moste, Ljubljana, v
Državne mizarske delo-vodske šole, z mojstrskim izpitom ter večletno prakso v splošnem mizarstvu in detajliranju, želi pre-meščenja v večje podjetje kot samostojen strokovnjak. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4712.
Blago za W d a m s k e plašče,k o-stume in obleke
ter vse vrste svile v najnovejših modnih vzorcih
Pekovskega pomočnika
mlajšega, in vajenca — sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4575.
Železniški višji uradnik
vdovec, 45 let star, želi poročiti dobrosrčno gospodično primerne starosti, iz dobro meščansko ali kmečke hiše. Vdovo brez otrok niso izključene. - Primerna dota ali stalna služba dobrodošla. Resno ponudbe s sliko poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Poletje«. -Tajnost zajamčena. (ž
W Velika izbira
jr modnih kamgarnov in sukna
za nove pomladanske obleke in površnike za gospode
Vajenko
za trgovino, zdravo, močno, dobro računarieo, poštenih staršev, sprejme takoj Miloš Furek, trgovec, Sv. Vid pri Ptuju.
Zaradi opustitve trgovine
iščem za svojo pridno ln pošteno učenko z 10 meseci učne dobe, mesto v trgovini. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 4627.
Stalno službo
kot Skladiščnik dobi trezen trgovski nameščenec, ne pod 25 leti, s kavcijo, pri večjem podjetju. Ponudbo naj pošljejo samo taki, ki resno reflektira-jo na stalno mesto ln lahko položijo kavcijo. -Ponudbo upravi »Slov.« Maribor pod zn. »Stalna služba 421«.
Samostojno kuharico
za vsa hišna dela, 30—4 0 let staro ,sprejme takoj majhna družina. Pismene ponudbo z navedbo zadnjih službenih mest na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva 350« 4760. (b
Trgovska pomočnica
19 let stara, specerijske stroke, z znanjem srbohrvaščino, slovenščine in nekoliko nemščine, vajena tudi gospodinjskih del - želi premeniti službo kamorkoli. Cenj. ponudbo upr. »Slov.« v Ljubljani pod »Poštena ln marljiva« št. 4561.
Strojnika
k Volfovi lokomoblll —
sprejme parna žaga Rog, Podstenlca, p. Toplico na Dolenjskem. Ponudijo naj se samo prvovrstno moči z daljšo prakso na žagi. Reflektanti fo lahko osebno predstavijo 7. aprila t. 1. v LJubljani, hotel »Slon«, pri g. Pogačniku.
Dva čevljar, pomočnika
za damska in moška dela in dobro Steparico sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. — Cuder-man Ludvik, čevljarstvo, Zg. Duplje, p. Križe pri Tržiču.	(b
PRI ŠKOFU
PRI ŠKOFU
Upokojenec
ki Ima veselje do planin in lova, dobi ugodno službo oskrbnika in čuvaja v »Lovskem doinu« na Bo-horju. - Lega Fončna ln zdrava, stavba nova, blizu rianlno ln Rajhen-burg.a. Služba Jc kot priboljšek in razvedrilo za stara leta. Pojasnila dajo Lovsko društvo Bolior na Senovem, p. Kajhen-burg.
Kavarniškega vajenca
marljivega, čedne zunanjosti, z meščansko Solo, sprejme kavarna »Emona«, LJubljana. Predstaviti so od 11—14 istotam.
Starejša gospodična
zanesljiva, s široko splošno in trgovsko izobrazbo in perfektnlm znanjem slovenščine, nemščine In italijanščine, išče primerno mesto kot vzgojiteljica pri mlajših otrocih, družabna dama, bolniška strežnica ali ' upravitelJI-ca. - Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Vedra ln značajna« 4670.	(a)
Steklarskega pomočnika
veščega steklarskih del na stavbah in v delavnici, prirezovanja okvirjev 7.a slike In eventuel. brušenja stekla, sprejmem 1. maja ali 1. junija. — Pogoj: prvovrstna moč, trezen, pošten, vojaščine prost. Služba stulna. Ponudbe oz. Informacijo na Ferd. Hleba, trgovina stekla, Kranj.	1
Podpisana Mušič Matilda iz Vičave St. 3 obžalujem vse glede g. Franca Pod-Javorška, orožn. narednika v pok. v Ptuju, lzne-Sene klevete kot neresnične, Jih v celoti pre-kltcujem ter so mu zahvaljujem, da Je odstopil od tožbe. Ptuj, 29. marca 1940. — Mušič Matilda.
Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 8
Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3
Mesto kuharice
dobi v gostilni na deželi oseba, stara 25—35 let, katera Je perfektna v kuhi ln gospodinjstvu. Pismeno ponudbo po možnosti s sliko v upr. »SI.« pod značko »Poštena in solidna kuharica« 4558.
Vajenka
sa želi učiti v kakršni koli trgovini, najraje v špecerijski, z vso oskrbo. Ponudbo upravi »Slovon-I ca« pud »Vsa oskrba« št. 4704.	,v)
Citajte »Slovsnca
FTT) EBSEHI
- Vsem izletnikom
tn domačinom se priporoča restavracija »Vlnt-gar« pri Bledu.	(r
I
Ku pi moj
* 24 m1 traverz
NPI 16 ali 18 - kupimo. Mavri«, telefon 83-82. (k
Vsakovrstno Zlato srebro tn brijjante kupuje vsako količino po najvišjih cenah
fl. Boli?, Ljubljana
Frančiškanska ulica &
Skladiščno cisterno
za 15, 20 aH 30 ton kupimo. Ponudbe na UNIO družba, Maribor.	(k
.Vsakovrstna
zlat© kupole
po najvišjih cenah CEH NE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica fit-8
Lisičje, jazbečeve,
srnine ln vse druge ko4e, ščetino ln opletene fla-Skone kupuje Zdravlč — Ljubljana, Stari trg 30.
Srebro, drage kamne
tn vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah Jos. Eberie, Ljubljana |Tyrševa 2
(palača hotela JSlon")
Cunje
krojaško od rezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) —kupi vsako množino Arbelter, Maribor. Dravska IS.
staro 2Iqio, zlato zo&ovle ln srebrne krone
kupujem po najvišjih oenab
A. KAJFEZ trgovina z urami ln zlatnino
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih nr Ljubljana. Miklošičeva 14
Dve pisalni mizi
In dolgo pisarniško mizo, dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe Rafaelovi družbi, Tyrševa 31.	,(k
Zahtevajte mezpiacm mtuo&i
MEINEI>HERGU> "S*:
turni*sfaHl PlAfUBOfti 102
Kupci harmonik
ne zamudite redke prilike I Za 2400 din je naprodaj nova pctvrstna »Lubas« harmonika. Jože gibal, Jesenice, Kosova ulica 1.	(B
Gramofonska ploSCc
Slagcrje, plesne, narodne « hurmoniko in petjem snirn Din 35 -.
Zahtevajte brezplačne »eznome
, Tamburaški bas
berdo, skoraj nov, ln cl-tro, dobro ohranjeno, prodam za polovično ceno. Močnik Vinko, Lom nad Tržlčem.
Specijalna izdelovalca HARMONIK
JOS. fLEISS
(prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA, TyrSeva 86
| Kuhinjsko opravi
In otroško posteljo, novo, prodam. Komenskega 34.
Družabnico
sprejmem za trgovino z
živilskim blagom. Potrebno 6000 din. Pismene ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Siguren uspeh« 4745
Hranilne knjižice
3% obveznici
tn drugo vrednostno papirje kupuje In plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta M
Pristopim
kot Bodelujočt družabnik z nekaj kapitala v Industrijsko podjetje mehanične stroke. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober strokovnjak« st. 4046.
Hranilne knjižice
vrednostno papirja
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
LJubljana, Gledališka tt.
Posojila
dajemo drž. in mestnim
uslužbencem, upokojencem, železničarjem, orožnikom, flnancarjem, zasebnikom Itd. - Ponudbe na Zagreb X., p. p. 270.
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadere poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZB
Ljubljana, Gledališka «L 7
mmm
Vsakovrstno	,,
pohištvo
dobavlja Se vedno po «ta-rih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA« »
Celovška cesta M. Sprejemajo se naročila.
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica St S (pri Gradišču).
na lzbero, v različnih vzorcih, kauče, peresnlce, modroce, mreže ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila sprejemamo po najnižjih cenah pri
F. Sajovic
LJubljana, Stari trg St. 6
Moderne spalnice
in kuhinje nudi po nizkih cenah mizarstvo Vel-kavrh, Krakovska ulica 7. Sprejemajo se naročila.
MODROCE
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
ivan Hablč-u
tnpotnik
Kopitarjeva ulica 1
nasproti „Ni<Jm»na"
Lepo spalnico
veS omar, toaletno zrcalo, kredenco, slike, Brock-haus kono. leksikon, razne knjige ln note za klavir prodam zaradi odpo-tovanja. Ogled v popoldanskih urah v Gosposki ulici št. 7/1.	(š
Modroce
patentne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 18 Otomane od Din 820"—
Več lepih spalnih sob
po ugodni ceni naprodaj. Skrblno ln komp., Vlž-marje.	<g
HI
Stružni stroj
(Serfmašlna), za usnje, dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Plačam takoj« 4481.
Drobilec
srednji, malo rabljen — Imam naprodaj. Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 4583.
Prodam
Dynamo stroje 220 Volt, 1 ICff, 150 V, 2.3 KW, dva motorja 1/8 KS, 150 Volt. A. Cerne, graveur, Ljubljana, Dvorni trg 1.
Trofazni generator
ca. 60 KVA učinka, kupimo. Pismene ponudbe na Publicltas, Zagreb, Ilica br. 9 — pod »65634«.
Specijalna delavnica
za previjanje in popravljanje elektromotorjev tn dinam. Kvalitetni elektro-materijal in elektromotorji svetovnoznane firme >Siemens< vedno na zalogi.
Franio Periiniif
konces. eleklropodletje, Ljubljana, Gosposvetska c. 16, Ulelon 23-71.
I
Triletnega fantka
oddam dobri družini za svojega. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4046.
Dve mlajši osebi
s 6000 din za blago ■— In avtomobile za potovanje rabim. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Pošten«. (r)
Lesni trgovci!
Kdo bi zalagal z lesom v Ljubljani staro vpeljano trgovino proti popolni garanciji. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Lesni trgovec« 4731. (h
Gumbnlce. gumbe, plise,
monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana, Franttikanska ulita
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen roč. dela
Važno za vsakega!
Vsi proti alkoholu, ki kvari ln uničuje v zdravstvenem ln gospodarskem, verskem In nravnem oziru, ruši družine in zastruplja narod. Zato plj-mo mleko, jogurt ln sme-tanco. Zajtrk, večerja -mlečna hrana — se priporoča mlekarna Drama.
Novi naslovi Frančiškanska nI. 8.
Telefon 4518.
Splošna masaža telesa
je za vsakogar, zlasti za slabotne ljudi, rekonva lescente, bledlčne, za shujšcvalne kure, nevra-steniko in včasih tudi proti protinu, sladkorni bolezni, ohromelosti itd. Priporoča so strokovno zdravniško izprašani pooblaščeni maser Jledvešek Pavel, Celje, Lava št. 1.
OKAMA MAZILO
I7. zdravilnih zeliSč. ■"■ Čudovit uspeli pri ranah, opeklinah, ožtiljenjib - volku — turih in vnctiih itd. za nego dojenčkov pri kožnem » notju. izpuščajih in hrastah nn te menu, 1.a razpokane prsne bradavice. Glavna zaloga lekarna. Mr. J. Oblak St. Vid 'nad Ljubljano.
Ali more bitffiravkar oprana brisača tako sivkasta? Seveda, če ni
* ' -vr • " ' r •
oprana tako, da je iz nje popolnoma odstranjena vsa hesnaga/se zdi poleg Radion belega perila zanemarjena. Pri kuhanju raztopine Radiona se tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi perilo in temeljito odpravi vso nesnago. Zunaj in znotraj bleščeče čisto perilo, brez primera belo -Radion belo.
SCHIC
Ni
ČISTEJŠE BELINE
OD RADION BELINE
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
na Ježici ali v št. Vidu iščem za 1. maj. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod št. 3006, 4445. (c
Stanovanje
soba, kabinet, kuhinja, v sredini mesta, Iščem b 1. majem. Naslov v upr. »Slov.« pod 4420.
Mirna stranka
brez otrok Išče za 1. maj eno- oz. dvosobno stanovanje v sredini mesta. Fo-nuilbo upravi »Slovenca« pod »Stanovanje 1. maja« št. 4641.
1-2 sobno stanovanje
s kopalnico, v centru mesta Celja Išče višja drž. uradnica. Ponudbe v podruž. »Slovenca« v Celju pod »Ena oseba št. 3560.«
Solidna stranka
Išče ea čimprej večje komfortno stanovanjo — event. dvo stanovanji, ki bi so dali obenem uporabljati, tudi izven centra. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Udobno« st. 4687,	(c
Dvosobno stanovanje
iščeta za junij dve osebi z novim pohištvom v bližini centra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »600« 4668.	(c
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. majem, Tyr-ševa 82. Informacije daje Kralj, Streliška 6, od 12. do 4. ure.	(č
Tri sobe ali več
oddam takoj ali za pozneje kot pisarne ali ordinacijo v najem. Vprašati Prešernova ul. 46/1,
dvorišče.	(s
Trisobno stanovanje
7. vsemi prltikllnaml oddamo za majev termin -mirni, solidni stranki, v vili na Mirju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4640.	&Z
Dvosobno stanovanje
oddam. Žagar, Laverca 20
Trisobno stanovanje
oddam z majem na Kar-lovškl cesti 20.	(č
Dvosobno stanovanje
oddam. Kodeljevo, Kluno-va ulica 12.	(6
Dvosobno stanovanje
oddam. Cesta v Zeleni log 11.
Dvosobno stanovanje
brez prltlklln oddam v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4801.	(č
Komfortno stanovanje
štiri- tri- ali dvosobno, oddam takoj. Zor, Brezovica 16.
Dvosobno stanovanje
s prltikllnaml oddam. — Mariborska 62, za Pro-dukto.	(č
Enosobno stanovanje
veliko prazno sobo In malo sobo s štedilnikom ugodno oddam v bližini magistrata 1. maja. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4700.	(č)
Naročajte in širite »Slovenca« !
SOBE ODDAJO:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Ravnlkarjeva 4-1.
Gospodično
sprejmem na stanovanjo. Petrlčeva ul. 1, Vodmat.
Oddam takoj
prazno, veliko, parketl-rano ln sončno sobo v Strossmajerjcvl ulici 7. Poizvedbe ravno tam. (s
Dve sostanovalki
eno z lastno posteljo — sprejmem. - Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam urndnlcl. - Večna pot 25, desno.	(s
CAIVENT0N" elektro-impregniranje
I'	' sodov za vino, špirit,
žganje itd. Popolnoma nevtralno sredstvo po strokovnjakih preizkušeno in odebreno. Proti plesnivosti in raznim bakterijam. (100% sigurnost). Dolgoletna vzdržljivost. Nizka cenal
izvršuje: Franc Pir(, strojno sodarstvo
Ljubljana-Dravlje
trpežne, vse vrst©, dobite po zelo ugodni ceni pr^
mm KoSnilf v Cerknici
Prodam
1500 kg nemške detelje. Domžale, Nova ulica t..
Vež skobelnikov
prodam po nizki cent. — Mušlč Franc, Mengeš. (1
Prima sladko otavo
10.000 kg prodam. Interesent naj Bporočl ceno fco. vagon Litija na Pavel, Frane Knafllč, Šmartno pri Litiji.
Pisalni stroj
»Trlumph«, skoraj nov, prodam za 3000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4751.	(1
Najugodnejši nakup
m o S k I b oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
Lep okrogel čebulček
nudim po udodnl cent, dokler traja zaloga. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4568.
Šivalni stroj
nov, ugodno prodam. — Ljubljana, Opekarska SI.
Hrastove kible za cvetice
vsakovrstne, prodam. — Fintar, Studenec 15, Dev. Mar, v Polju.
Jabolka po 2 din kg
ln dober Jabolčnlk proda A. Lottspeich, Rimsko Toplice.
Bukovi hlodi ali plohi
200 m', ln drva, naprodaj. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Bukovlna« 4498.
Prodam
žensko ln moško kolo ln hranilno knjižnico Kmeč-l.oga hranilnega doma. -Avsenik, Poljanski nasip St. 54.	(1
Kolesa
svetovnih znamk K garancijo, tudi rabljena — prodaja najceneje Triglav, Resijeva 16. (1
VINA
Za težko delo je močno vinol Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
2 palmi
visoki 2 metra - ugodno prodam. Figar, Vošnja-kova ulica 12.	(1
Vodno črpalko
električno, z 250 lit. rezervoarjem, proda Fod-bevSek, D. M. v Polju.
Lahki bolniški voz
dobro ohranjen, naprodaj po ugodni ceni. Poizve se pri R. Gallatia, Poljanska cesta 18-1.
HAUMANN
Otroške vozičke
najnovejši modeli, najugodneje kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklo-Mčeva 20. Velika izbira koles!	(1
Kolesa
raznih svetovnih znamk kupite najceneje pri tvrdki Nova trgovina, Tyrše-va 3 6. Rabljena kolesa vzamema v račun. (1
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, šutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v^ Mariboru, Jurčičeva 8.
Več koles *
prvovrstnih znamk, molkih in damskih, novih in rabljenih — prav poceni i aprodaj pri »Promet« nasproti križanske cerkve.	(1
Mamice!
Otroške vozičke, katere več no potrebujete, i pro-daste najhitreje inj najbolje prt »Promet« nasproti križanske cerkve.
Rastline (Alpinum)
za skalnate nasade, trajnice razne vrste, lepiotič-no grmičevje itd. —,nudi vrtnarstvo Vatovac,. Vrazov trg.	<1
Več šivalnih strojev
prvovrstnih : Adler, DUr-l;opp, Slnger, Pfaff, Neu-niann itd. prav poceni naprodaj pri »Promet« nasproti križanske cerkve.	(1
Anker šivalni stroji
najnovejši modeli, za gospodinje, šivilje, krojače, cikcak za entlanje, tudi z dvema Iglama, več rabljenih strojev od 300 din naprej prodaja Triglav, Resijeva 16. .	(1
KOLO
dobre znamke in vsi nadomestni deli
S. REBOLJ
na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve
Kompletna stojala
za šivalne stroje na električni pogon ln nekaj novih stojal na nožni pogon, prodam. - Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Stojala 426«. (1
Z A G E
original Dominicus Remscheid
izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
Semenski oves, grahoro,
črno deteljo, banaško lu-cerno, peso, travna semena ln čebulček, dobite v Javnih skladiščih pri tvrdkl Fran Pogačnik, d. z o. z., Ljubljana, Tyr-Seva cesta št. 33.
Continental
na ugodne mesečne obroke I
Ivan Legat
Ljubljana Maribor PreHwBOT» 44 Vetrln|ska 3(1
Otroški voziček
globok, zelo lep, prodam. Vprašati: Kongresni trg 2/1X1.	(1
Dve omari za obleko
dobro ohranjeni, prodam. Vprašati pri hišniku na Aleksandrovi cesti 10. (1
8 okenskih okvirjev
novih, prodam. Informacije: telefon 41-86 LJubljana.	(1
Ugodno prodam
nov kotel za živinsko krmo ca. 1501. Zavošnlk, Gunclje 20, št. Vid nad Ljubljano.
Šivalni stroj
rabljen, pogrezljiv, primeren tudi za krojača -poceni prodam. - Poljak, Prisojna 3.
Čebelnjak s panji
dunajski sistem, ugodno naprodaj. Poizvedbe pri g. Urh, Celje, Masaryko-va št. 1.	(1
Pisalni stroj
znamke »Ideal«, skoraj nov, ugodno proda Brcar Fr., Ljubljana, Kolodvorska 35.	(1
Stroj za štancanje
blaga ali usnja prodam. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »štanca« 425.	(1.
Dražba
bukovega oglja
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24, prodaja na javni pismeni dražbi, ki bo dne 1. maja 1910 v Straži,
ca. 980.000 kg izdelanega bukovega oglja
lz območja svoje šumske uprave v Straži pri Novem mestu. — Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah v Ljubljani in Straži.
TEM POTOM
obveščamo naše cenjene odjemalce, da dobavimo po nizkih cenah različna drevesa za okras in drevorede, žalujke, cvetlično grmovje, vedno zeleno grmovje, plezalke, grmovje za ograjo, gozdne sadike, različno igličasto drevje (konifere), sadno drevje itd. — Cenik na zahtevo brezplačno I
Uprava veleposestva v Tišini, pošta Rankovci (Prekmurje)
Zahvala
Vsem, kl so sočustvovali z nami ob priliki tragične smrti naSega ljubega in nepozabnega sina
Friderika Rečnika
elektroinženirja
ter ga v tako lepem štavilu spremili na zadnji poti, izrekamo našo iskreno zahvalo. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, Glasbenemu društvu železniških delavcev in uslužbencev DPD »Frohsinnc za žalostinke, župniku evangelijske cerkve gospodu Baronu za poslovilni govor, članom Motokluba »Maribor«, ki so se udeležili pogreba z motornimi kolesi, enako pa vsem znancem in prijateljem, ki so nam kakor koli pomagali v te' icžki uri.
I Maribor, dne 30. marca 1940.
Globoko žalujoči starši
TABLETE - M AS T
Pri revmallzmu, gihtu in išija8u masirajte boleče dele z »Nibolc mastjo in vzemite »Nibolc tablete.Tudi pri pretila du, gripi in glavobolu pomagajo
»Nlbol« tablete. »Nibolc ▼ lekarnah Din 20-— Apoteka Mr.BAHOVEC, Ljubljana
Reg. br. 17, 816/35
Suhe hrastove deske
25 ln 30 mm, prodam. -Franc Iskra, Vič 16.
Semenski krompir
vagonske množine, nudi po konkurenčnih cenah tvrdka Bermež ln drug, Vrhnika. Zahtevajte ponudbo I	(1
češpljeva drevesca
domače ln bosanske češplje. Korenjaki Gfltho 9. Breskve ln nizke višnje. Sadjarstvo Doltnšek — Kamnica pri Mariboru. 1
Cepljeno trsje
prvorazredno, dinar kom., divjaki, korenjaki, sadno drevje, nudi Zther Franjo, Zamušanl, Sv. Marjeta, Moškanjct. - Zahtevajte seznam.
Branjarijo -
dobrotdočo na najpromet-nejši točki Maribora, zaradi selitve prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Branjarija 423«.	(1
"" '
Nizke vrtnice v;ir
e.
in plezalke očarljivj»jJ' pih barv. - Na pro&rem brez umetnih pripomočkov odgojene. Zahtevajte ponudbo! Sadjarstvo Do-llnšek, Kamnica pri Mariboru.	(1
Okna
1 kom. 150 x 160, 1 kom. 90 x 120, 1 kom. 46 x 60, še nova, prodam. Cedilnik, mizarstvo, Gunttlje, št. Vid nad Ljubljano.
Skoraj nove knjige
Tavčarja, Jurčiča, Modre ptice in druge prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Ugodno za knjižnico« št. 4699. (1)
II
Enodružinsko hišo
novo, -prodam za din v okolici Ljubljarfe. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4607.	(P
Velika hiša
s trgovskimi lokali v mestu Celju naprodaj. - ponudbe poslati podružnici »Slovenca« v Celju pod »Prilika«.	(P
Več lepih stavbnih parcel
od 600 do 1000 m2 ob Tržaški cesti izven mestnega območja — v kat. obč. Dobrova — po ugodnih pogojih naprodaj. — Pojasnila daje Ljudska posojilnica v Ljubljani.
Krasno novo vilo
enonadstropno, z ograjenim vrtom, poceni prodam. Kodeljevo, Ljubljana. Poizve se v trafiki pri lesenem mostu pri Karmeličankah.	(P
Stavbna parcela
pod Rožnikom, 1573 m', naprodaj v bližini centra ln na lepem položaju. -Pojasnila daje dr. Maček Viktor, odvetnik, Ljubljana, Dalmatinova 10. p
Enodružinsko hišico
nova vila, komfortna, z vrtom, krasna sončna lega In razgled, 1 uro hoda severno od LJubljane . zelo prikladno tudi za leto-vlščarje, prodam. Ugodna prometna zveza. Naslov v upravi »Slovenca« pod Si, 4727.'	.(P
Dvostanovanjsko vilo
z vrtom prodam. Zeljar-ska 11.	(p)
Novo hišo
zelo ugodno prodam. Posredovalci Izključeni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4698. (p)
Stavbne parcele
v et. Vidu nad Ljubljano in na Brodu naprodaj. -Poizve se: Celovška cesta 43-1.	(p)
Nedograjena hiša
ln stanovanjsko - gospodarsko poslopje v mestu naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod 4432.	(p
Večjo trgovsko hišo
z več lokali ln dobrim obrestovanjem, v sredini Ljubljane, proda Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6. Isto-tam več stavbnih parcel.
Večje posestvo
v mestnem vrhu pri Ptuju naprodaj. Dobra naložba kapitala! Siguren donos 1 Resni reflektantl naj se obrnejo na: Ant. Brenčlč, Ptuj. Posredovalci niso zaželeni. (p
Majhno posestvo
na Blanci, z gospodarskim poslopjem, ln stavbišče v izmeri 1 joha, pri postaji na Blanci, prodam. Več se izve v gostilni Divjak pri pošti na Blanci.
Posestvo
z 35.000 m1 zemljišča (travniki in njive), ter hišo in gospodarskim poslopjem, naprodaj. Proda se tudi obsežen nelzse-kan gozd. Ponudbe v upr. »Slov.« pod šifro »Zanesljiv plačnik« 4590.
Enonadstropna hiša
dvostanovanjska, eno leto stara, 600 m* zemljišča, davka prosta, z mesečnim donosom 700 din, na sončni legi, z vodovodom in elektriko, na periferiji mesta Kranj, naprodaj zaradi brezposelnosti. —-Pojasnila daje Grmek, Kranj.
Lepo vinogradno posestvo
pri Sv. Kungoti, ca. 49 oralov, od teh ca. 20 oralov sečnega gozda in ca. 3 in pol orala vinograda, 20 min. oddaljeno od avtobusne postaje — ugodno naprodaj. Ponudbe ozlr. vprašanja na dr. E. Bučar, advokat, Maribor, Aleksandrova 12.
Ugodna prilika
sigurne naložitve gotovine v dobroldočo hotelsko obrt ln veliko posestvo v letoviškem kraju. Obre-stovanje po dogovoru. -Nudi se garancija v nepremičninah tri milijone dinarjev. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Naložitev 440.000« št. 4650.	(p
Zelo ugodno je naprodaj
v šaleški dolini, ob železniški postaji, v kraju z velikim premogovnikom ln elektrarno dobro ldoč hotel z 10 sobami za tujce, tremi gostilniškimi sobami, velik salon, poleg tega lilevl za konje, krave, svinje, pralna ln kuhinja za svinje, garaža za avtomobile, hmeljska sušilnica, ledenica, lep vrt ln ves inventar. Poizve se v upravi »Slov.« pod st, 41125.
Enostanovanjsko hišico
zaradi selitve ugodno prodam. Galjevlca 124. p
Enonadstropna hiša
trlstanovanjska, podkle-tena, nedokončana, naprodaj. - Smarska cesta, poleg šole.	(p
Enonadstropna hiša
gotski slog, 5 sobno stanovanje s prlttkllnaml, sončna lega, velik vrt, tik meje Ljubljane, ugodno naprodaj. Vprašati: Vrhovci 30 pri Ljubljani.
Obrtniško hišo
z velikimi skladišči ln veliko stavbno parcelo prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Posredovalci Izključeni« 4735.
Lep vinograd
34 arov, 30 minut od Mokronoga ob glavni cesti, dostopno z avtomobilom, lepa zidanica, pripravna za zidanje vile, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4737.
Parcelo
prodam pri Sv. Krištofu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4777.	(p
Lepa stavbišča
ugodno naprodaj. Pojasnila trgovina Bltenc, Vlžmarje.
Kupim hišo
v okolici Kranja do 100 tisoč din. — Ponudbe na : Pokorn, hotel »Stara pošta«, Kranj.	(p)
Stavbne parcele
od 600—700 kv. m velike, po ugodni ceni naprodaj. Poizve se škrblnc, Vlžmarje.	(p
Hišo s trgovino
blizu Krškega-Brežic — prodam. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dohodek« 4789.	(p
Krasno posestvo
v neposredni bližini mesta Ljubljane - prodam. Sestoji lz enonadstropne hiše, vrtne hiše ter obsežnega sadnega vrta. -V hiši elektrika in vodovod. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4660.
Parcelo
v Struževem pri Kranju, 980 m", poceni prodam. -Stane Zerko, Klsoveo 72, Zagorje ob Savi.
Zamenjam
enodružinsko hišo za dvodružinsko, ozlr. parcelo v Spodnji šiškl za parcelo v okolici Viča. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zamenjam« 4728.	(p
Zamenjam parcele
pri Sv. Križu in na Ko-deljevem, z event. doplačilom ali prevzemom hipoteke, za primerno stanovanjsko hišo ali vilo v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Prestavljen v Ljubljano« 4679. p
Enonadstropno hišo
novo preurejeno, tristanovanjsko, s sadnim vrtom, ob glavni cesti, primerno za trgovino, obrt, v Prevojah pri Domžalah, prodam za 68.000 din. — Rode, Homec, p. Radom-Ije. '
Posestvo v Ljubljani
z enonadstropno hišo, velikim gospodarskim poslopjem in veliko šupo, vse stoji na 3015 m* zemlje, prodam. Pripravno je za vsako večjo obrt ali Industrijo. Naslov v upr. »Slovenca« pod 4689. (p
Lepa parcela
v magdalenskem okraju, naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« v Mariboru pod št. 444.
Ali
st« ie
naročeni
na
Slovenca i
Vsak
naročnik zavarovan
Vnajem
IŠČEJO:
Manjše posestvo
vzamem v najem, oddaljeno od Ljubljane do 30 kilometrov. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prevzem takoj« 4739.
Parcelo na Homcu
ob cesti proti šmarcl, po 6 din n«, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Homec« št. 4649.
»Realiteta«
posredovalnica nepremičnin, je samo v Prešernovi ulici 54/1. — nasproti glavne pošte. Posluje hitro ln solidno. Prepričajte se! Telefon 44-20. (p
Letoviško hišico
z že donosnim sadnim vrtom, 5 min. od žel. postaje na Gorenjskem, zamenjam za hišico v Ljubljani ali periferiji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4443.
Pisarniške prostore
(lokal ali samsko stanovanje) Iščem v prometni ulici sredi mesta, po možnosti z večjim skladiščem. Prednost telefon ali možnost napeljave telefona. -Ponudbe upravi »Slov.« [ pod »Nujna pisarna« 4100
ODDAJO:
Trgovski lokal
lep, svetel, oddam. Celovška cesta 53.	(n
Frizerski salon
prazen, že dalj časa vpeljan, se odda. Poizve se : Tyrševa 71.	(n
Hišo z lepim vrtom
ln njivo, ob banovlnskt cesti, voda ln elektrika v hiši, v bližini mesta Kranja, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4465.
Enostanovanjsko hišo
novo renovirano, gospodarsko poslopje, z 7 johl zemljišča, njiv, travnika in gozda, 10 minut izven trga Vojnik, prodam. Poizve se v trgovini Baraga, Vojnik.
Posestvo
Hišo
v sredini Ljubljane, trl-do štirinadstropno, kupim proti takojšnjemu Izplačilu kupnine v gotovini. Posredovalci Izključeni. Dopisi z navedbo cene ln lege na upravo »Slovenca« pod »Gotovina takoj« 4749.	(p
Posestvo
z gostilno in trafiko, pripravno za trgovino, naprodaj. Hiša enonadstropna, hlev, dve njivi ln sadni vrt, magacinl ln drvarnica (pri glavni cesti v veliki farl). Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4663.	(p
Enonadstropno hišo
novo, z vrtom, prodam v bližini Novega mesta. V mestu samem pa prodam več stavbnih parcel. Ponudbe sprejema moj pooblaščenec g. Ludvvlger Mirko, sodni vpk., Novo mesto, llagorska 3, kjer se je tudi osebno zglasitl.
20 Johov, v okolici Voj-nika, ob državni in tik banovinske ceste, z vinogradom ln gozdom- ugodno naprodaj. Poizvedbe pri Josipu Kožuh, škofja vas, Celje.
Prodam
dve gozdni parceli (okoli 65 in 46 ha) blizu skupaj, popolnoma doraščen gozd, 8 km od postaje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Denar takoj« 4763. — Za odgovor znamko za 3 din.	(p

Posteljne mreže
dobite najceneje: Ko-menskega ulica 34.
Trajno ondulacijo
moderno, nudi najceneje salon »Polanc«, Kopitarjeva.	(r)
Čitajte »Slovenca«
Umrl nam je naš
Mlekarno
na prometnem kraju takoj oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4738.	(u
Lokal za trgovino
oddam v najem s 1. majem. Poizve se: Rajko Božič, Mengeš.
Trgovski lokal
se odda v novi	hiši v Ftignerjevl ulici.	Informacije : Slograd,	Vrtača Sit. 9.	(n
Lokal
dobro vpeljan za železno trgovino, oddam z majem. Terdan, Zaloška c. št. 18, Moste.
Delavnice
velike, svetle ln suhe, za čisto obrt, ugodno oddam. Industrijski tok v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4610.
Prostor za delavnico
raznih obrti oddam v najem pod ugodnimi pogoji v strogem centru mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4766.	(n
Hišico
20 min. od postaje Otoče, takoj oddam v najem. — Sončna lega, sadni, ze-lenjadnl vrt, dve sobi ln kuhinja, shramba, klet, elektrika, vodovod, nad vse prikladno za upokojenca ali za weekend. Informacije : K. F 1 s t e r , Kropa 26.
^ Fremos ^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva B
telefon 20-59 Postralba brezhibna
Ho Jerman
trgovec
Pogreb bo dne 1. aprila 1940 ob 10. uri v Radomlju. Radomlje, Ljubljana, dne 30. marca 1940.
Žalujemo rodbine Jerman, Belec, dr. Dermastia
«
BEOGRAJSKI POMLADNI
VmSEJEFl
Od 13. do 22. aprila 1940
Avtomobili, motorna kolesa, Kolesa, tekstilce, galanterija, oprave, kovčki, talk«, o&otvr, kovine,
stroji, motorji, aparati, blagajne, Štedilniki, hladilniki, kemija, stiskalnice, poljedelski stroji, stavbarstvo, barve, umetna gnojila, elektrotehnika, optika, kovinska galanterija, iivalni in pisalni stroji, registrirne blagajne, tehtnice, stroji za rezanje mesa, stroji za kavo, steklo, porcelan, keramika, lesni ročni izdelki, nakit, ure, kosmetika, papir, glasbila, knjige, radio-aparati, kinematografija, turizem, modna revija, propaganda in reklama, prehrana, alkoholne pijače, mineralne vode, mlečni izdelki
ln SALON AVTOMOBILOV IN PIOIOCIKLOV
Popust 50 £ na železnicah in ladjab	Pojasnila; Uprava Beogradskog sajma, Sajmište, pošt. pretinac 538, telefoni: 28-526 in 28-802
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
Goldnerjevi
mesarski aparati
Osnovano 1906
BRATJE GOLDNER
SUBOTICA
flovoi
PRISTNA LJUTOMERSKA VINA
naročajte ie pri
VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU
PrlloZnostn« prodaje. upravljanje In nadzorovanj« hll prevzema
JNOBILUA*
BEOGRAD Knez Mlhallova IT
Telefon 26-167 in 28-260
Zajamčeno kaljiva semena
kmetijsko orodje, železnino in špecerijo
■godno knpite T trgovini
JOSIP JAG0DI6 — CELJE
Gubčeva ulica — Glavni trg
Razpis
Občina Mokronog, okraj Krško, razpisuje pragmatično mesta
občinskega tajnika
fiolska izobrazba: 8 razredov z maturo ali njej enaka strokovna šola. Oni b prakso imajo prednost.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati takoj, a najkasneje do 1. maja 1940.
Občina Mokronog, dne 29. marca 15M0.
»SLOVENEC", podružnica t MikloSičeca cesta it. 5

T V R D K I
J. PRAPROTNIK
trgovina z motorji v Domžalafi, Se je posrečilo, da je dobila nove modele 1940 še po stari ceni in torej lahko prodaja najnovejše 125, 200 in 250 ccm Ardie, 350, 500 in 600 ccm Horex motorje po dosedanjih cenah. Ako si mislite nabaviti motorno kolo, oglejte si velezalogo zgornje tvrdke. Na zalogi tudi razne prikolice in rezervni deli Ardie in Horex motorjev. Velika izbira dobro ohranjenih in malo rabljenih motorjev, dvo-koles, šivalnih strojev*
SVILA
za birmanke od 12 din naprej pri
TRPIN-u. Maribor
Vetrinjska ulica 15
IV V* V i"
Semenski oves
debelozrnati ječmenovec švedskega izvora
spomladanski ječmen
vse zajamčeno kaljivo, selekcionirano blago nudi najceneje, dokler Itaj zaloge
tvrdka A. VOLK
Ljubljana, Helijeva (.24.
STRAŽIŠČC PRI KRANJU
Kaia IIma Je higiensko otiliena hi iterlllzlrana >a pari m* O, M #111, Jel... maMob« la fermentov, kar je uaSa tovarna opremljena v t« svrho i najmodernejšimi »troji ln aparatu Odklanjajte IImo la prepovedanih fin5marnkih obratov, ker je slabo in nehigiensko izdelana, ni dezinfeclrana, vsebuje 1'ermente in ima neprijeten duh. V njej
■e zaredijo moli in mrčes. Prepričajte se pred naknpom!	NaSe eeae M najsolidnejfiei
Zato aahtevajt« sam«
tirno z aafiiitno znamko
STERILIZIRANO
g..ii"", :ran Mas
iščemo za 1. Julij 1940
samostojnega
molilnega mojstra
(Schlichtmeister) z dolgoletno, prvovrstno prakse za veliko tkalnico pisanega blaga v Sloveniji. — Takojšne ponudbe na upravo Slovenca pod značko »4 stroji« 4502
„ALPEK0"- PLOŠČE
.TERRflZZO' .KERAHir
.MOZAIK'

MAJOLIKA'
izdelane pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje;
„ALPEK0U ^TkaTa Ljubljana, Tyrševa (.48
PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: JL P.
Jakob K. Heen
51
Bernirislti kralj
Roman s švicarskega pogorja.
Bilo je, kakor da pretresa sveti strah silnega moža in otroka sta se začudeno spogledala.
Tedaj se je dvignila Cilgija v žareči zadregi, trepetala je kakor mož pred njo. »Marko! Iti moram!«
»O, samo enkrat da bi še govoril z vami, Cilgija Pretnontl« je prosil.
»Ne zdaj, ne pred mojim Lovrencem! Toda iz St. Moritza se vrnem v Pontresino, mogoče bo dobro, ako se tedaj pogovoriva. Srčno me je veselilo, da je moja beseda v Puschlavu rodila tako krasne sa-dve: zahvalim se vam za rešitev sedmih ljudi.«
»Zmorem vse, ako ste vi z menoj, Cilgija!«
Koze, razposajena tropa, so prišle kakor nekdaj s svojimi zvonci i hriba, pastirica jih je vodila, kakor nekdaj Pija, in nad gorami so plavale rožne ladje večerne zarje. Globoko ganjena je stopala Cilgija navzdol proti vasi. »Ne grel« je zašepetala in se ozrla na svojega dečka.
Ta je pa plamtel za berninskega kralja, za velikega lovca. _
Naslednji dan je šla Cilgija z Lovrencem, z župnikom in slikarjem po lepem macesnovem gozdu, v katerem je ležalo temno stazersko jezero, tja v St. Moritz k slavnostni otvoritvi kopališča.
Spet se je svetilo pred njimi svetlo jezero v St. Maritzu z zelenimi in modrimi prelivi v vencu zelenih gozdov in trat in belega snežnega pogorja, medtem ko je pozdravljala prijazna vasica na ljubkem hribcu. Dva čolna sta stala v pristanišču in v njih dva moža: odlični Lucij Planta in Konradin Flugi, pesnik. Prisrčen »Pozdravljeni!« je zadonel in okrašena čolna sta odrinila z gosti po jezeru in drčala še malo po Innu navzgor. Na zelenih travnikih so plapolale na lepi novi
zgradbi zastave.	..... .
»Tako so se izpolnile sanje naše mladosti,« je dejal gospod
K°nč£a si je pa potegnila z roko čez lepo čelo. Mislila je na sanjo, ki se ni mogla uresničiti! V lopi preprostega okusnega zidanega poslopja je žuborel slatinski vrelec v biserno čistem studencu s tako močjo, kakor bi ne bil tnogel slutiti noben človek. Vsi vrelci skupaj so bili cel cotok.
Radovedni ljudje so prihajali in poskušali vrleo.
»To je dobro znamenje, da ste se odzvali tudi vil« je zaklical Lorsa veselo Cilgiji in ji ponudil slatine za dobrodošlico.
Slastno je teknila voda.
»Privedla sem vam s seboj ie nekoga,« je odgovorila, »slikarja
Ludvika Georgyja; po dveh letih se vrača zdaj iz Rima in vidi Engadin prvikrat v poletju. Ves je prevzet od njegove lepote, slikati hoče Morteratsch in Bernino, priporočam vam slikarja, lahko se da z njim drugovati!«
Bil je tih praznik v St. Moritz«, zakaj pod veseljem »o tlele skrbi. Prej nego poslanstvu, ki se je mudilo še vedno na Dunaju, se je posrečilo priti prijateljem do cilja, kopališče je postavljeno, toda ali bo našlo v pozabljenem Engadinu tudi kaj gostov?
V svoji hiši je hotel gospod Konradin z Menjo v bodoče »prejemati goste, ki bi prihajali v kopališče.
Plemič Konradin Flugi, nekdanji osebni tajnik neapotjskega kralja, pesnik ladina, prvi gostilničar v St. Moritzu in njegova žena ter gospodinja!« Na to so dvigali pri mali družinski slavnosti prijatelji svoje čaše.
Govorili so o bundenskem poslanstvu, ki je vztrajno zahtevajoč svoje pravice bivalo zdaj že skoraj vse leto v daljnem mestu. Poročila, ki jih je pošiljalo domov, so bila porazna. Zavlačevanja, tolažbe, izgovori! Medtem se je bila v Veltlinu ustalila avstrijska uprava in avstrijski uradniki niso nič kazali, da nameravajo deželo še kdaj zapustiti ; Prebujene nade, da bo pripadla dolina zopet Biindenu, »o plahnele ko slamnat ogenj.
To je dušilo veselje.
Najbolj razigran je bil mlad! slikar, prav "tedaj v letfli, ko človek vre in dozoreva.
»Čutim, da je tu dobro biti, ostal bom do jeseni ln delal! Ob teh plamcnečih gorah, ob teh prisrčno modrih jezerih hočem postati umetnik. Pri nas se dobi zares dovolj slik o Renu in Turinškem gozdu, tudi viervvaldstattersko jezero in bernerske krajine so že slikali. Toda kdo je še kdaj videl slike iz Engadina? To je nov svet, začel bom, morda mi pripomore do imena!«
Tako je besedičil in se zavzemal in vsi so nazdravljali bodočim slikam.
Cilgija mu je smeje se pokimala.
Tedaj je odvrnil slikar v žametnem jopiču: »Naj živi dežela, ki Ima takšne žene, kakršna je Cilgija Premont, in možje kakor Marko Paltram!«
Marko Paltram — kakor vedno, kadar se je omenilo njegovo ime, (O govorili dolgo o njem.
Res je bil Marko Paltram strahotni gospod Bernine, pa tudi mož, ki je bil rešil sedem človeških življenj. S plahim spoštovanjem se je oziralo ljudstvo k njemu. Kadar mete in divja vihar, kadar sc udirajo plazovi in pokajo žlebovi, je v gorah, dan in noč. Sluti, kje so ljudje v nevarnosti, vodi izčrpanemu tovorniku konja, rešuje zametene tovorniške skupine.
Tako si pripovedujejo na daleč in široko. Rešiti mora toliko ljudi, se glasi pravljica, kolikor jih je ubil na planinah.
»Boljši je ko njegov glas,« je odvrnil Fortunat Lorsa. »Imenujte mi samo enega lovca, ki bi ga bil ubil! Nihče ne vč nobenega imena, vše so samo prazne neosnovane marnje. On vsemu temu oporeka, smehlja se, kakor bi bilo res, in postavlja svoje berninsko kraljestvo na praznoverje Bergamaskov, ki že od nekdaj verjamejo vsakršni nespameti raje, kakor pa da bi se ravnali po zdravem razumu.«
Podobno je govoril gospod Konradin.
»In kaj pravite vi o njem, gospa Cilgija?« je vprašal slikar.
Zardela je in za trenutek pomolčala.
»Prijatelji vam morejo povedati,« je dejala polglasno, »da ni zaradi Marka Paltrama trpel nihče bolj nego jaz, on sam pa zaradi sebe še več!«
To je zvenelo neizmerno otožno iz Cilgijinih ust. Zvenelo je, kakor da ga še vedno ljubi.
Z začudenjem so poslušali prijatelji.
Njene bolestne besede so bile namenjene Ludviku Georgyju, ki se gotovo ni bil vrnil iz Rima zaradi Engadina. Saj se je ni mogel nagledati s svojimi modrimi veselimi očmi in bala se je, da ga ne bi prevzela zanesenost kakor zadnje dni v Puschlavu.
Cilgija je bojevala zadnji težki boj.
Zgoraj pred cerkvico Santa Maria te je sešla z Markom Pal-tramom.
»Torej, Marko, kaj mi hočete povedati?« je zašepetala v zadregi.
Tedaj poklekne skalno trdni mož trepetaje pred njo.
»O Cilgija, recite mi še enkrat, ne morete mi tega dovoljkrat povedati, da ste mi odpustili! Olje je na rano, ki vedno peče. Povejte, ali med nama ne more biti več sreče? Moja uboga mala osirotela Landola govori samo o vas. Vi ste ji vsa lepota in dobrota, vse ste otroku — kakor meni. Sami veste, kaj morete z dobro besedo napraviti iz mene!«
Kakor bi se udri v njegovih prsih plaz, je govoril
»Vstanite, Marko, tam potaka moj deček obroč, ne sme naju vi-
j-i: i :-	.
ubujv .ns.jtvini.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA
Ker Je loterijski načrt preteklega 39. kola naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk radi svojega zanimivega menjavanja, tako da so bile vse srečke, ki so jih prevzeli pooblaščeni prodajalci in njihovi podprodajalci, do zadnjega razprodane, je državna razredna loterija pustila isti načrt v veljavi tudi za nastopno 40. kolo.
Srečke I. razreda 40. kola ao pripravljene in spuščene v prodajo 12. marca t L T 100.000 celih srečkah, ki bodo žrebane takole:
J. razred 12. aprila 1940 IL razred 10. maja 1940 IIL razred 11. junija 1940 IV. razred 11. julija 1940
V. razred od 9. avgusta do zaključno 7. septembra 1940
Caal srSčk za vsak razred je sledeča: cela din 200—, polovična (Dn 100«—, četrtinka din 50-^
Skupna vrednost dobitkov ▼ 40. kola znaSa Din
65.ooo,oooo'-
▼ vseh petih razredih je 7 premij in sicer: ena za 2,000.000-—, ena za 1,000.000-—, tri po 500.000'— in dve po 300.000-_.
Poleg teh premij so sledeči večji dobitki: 7 po 200.000—, 16 po HMJ.000-—, 17 po 80.000-— 17 po 60.000-—, 19 po 50.000-—, 17 po 40.000-— ia več drugih večjih dobitkov.
V najsrečnejšem slučaju z možnim spajanjem premij in dobitkov v V. razredu je mogoče zadeti z eno celo srečko Din
3,200.000-
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke s« dobe pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih podprodajalcih, ki so skoro v vsakem večjem kraju.
Podrobnejša navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobe M zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
i«; ' »dO i . Ulit!..	• . • i..,. .,	...	......
:■■■■■■ 1 ..■■■' ;	. . .' :• ' 1 lil v ! j ■ .
lil tc
.(tU
.. jlirt
Državna
razredna
loterija
Za birmance
■3>l
Nosite »HINKO« klobuke I
:.q i
venčke, bele nogavice, rokavice, žldane krake, kombineže, Sipke, vezenine v veliki izberi kupite najugodneje pri
,LUMt" Maribor. Glavni trg, avtobusna postaja
la nego lica In roh
rabite
Benkovo pomadoinViolette-kremo!
Lekarna pri sv. Trotlcl F. pl. DENKO, ZEMUN
Umetno stcklenje v svinec
cerkvenih in drugih oken. Okvir-jenje slik. Stavbno steklenje.
Ivan Gamberger, Ljubljana,
Kolodvorska ulica Stev. 18
bo izplačala v novem 40. kolu sreče srečnim igralcem čistih
65 milijonov dinarjev
brez odbitka. — Veliko pomeni naša glavna kolektura »VRELEC SREČE« in njene srečke v Sloveniji, v krogu velikih milijonov dinarjev, ki krožijo v velikem bobnu državne razredne loterije.
Sedaj je napočil čas, ko je treba, da vsak misli na državno razredno loterijo, na velike dobitke, zato ne pozabite na Vašo glavno kolekturo »VRELEC SREČE«. Če Vam je sreča namenjena, Vam pove notranji glas, takrat ne odlašajte, temveč pohitite po srečko, ali jo naročite po pošti ali tudi telefonično v domači kolekturi »VRELEC SREČE«, tam je Vaš vir sreče.
žrebanie I. razreda 40. kola bo 12. aprila 1940.
Cena srečkam je: cela Din 200'—, polovica Din 100'—, četrtinka Din 50"—. Srečke so Vam v številnih serijah na razpolago v Vaši glavni kolekturi
99
VRELEC SREČE"
ALOJZU PLANINŠEK ■ LJUBLJANA
BEETHOVNOVA ULICA 14


(lub
Seznam
izžrebanih Številk efektne loterije F. O. Polzela, katere žrebanje je bilo dne 35. marca 1940:
116, 193, 325, 471, 557, 621, 926, 980, 1112, 1206, 1231, 1269, 1286, 1373, 1597, 1692, 1736, 1786, 2219, 2427, 2525, 2737, 2797, 2812, 2870, 3179, 3185, 3653, 3673, 3784, 3934, 3836, 4426, 4681, 5288, 5352, 5418, 5941, 6183, 6745, 6357, 7051, 7123, 7249, 7360, 7438, 7503, 7542, 7639, 7807, 7985, 7991
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod
Ivan Skočir
sprevodnik elektr. cestne železnice t p.
30. marca, previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb bo v nedeljo, dne 31. marca ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Društvena ulica št. 9, Moste, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Moste, dne 30. marca 1940.
'Žalujoči: Cecilija, soproga;
Iva poroč. Čeme, hčerka;
Cerne Avgust, zet; Verica, vnučka.
LINOLEJ
voščeno platno, preproge, zavese, odeje kupite najceneje pri »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva ulica 6 — Maribor.
Zahvala
Vsem, ki so razumeli našo veliko bol ob izgubi našega predobrega in pre-skrbnega očeta, gospoda
Jožefa Rotovnika
veleposestnika v Legnu pri Slovenj Gradcu
in ki so v tako častnem številu prihiteli na veliko noč, ko smo jih položili k večnemu počitku, naša najiskrenejša zahvala.
Hvaležni otroci
Zahvala
Za številne izraze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob tragični izgubi svojega dragega brata, strica in svaka, gospoda
Josipa Pečnika
se vsem sočustvujočim najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. Župniku ježiškemu, cerkvenemu pevskemu zboru, gasilskemu društvu v Stožicah, tvrdki Bregar in Krek in vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti v izredno velikem številu.
V Stožicah, dne 29. marca 1940.
Rodbine: Pečnik, dr. Jedlička, Mencinger
Izdajate!!: !ni Jože Sodi?
urednik; Viktor Cen™
Pri glavobolu
» 1IUKD4NA
Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1838
Modernizacija Dunajske ceste
v Leto« je prišla na vrsto modernizacija državne ceste iz Ljubljane do Domžal in dcer n
1» - .
lometrov, torej približno do gostilne »Ruski
-
najprej odsek od savskega mostu na Ježiici do ~ " * jul" ila
. nJe	...
prej proti Jezici v celotni dolžini i in pol ki-
Domžal. Ljubljanska mestna občina pa je tudi že pripravila podroben načrt za modernizacijo in tlakovanje Dunajske ceste v mestu in na-
car«. Modernizacija tega odseka ceste po predpisih in zahtevah za državne ceste in po določilih, ki veljajo za nadaljevanje ceste proti Domžalam, bi veljala okrog 7 in pol milijona dinarjev. Mestni gradbeni urad pa je za Dunajsko cesto izdelal načrt, ki odgovarja prometni važnosti Dunajske ceste in zahtevam mesta, zaradi česar naj bi bila Dunajska cesta bolj široka in modernejša urejena. Pri prometnem štetju v poletnih mesecih leta 1938 je bil ugotovljen dnevno od 6 zjutraj pa do 20 zvečer pri železniškem prelazu na Tyrševi cesti naslednji promet: pešcev je šlo 6700, kolesarjev se je peljalo 13.400, torej še enkrat več, kakor je šlo pešcev. Vozil s konjsko vprego je šlo 700, motornih koles 170, motornih vozil in sicer osebnih in tovornih avtomobilov ter avtobusov pa 700. Skupna povprečna tona-ža vseh vozil je znesla torej povprečno na dan 4000 ton. Konec avgusta 1938 pa je bila zaznamovana najvišja tonaža in sicer 5065 ton. Tako ogromnemu prometu mora seveda odgovarjati tudi cesta, kar je vse vpošteval načrt za modernizacijo Dunajske ceste.
Sedanja Dunajska cesta, ki gre od glavne pošte proti Jezici, je prvih 300 metrov v središču mesta tlaikovana z velikimi regularnimi kockami, ki so pa hudo obrabljene. Bile so tudi že obrnjene, tako da ne bodo več za rabo. Kako je cesta na tem delu kotanjasta, ni potreba še posebej razlagati. V nadaljnem delu je cesta tlaikovana z drobnimi kockami, skoraj do prvega kilometra; tlak se konča nekaj pred Sv. Krištofom. Z drobnimi kockami tlakovana' cesta je dobro ohranjena, treba pa jo bo kljub temu pretlakovati, ker so se tramvajske tračnice od Ajdovščine navzgor do Bavarskega dvora na več mestih usedle, kar sedaj občutno moti promet. Od Sv. Krištofa naprej ima cesta makadamski tlak, ki je zaradi velikanskega prometa silno obremenjen in ga tudi ni mogoče vzdrževati brez kotanj. Cesta sama gre v glavnem v ravnih črtah in ima le nekaj blagih lokov, kateri bodo pri modernizaciji le malenkostno popravljeni. Pač pa bodo pri modernizaciji cesto zravnali, tako da ne bo imela po nepotrebnem sedaj vzpona, sedaj zopet malenkostnega packa. Šele zadnjih 40 metrov pri Ruskem carju bo dobila cesta majhen nasip zaradi tega, da se bo mogla priključiti na popolnoma novi del ceste, ki bo šel mimo Jezice v ravni črti in blagem loku na savski most.
Moderno cestišče
Velika pa bo sprememba, ki jo bo doživela cesta za oko. Vsa bo tlakovana z drobnimi gramitnimi kockami, ki bodo položene na 2 do 3 centimetre debelo plast drobnega peska. Ta pesek bodo nasuli na 20 cm debelo temeljno plast kamenja, ki bo zalito z betonom. Ta temeljna plast pa bo položena na 28 cm debelo tamponsko plast — blazinico, napravljeno iz čistega presejanega proda. Celotna širina iyr-ševe ceste po modernizaciji bo znašala 26, 28 in celo 30 metrov, deloma pa bo razširjena ponekod do 32 metrov. Vozišče samo, ki bo tlakovano z drobnimi kockami, bo široko 12 m. Na sredi vozišča bodo položene tramvajske tračnice za dvojni tir. Razumljivo je, da bo 12 m široko tlakovano vozišče obrobljeno z močnimi granitnimi robniki. Takoj za robniki bodo na obeh straneh napravljena 3 m široka kolesarska pota, za biciklje, triciklje in ročne dvokolesne vozičke. Ta kolesarska pota bodo dobro valjana in bodo imela skupaj nad 30 cm debelo plast gramoza, ki bo pokrita z 2 cm debelim slojem sprameks-bitominozne zmesi, kakršno že poznamo, na primer z Vodnikovega trga z Erjavčeve ulice itd. Za kolesarsko ste-
it
zo pride na obeh straneh 1 do 3 metre širok pas za obcestne nasade, za tem pa na vsaki strani po 3 metre širok Asfaltiran hodnik za pešce. Če sedaj seštejemo skupno širino posameznih prog, dobimo širino 30 metrov, če je pas za obcestne nasade širok 3 m, če pa je pas za nasade širok le 2 metra ali 1 meter, bo a cesta široka le 28 metrov ali pa 26 metrov, azumljivo je, da bo pas za nasade ožji tam, kjer ob cesti ne bo dovolj prostora za normalno širino. Taka izdelava ceste bi j»o proračunu mestne občine veljala približno 14 in pol milijonov din. Zaradi tega bo morala mestna ob-čina za modernizacijo prispevati razliko 7 milijonov din. Mestna občina je že dobila zagotovilo od Hipotekarne banke, da ji bo izplačala posojilo v ta namen. Kakor hitro bo torej mestna občina lahko založila 7 milijonov din kot svoj prispevek za modernizacijo Dunajske ceste, bo tudi že razpisana licitacija za modernizacijo tega dela.
Dimnikarjev jubilej
Splošno znini in spoštovani dimnikarski mojster g. Vaclav R o g e 1, zvesti čita-telj in naročnik našega lista, slavi hkrati kar dva jubileja: K^BV	25-letnico samostojne-
' ''VrjKftn '	fc^B izvrševanja dimni-
<' 1IE«"	* karskega obrta in sre-
brni poročni jubilej. Po stari tradiciji, ko je prehajala obrt od očeta na sina, se je mojster Vaclav po končanih šolah tudi posvetil dimnikarstvu, prav tako kakor njegova brata Peter, ki je dimnikarski mojster v Šiški in Tone, ki je že nad 20 let dimnikarski pomočnik. Naš slavljenec se jo pred 25 leti — ob poroki — osamosvojil v Mostah, pozneje pa se je preselili v kolodvorski okraj, ki je še danes njegov ometalni okoliš. Zaradi svoje mirne narave in vsestranske usluž-nosti je splošno priljubljen in ga cenijo vsi, ki ga poznajo. Ima pa mojster Rogel zasluge tudi za dimnikarski stan. Kot zadružni načelnik je uredil vprašanje razdelitve železniških dimnikarskih del, sodeloval je pri rajoniranju dimnikarskih del za Ljubljano, Celje-otiolico in Maribor. Več let je bil zadružni odbornik in član izpraševalne komisij? za pomočniške preizkušnje.
K njegovemu jubileju mu iskreno čestitamo, obenem pa želimo, da tudi praznik srebrne poroke z gospo Elči zadovoljno preživi v krogu svojih otrok, ki jih je vse lepo vzgojil.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 30474/35
1 Celonočno češčenje v stolnici bo v noči na prvi petek od 4. na 5. april. Vsako uro od 9 zvečer do 4 zjutraj se bodo opravljale molitve 3 ure. Počeščenje Srca Jezusovega, kot dodatek pa II. pol ure pred Najsvetejšim. — Možje in mladeniči, pridite, molimo in prosimo Srce Jezusovo za ljubi miri
1 Namesto venca na krsto pokojne ge, Mari)e
K lin ar je daroval msgr. Stanko Premrl 100 din v korist Stolne Vincencijeve konference.
1 Sv. maSa zadušnica za blagopokojno gospo Marijo Teršanovo, soprogo profesorja v pokoju, bo v sredo, 3. marca t. 1. ob pol 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Še boljši film od ,.Poslednje zapovedi"
Najaktualnejši velefilm!
Jeklena armada
Geors Brent Olivla de Havilland
Predstave ob 1030, 15., 17., 19. in 21. uri
Grandiozni prizori in podvigi modernega vojskovanja. Največji bombniki na delu. Nepremagljiva ameriška vojna armada, - Ljubavna drama, ki se odigrava med dvema bratoma.
KINO MATICA tel. 21-24
Mickev Roonev in Freddie BarthoIo«new, dva slavna in priljubljena filmska zvezdnika v
Lord jeff	-
Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO SLOGA telefon 27-30
Ob 1030 dopoldne zadnjič po znižanih cenab: JEANEITE Mac DONALD, EDDY NELSON
Pesem zlatega zapada
KINO KODELJEVO — Telefon 41-64
Danes ob pol 6. in 9.uri senzacionalen Cecil B. de Milev velefilm
Union pacific
Monumentalno veledelo o gradnji največje transkontinen-talne železnice, poln romantike in drugih pustolovščin.
POZOR! Radi izredne dolžine filmov predvajamo ob pol 3. uri samo »Union paciiic« - znižane PUZUR Kani izreu _ Opozarjam0( da je>zadnja predstava ob 9. ne ob pol 9. uri.
Veliki refren
Glasba, petje, saniozatajevanje.
in mali čudežni deček izvajata fra pantne akrobacije kot kralja džungle v borbi z zvermi in divjimi plemeni jrg|| o UMI ON. Ulefon 22-21
Predstave ob 10.30 dop. (mižane cene) ter ob 15., 17., 19 in 21. uri. Rezervirajte vstopnice! Velikansko zanimanje! Otroci nad 5 let morajo imeti svojo vstopnico
1 Slovenska krščanska ženska zveza v Ljubljani ima redni občni zbor 14. aprila ob 10 dopoldne v beli dvorani hotela Union.
1 K jubilejni razstavi v Jakopičevem paviljonu
nam poroča ie DSLU: Jakopičev paviljon je podoben panju, tako življenje je v njem. Še prihajajo zamudniki s slikami in kipi, čeprav so žirije — za Neodvisne, za Lado, za Brazdo in za ostale člane, svoje delo v glavnem že izvršile. Vabljenci, predvsem naši impresijonisti, so seveda izven žirije. V zadnjem hipu je težko urediti katalog in vse, kar je potrebno za dobro funkcioniranje zunanjega aparata. Obeševalna in razvrščevalna komisija je tudi začela s svojim delom. Razstava bo odprta danes ob 11 z otvoritvenim govorom um. zgodovinarja in konservatorja dr. Frana M e s e -snela. Nato bo gledališki igralec g. F r. Kralj recitiral Ganglov prolog, ki je bil čitan leta 1900 ob priliki slavnostne otvoritve I. slovenske umetnostne razstave. Prosimo občinstvo, naj pride pravočasno, da bi ne motilo govornikov. Opozarjamo posebno na to, da se bodo pri blagajni prodajali fotografski posnetki umetnin skoraj vseh slovenskih umetnikov. Fotoreprodukcije je mojstrsko izvršil atelier J, Pogačnik.
1 Jugoslovanska unija za zaščito otrok ima redni občni zbor danes ob pol lt) dopoldne v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani. Odsek za dravsko banovino bo na občnem zboru dal vsa potrebna poročila o delovanju društva v pretekli poslovni dobi, prav tako pa bodo sprejete resolucije in proračun za prihodnjo poslovno dobo.
1 Častniki-upokojenci kakor tudi vdove (otroci), ki uživajo rodbinsko pokojnino, morajo zaradi prevedbe njihovih pokojnin po novem Zakonu o ustrojstvu vojske iz leta 1931 vložiti prošnjo na ministrstvo vojske in mornarice. Informacije in navodila pri ppolk. E. Zajcu, Miklošičeva c. 30 (pismeno).
INad 8.600 bolnikov je do včerajšnjega dne sprejela v letošnjem letu ljubljanska splošna bolnišnica. Ta številka za pričle tri mesece najlepše dokazuje, kako velikanski je naval bolnikov v bolnišnico in kako velike težave ima z njihovo namestitvijo uprava bolnišnice. Ogromno število bolnikov pa daje tudi silnega dela zdravnikom in vsemu osebju bolnišnice.
1 Najcenejšo, moderno, garantirano trajno on-dulacijo. Salon Kosec, Miklošičeva 18.
P& cUžavi
1 Bolničarji in bolničarke Rdečega križa. V torek, dne 2. aprila, bo ob 19 30 v Delavski zbornici predavanje prof. dr. Zalokarja: Nenadno obolenje v zvezi z nosečnostjo.
1 Kontumnc psov in mačk. Iz ljubljanske občine se je na Jožico priklatil pes. ki je ugri-zel več psov in napadal tudi ljudi ter kazal znake stekline. Da se steklina ne razširi, je smislu odredbe kr. banski- uprave od 26. marca t. 1. odrejeno v področju mestnega poglavarstvu ljubljanskega, da psi čuvaji morajo biti vedno zaprti uli priklenjeni v dvoriščih, vsi drugi psi pu morajo biti opremljeni z nagobčniki ali jih je pa treba voditi na vrvici. Prepovedano je pse voditi v javne lokale, pruv tako pa morajo biti vse mačke varno zaprte. Če je prišel kak pes ali mačka v dotiko s steklim psom, ga je treba takoj oddati mestnemu konjaču in vsak tak primer brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu urulu na Krekovem trgu št. 10, I. nadstropje. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po teli odredbah, bodo nn zahtevo zakona odv/.e' lastniki pa strogo kaznovani.
Francu Košniku v spomin!
Brezskrbno si s. 15. t. m. z znancem vračal domov, ko sla te zadela strela, namenjena maščevalno drugemu, a po nedolžnem zadela tebe. Ves trud zdravnikov te ni mogel iztrgali smrti.
Kakor Kristus po nedolžnem trpim, si izjavil, tik predno ti jo ugasnilo mlado življenje. Štiri dni strašnega trpljenja si prestal. Ljubili so te vsi, ki so te poznali. Saj so se mladeniči, dekleta, možje in žene vso noč poslavljali od tebe, ko so te kropili in molili. Saj si bil vedno vedrega duha. Srčno si ljubil lepo Gorenjsko in silne gore, zato si prosil, da so te še živega iz l>olnišnice pripeljali domov. V tej ljubljeni zemlji počivaš sedaj.
Odšel si v boljše življenje, a tvoj duh obdaja mene in vse tvoje znance. Bog naj ti bo plačnik za vse lepe ure, ki sem jih preživela jaz in drugi s teboj. In to zahvalo je izražalo obilno cvetje in veliko spremstvo na tvoji zadnji poti. Čudno naključje je naneslo tako, da so tvoje zemske ostanke polagali v prezgodnji grob na veliki četrlek, ko je bil prvi j>omladanski dan.
Prosi pri Bogu za nas vse, ki smo te ljubili.
Fani G.
*	Vlomilci v poslopju helgrajskcga kasacij-skega sodišča. V eni zadnjih noči so vdrli vlomilci v poslopje kasacijskega sodišča v Belgradu v Kralja Milana ulici in prebrskali vse predale po pisalnih mizah. Našli so pa le malo: par škatelj cigaret in nekaj dinarjev. Poskus, da bi vlomili v železno blagajno, se jim je ponesrečil.
*	Ubit v pretepu. V neki vasi v okolici Bjelovarja so se stepli kmočki fantje. V pretepu so se zabliskali noži in po končanem pretepu je obležal na cesti mrtev kmečki fant Ivan Kokezič, ki je dobil sedem sunkov v hrbet in glavo. Trojica fantov je ranjena. Orožniki energično zasledujejo krivce.
*	Slikar in hišnica. Slikar Alfred Wertag, ki je pred leti priredil v Zagrebu razstavo svojih del, je bil te dni v Belgradu aretiran, ker je ponaredil potni list. Wertag se je zagledal v ženo nekega šoferja, ki je bila hišnica v hiši, v kateri je stanoval. Čeprav je bil poročen, je sklenil, da bo s šoferjevo ženo pobegnil v Carigrad. Dal je izstaviti potni list na ime svoje žene, prilepil pa je fotografijo hišnice. Nekega dne sta se slikar in hišnica odpeljala v Carigrad. Tam sta se kmalu začela prepirati in končno se je hišnica vsa skesana vrnila v Belgrad k svojemu možu, ki ji je njen greh velikodušno odpustil. Ko je Wertag prišel v Belgrad, da bi hišnico odpeljal nazaj v Carigrad, ga je policija prijela zaradi ponarejenega polnega Usta.
*	Kako je kovač »panak čarovnico. V vasi Kormanu pri Šabcu je kovač Vladimir Živkovič hotel jx) starem preizkušenem receptu ozdravili neko »čarovnico«, da ne bi več uganjala svojih čarovnij. Zelo se je pa dobri mož začudil, ko je moral zaradi tega, v njegovih očeh zelo zaslužnega dejanja, romati v zapor. Živkovičeva žena in otroci so že več mesecev tožili, da slalx> spe. Imeli so občutek, kakor bi jih kdo davil in vsako noč so se po večkrat zbudili in zahlipali po zraku. Očividno so bila okna v mali sobici, v kateri je spala številna družina, hermetično zaprli. Da bi okno čez noč odprl, na to kovač ni mislil. Bil je zelo praznoveren in zanj je bilo jasno, da uganja čarovnica z njegovo ženo in njegovimi otroci svojo grdo igro. Vedel je tudi takoj, kdo njegove domače vsako noč davi. To ne more biti nihče drugi kakor stara Roza Mijailovic, ki je slovela, da zna več, kakor samo kruh jesti. Vrli kovač je torej sklenil, da bo čarovnico odvadil njenih čarovnij in svoji družini prinesel mir. Nekega dne je poslal vajenca k Rozi in jo prosil, naj takoj pride v kovačnico, da bo obvezala rano njegovemu otroku. Žena je takoj prišla. V kovačnici pa jo jo kovač prijel in trdno držal, medtem ko ji je vajenec razkril hrbet in ji z žarečim železom vžgal v kožo križ. UI>oga žena je kričala od bolečin, pa ji nihče ni prišel na pomoč. Po »zdravljenju« je plakajoča žena vprašala kovača: »Za božjo voljo, zakaj si mi to storil?« — »Zaradi tebe ne morejo moja žena in otroci nobeno noč spati.« — »Zaradi mene?« — »Da, zakaj ti si čarovnica in jih vsako noč daviš.« — »Kdo ti je to rekel?« — »To ve vsa vas. Sedaj ie vse v redu.« Roza je kovača naznanila in te dni je stal mož pred sodiščem v Šabcu. Kot priča zaslišana Roza je opisala ves dogodek in v dokaz pokazala opekline na hrbtu. To je sodišču zadostovalo in je obsodilo Živkoviča na 15 dni zapora. Ko je Roza šla iz sodne dvorane, je Živkoviču zabrusila v . obraz: »Vidiš, šele sedaj je vse v redu!«	'
Ig
Katoliško prosvetno društvo na Igu ponovi igro »Podrti križe drevi ob pol 8.
šmarje-Sap
Prosvetno društvo v Šmarju uprizori danes ob 3 pop. in ob 8 zvečer. Oovekarjevo narodno igro po Jurčičevem romanu »Deseti brat«. Vsi prijatelji lepe igre vabljeni. Zveze z vlaki ugodne, zato pridite vsi, ne bo Vam žali
Reteče pri škofji Loki
Fantovski odsek in Dekliški krožek priredita danes popoldne ob 3 v Društvenem domu akademijo z žilo pestrim programom.
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes (nedelja) ob 3 popoldne film «Patriot« po istoimenskem romanu. Ob 8 zvečer film »Konflikt«. Jutri zvečer ob 8 film »Konflikt«. Pri vseh predstavah za dodatek kratki predtilini.
FO ima rad ni sestanek v ponedeljek ob 8 zvečer v čitalnici. Na sporedu je tekmovalna tvarina.
Radovljica
-f- Alojzij Grimšičar. Ugledno družino krojaškega mojstra Grimšičarja je zadela težka izguba. Umrl je njih 14 letni sin Alojzij, ki je bil zelo priden dijak kranjske gimnazije. Poleg domače hiše, cerkve in šole je posebno ljubil Prosvetni dom, kamor je zelo rad zahajal, da se je mogel vaditi za mladčevske nastope in igre. Fantje iz odseka so imeli ob krsti časlno stražo in ga spremili z orlovsko zastavo na njegovi zadnji poti. Društveni zbor mu je zapel tri žalostinke v slovo in ob odprtem grobu sta se poslovila od dragega tovariša zastopnika dijaškega društva »Razor« in FO. Mlademu Alojziju naj sveti večna luč! Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje!
Kranj
Občinski proračun. Občinska uprava in finančni odsek pripravljata osnutek za novi občinski proračun, ki bo v kratkem predložen plenumu v debato.
Smrt zaradi prometne nezgode. Poročali smo o prometni nesreči pekovskega pomočnika Kralja Ivana, zaposlenega pri pekarni Bohorič v Kranju. Sedaj smo izvedeli, da je Kralj umrl v ljubljanski splošni bolnišnici.
Zanimanje za orodne prvenstvene tekme v Kranju je zelo veliko. Saj bomo imeli priliko videti naše najboljše telovadce. Zato ne zamudita te izredne prilike in si pravočasno preskrbite vstopnice.
Kino šmartinski dom predvaja danes ob 7 in 9 zvečer ter v ponedeljek ob pol 9 film »Robin Hood«.
Dežurna služba zdravnikov OUZD v mesecu aprilu: 7. aprila: dr. Pance, 14. aprila: dr. Vrb-njak, 21. aprila: dr. Bezič in 28. aprila: dr. Bež?!
Lukovica pri Domžalah
Najrazličnejši jubileji že niso nobena povest več, vsak dan ze beremo v časopisih nekaj vrstic priznanja raznim ljudem, ki so deset in desetletja nesebično delali v blagor in korist svojega bližnjega. Pa kljub temu ne bi bilo prav, če se danes ne bi spomnili tudi gospe Marije Biček, po domače »Bičkove mame« iz Lukovice pri Domžalah. Ne praznuje sicer nili 100-, pa tudi ne 90-letnice svojega rojstva — rojena je bila »šele« 24. marca 1859 in se je torej nedavno šele 81. godovala.
Bičkova mama pa obhaja druge vrste jubilej. 45 let je minilo, odkar novorojenčkom pomnga, da s pomočjo njihovih mamic srečno prebrodiji vse nevarnosti v prvih dneh življenja..
Kljub visoki starosti je še vedno delovna in tudi v letošnjem letu je rada pomagala. Po 45-letnein delu, gleda Bičkova mama na celo armado od 4000 duš, katerim je nesebično pomagala. Vse danes niso več žive, mnoge že prosijo za njo pri Bogu, žive pa ji želo, da bi bila Bičkova mainn zdrava, srečna in zadovoljim še veliko let!

MARIBOR
Otroci beračijo
Odločno pobijanje beračenja je rodilo že lepe uspehe.
Na mariborskih ulicah opažamo zadnje mesece spet žalosten pojav: otroci beračijo. Posebno sta znani dve skupini teh malih be-račkov. Prva se je utal>orila v spodnjem delu Gosposke ulice, druga pa na promenadi Aleksandrove ceste. Obe sta skrajno nadležni, otroci so obešajo mimoidočim naravnost na obleko, da izsilijo od njih kakšen dinar. Opaža se pri ol>eh skupinah dobra organizacija, ker se otroci takoj poskrijejo, čim opazijo na ulici stražnika. Tudi na drugih ulicah beračijo otroci v velikem številu, pojavljajo se tudi ponoči v lokalih. Policija je začela borbo proti tem malim beračem zdaj s pomočjo agentov v civilu, katerih otroci še ne poznajo. Na ia način se je posrečilo poloviti precej mladih beračev.' Policija jih odda Mladinskemu domu, mestni socialnopolitični urad pa potem poizveduje za starši. Te poizvedbe pa so pokazale zanimive rezultate. Tako je bila skupina treh malih beračev sestavljena iz deklice, stare 13 let ter dveh manjših otrok — deček je imel 7, dekletce pa komaj 5 let. Najstarejša deklica je bila vodja skupine. Otroci so prišli v Maribor od Sv. Križa. 13 letno dekletce je bila tam rejenka pri nekem kmetu, pa ji ni dišalo več delo in je pobegnila v mesto, kjer se je klatila okrog. Ko je videla, da ji beračenje uspeva, je šla h Sv. Križu ter _je pregovorila dva sosedova otroka, da sta pobegnila z njo od staršev ter so potem vsi trije beračili v Mariboru. Doma pa so bili starša malih beguncev v silnem strahu, kam je deca zašla ter so jih povsod iskali. Otroke so poslali nazaj k Sv. križu, gotovo pa dekle, ki se je navadilo na klatenje, tam ne bo ostalo. Spet bo pobegnila v mesto ter bo.spet organizirala kakšno otroško berašiko skupino. Takšna deklica bi spadala na vsak način v vzga-jališče. Druge otroke pošiljajo beračit njihovi starši. Večina poizvedb jo pokazala, da jih pošiljajo na to za mladino tako nevarno pot zgolj iz delamržnosti. Otroci morajo vse nabrane darove oddati doma, oče ali mati pa potem pijančujeta.
Beračenje odraslih oseb je v mestu zdaj precej prenehalo, odkar se izvajajo zelo strogi oblastveni ukrepi. Beračenje spada v resor mestnega socialnopolitičnega urada. Ugotovilo se je, da je veliko beračev prihajalo iz mestne oskrbnišnice, kjer so imeli dobro oskrbo, pa jih je kljub temu bolj veselilo svobodno življenje in vagabundiranje po mestu. Proti tem so nastopili zelo strogo ter so bili premeščeni iz mariborske oskrbnišnice v hiralnico v Mu-retincih, kjer jim pa življenje še manj ugaja. Nekaj jih je od tam pobegnilo ter je potem poslala občina dva najbolj neugnana v hiralnico sv. Jožefa v Ljubljani, kjer jc hišni red mnogo strožji. Pa tudi od tam je uspe! onemu beg ter se jc spet pojavil na mariborskih ulicah, toda kmalu je moral v Ljubljano. Beračev s podeželja se brani policija z izgoni v domovinske občine.
Kakor je iz tega razvidno, je večina tako zvanili »poklicnih« beračev iz mesta v resnici preskrbljena ter jim je beračenje zgolj neka strast, frav tako je pri otrocih, pri katerih pa je krivda predvsem na starših. Seveda je v mestu in na deželi še mnogo več v resnici revnih ljudi, ki si ne morejo drugače pomagati skozi življenje, kakor z beraško palico. Pa tudi drugi siromaki, ki za nekaj časa zaradi bolezni ali brezposelnosti padejo v bedo, nimajo drugega izhoda. Je to pač težak problem, katerega se je mestni socialnopolitični urad z veliko vnemo prijel. Med tem uradom in mestno policijo sc bodo v bodoče vršila večkrat posebna posvetovanja, na katerih se bo govorilo o najuspešnejših merah za pobijanje beračenja, zlasti pa za omejitev beračenja otrok. Morda bi bilo umestno, če bi tudi mariborska policija vpeljala poseben socialni oddelek, kakor ga imajo po nekaterih mestih in ki ga vodi posebna uradnica. Tak oddelek bi posvečal posebno pažnjo mladini, ki zaide na slaba pota ter se vdaja beračenju in pohajanju.
Ruše
Ob koncu dolge zime in nastopu nove spomladi je končal socialni odsek občinskega odbora v Rušah zimsko pomožno akcijo za revne otroke, da se najpotrebnejši in najvrednejši izmed njih za zimo preskrbijo s toplo obleko in dobrim obuvalom. Za to človekoljubno akcijo so prispevali: Tvornica za dušik 3000 din, industrijsko podjetje II. Pogačnik 1000 din, industrijsko podjetje Glaser 500 din, Zelezoprometna družba 500 din, občina Ruše 500 din za otroke in 500 din za odrasle, ustanova ge. Lasbacherjeve 400 din, Prosvetno društvo 300 din, Sokolsko društvo 300 din, g. P. Glačnik 200 din, Posojilnica 200 din, g. Kaudek 100 din — skupno 7000 din. Blago so darovali: Ruška tekstilna industrija, Konzumno društvo v Rušah in tovarna Doctor in drug v Mariboru. Za denarne prispevke se je kupilo 54 parov čevljev-gojzerc za 5460 din, in blaga za obieke in perilo za 1540 din. Obdarovanih je bilo s čevlji 54 otrok, i blagom 75 otrok. Socialni odsek izreka vsem blagim dobrotnikom revne šolske dece najtoplejšo zahvalo za njihove prispevke in jih prosi za enako naklonjenost v prihodnosti.
Iz Julijske krajine
Smrt' agledne gospe. Na velikonočni ponedeljek zvečer je nenadoma izročila svojo dušo Stvarniku ga. Srečka Abuja, soproga g. Andreja Abuja, olastnika anane vinske veletrgovine v Gorici. Pokoj ni ca Je bila dobra žena in blaga, mehka mati, ki je živela le za svojo družino. Doma je l ila iz Saleža pri Zgoniku na Krasu. Smrt jo je u ropala n jeni družini v najlepši dobi 46 let. Na j počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Cerkev so okradli. Podružno cerkev sv. Kvi-rina nad Desklami v Soški dolini so pred veliko nočjo obiskali tatovi. Vdrli so v skromni božji hram in odnesti, kar se jim je zdelo le kaj vredno in primerno: 6 svečnikov, 12 sveč, 2 oltarna prta in še nekaj kovinastih malenkosti. O božjeropnih zlikovcih ni sledu. Posebno znamenje časa je, da so pobrali vse kovinaste predmete.
Stoletna Bovčanka je umrla. V začetku februarja smo priobčili v »Slovencu« kratek življenjepis in sliko Marije Mlekuž iz Pluženj pri Bovcu, kl je lani v decembru dopolnila 100 let. Zapisali smo takrat tudi starkino izjavo, da se je še ne mudi umreti in da Še rada živi. Njena želja pa ni* ;...io (j/vinona teks. Na veliki petek je stoletna mati v Gospodu zaspala. Naj ji sveti večna luč!
m Sprememba voznega reda na avtobusni progi Maribor-Ljutomer. Mestni avtobus, ki pelje iz Maribora ob 17.30 proli Ljutomeru, bo od 1. aprila vozil samo do Sv. Jurija ob Šcavnici in>se drugi dan zjutraj po dosedanjem voznem redu vrača v Maribor. Ob sobotah, nedeljah, praznikih in dnevih pred prazniki pa se bo promet na tej progi vršil kakor doslej. Avtobus, ki vozi iz Maribora ob 5.45 zjutraj, pa bo še naprej vozil do Ljutomera po dosedanjem voznem redu.
m Fantovski odsek Maribor II. Opozarjamo vse člane in prijatelje na predavanje, ki bo v ponedeljek, dne 1. aprila v običajnih prostorih. Predaval bo naš znani zgodovinar prof. Franjo Baš o Mariboru v srednjem veku.
m Občni zbor ribičev. Pri »Orlu« je imelo Ribiško društvo v Mariboru v pelek zvečer svoj 30. 30. jubilejni občni zbor. Vodil ga je predsednik dr. Senekovič, poročali pa 60 poleg njega tajnik Gaj-šek in blagajnik Greincr. Društvo ima 5 častnih, 199 rodnih, 5 dop'sujočih in 126 podpornih članov. Društvo je v preteklem poslovnem letu zelo agilno delovalo ter se je borilo predvsem proti onesnaženju ribjih vod ter za pobijanje krivolovstva. Zelo je skrbelo društvo za razmnožitev zaroda v postrvjih potokih ter je v ta namen vložilo v svoje revirje več stotisoč komadov potočje postrvi. Tudi mladega sulčjega zaroda je vložilo veliko v Dravo. V teku je razdelitev porečja Drave v revirje na podlagi zakona o sladkovodnem ribarstvu. Sledile 60 volitve, pri katerih je bil izvoljen dosedanji odbor.
OBLEKE
moške in otroške solidno pri
„IAMA", Maribor
m Prevzem banovinskih cest v državno režijo.
Te dni se je mudila v Mariboru posebna komisija zaradi prevzema dosedanjih banovinskih cest I. reda Maribor-Sv. Lenart-Sv. Benedikt-Gor. Radgona-Petajnski most-Murska Sobota-državna meja in Ma-ribor-Marenberg-Dravograd-državna meja. Obe cesti preideta s 1. aprilom v državno last.
m Zahvala. Karitativna zveza v Mariboru je od upokojenega vadniškega učitelja g. A. Kutina v počasitev spomina blagopokojnega prof. Gabrijela Majcna prejela 100 din. Zveza se za dar najlepše zahvaljuje in prosi posnemanja.
m Materinsko proslavo priredijo dekleta Frančiškanskega in Kolonijskega krožka v nedeljo, dne 7. aprila ob 5. uri popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na prireditvi govori duhovnik g. Drago Oberžan.
m Izreden umetniški dogodek v mariborskem glasbenem življenju bo klavirski koncert umetnika Marjana Lipovška, ki bo izvajal poleg bleste-čih Debussyievih Dreludijev, znamenite Beethov-
c Materinske proslave v veliki dvorani Ljudske posojilnice danes ob 4 popoldne, pri kateri sodeluje Celjski zven in Gledališka vVužLna KPD iz Laškega z dramo »Mati ljubi«, naj se udeleži vsakdo, ki čuti v svojem srcu ljubezen do svoje matere!
Fantovski odsek Gaberje vabi V6e prijatelje na svojo I. telovadno akademijo ob pol 5 popoldne V Mladinskem domu v Gaberjih.
c Člani krajevne JRZ v Celju, danes ob 8 zjutraj v Domu redni letni občni zbor.
c Poštni upokojenci, ki živijo v Crlju in želijo pošiljati poštne pakete po znižani tarifi, naj 6e takoj zglasijo pri upravi pošte v Celju.
Udeležite se
MATERINSKE PROSLAVE
v veliki dvorani Ljudske posojilnice danes, v nedeljo, ob štirih popoldne. Nastopi pevsko društvo Celjski zvon in Gledališka družina KPD iz Laškega z dramo »Mati ljubi«.
c Mestno poglavarstvo razglašaj Zaradi izredno mrzle letošnje zime in večje količine zapadlega snega 6e izjemno podaljša rok za čiščenje poljskih jarkov do 1. maja. Lastniki zemljišč, ki so prejeli zadevne odloke, morajo navedene jarke do predpisanega roka brezpogojno očistiti.
c Mezdno gibanje Žagarjev Gornje Savinjske doline je uspešno zaključeno. Mezdno gibanje je trajalo dva meseca. Organizirani Žagarji so bili v 6vojih zahtevah nepopustljivi in so delodajalci z ozirom na dobro konjunkturo končno uvideli, da delavci pri sedanji konjunkturi lesa zaslužijo boljše pSače. Minimalne plače za žagan isplav znašajo
Slovenj Gradec
Predsednik senata g. dr. Anton Korošec je
daroval dijaški kuhinji na tukajšnji meščanski šoli podporo v znesku 2000 din. Uprava dijaške kuhinje in meščanske šole se g. predsedniku za njegovo pozornost, ki jo je s svojim velikodušnim darom izkazal našemu dijaštvu, najtopleje zahvaljuje.
Okrajna hranilnica v Slovenjem Gradcu je namesto venca na grob dolgoletnega člana ravnateljstva in upravnega odbora blagopokojnega g. Rotovnika Josipa iz Legna darovala Dijaški kuhinji na meščanski šoli v Slovenjem Gradcu znesek 100 din in za revne šolarje v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu tudi 100 din.
Prosvetni večeri. Pri prosvetnem večeru Prosvetnega društva na veliko sredo zvečer je predaval o pasijonskih igrah v Oberamergau mestni župnik g. Jakob Soklič. Na zadnjem prosvetnem večeru minulo sredo pa je predaval prof. Albin Žižek o zvezdah. Oboje predavanje so pojasnjevale skioplične slike. Prihodnjo sredo z,večer bo predaval znani predavatelj prof, Janko Mlakar iz Ljubljane.
t Jurij Save. V Pamečali je na velikonočni ponedeljek zjutraj umrl N2 letni ugledni posestnik Anton Save p. d. Fuks. Pokojni je bil markantna osebnost, kremenit slovenski narodnjak in poštenjak, ki je bil znan in spoštovan daleč na okrog. Blagemu pokojniku časten spomin, preostalim pa naše globoko sožalje!
Sv. Juri ob južni žel.
Dr. Marija Mogilnicki, hči tukajšnjega zdravnika, je začela v domači hiši izvrševali splošno zdravilstvo, ker v kraju ni posebnega zobnega zdravnika, bo opravljala tudi zobozdravniške posle.
Igrico »Pavelčkova piščalka« priredi danes pod vodstvom gdč. učiteljic« Šetinove tukajšnja šola. Cisti dobiček je namenjen revnim otrokom.
nove Sonate op. 53 in drugih skladb tudi Izredno
melodične, impresionistično močne Škerjančeve >Noktiirno< ter »Štiri miniature« našega avantgardista Osterca. Predprodaja vstopnic pri Putniku. Koncert bo v torek 2. aprila v dvorani Narodnega
doma.
m Opozarjamo na otvoritev umetniške razstave slikarji Zorana Mušiča in kiparja Karla Putri-
ha, ki se vrši danes dopoldne ob 11 v beli dvorani Uniona. Razstava bo odprta do 14. aprila vsak dan od 9 do 18.
m Natečaj za plakat za IX. Mariborski teden. Uprava Mariborskega tedna razpisuje nagradni natečaj za plakat IX. Mariborskega tedna, ki se bo vršil v času od 3. do 11. avgusta 1940. Razpisane so štiri nagrude po 2000, 1000, 500 in 300 din. Z geslom opremljeni osnutki se morajo poslati najkasneje do 30. aprila 1940 upravi Mariborskega tedna, Maribor-Grad. Posebni razpisi s podrobnimi pogoji za la natečaj so na razpolago v vseh poslovalnicah Putnika in v pisarni M. T.
Jugoslovensko društvo žigica d. d. v Beogradu
naznanja cenjemu občinstvu, da preseli svojo prodajalno vžigalic v Mariboru dne 1. aprila 1940 iz Slovenske ulice 13 v Tyrševo ulica 14.
m Ljudski oder v Mariboru ponovi danes popoldne igro o izgubljenem sinu, ki je eua naša najboljših ljudskih iger.
m V Ljudski univerzi predava v ponedeljek 1. aprila prof. dr. Mate Mudrovič iz Zagreba o barvni fotografiji. Predavatelj bo pokazal okoli 100 barvnih posnetkov.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč zavarovancem OUZl)-a vrši danes zdravnik dr. Hugo Velker, Pobreška cesta 2, tel. 25-75.
m Pogreb ge. M. ligo. V petek popoldne so na frančiškanskem pokopališču na Pobrežju položili k počitku go. M. ligo, mater predsednika Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Jugoslaviji g. Miloša Štiblerja, ki se zaradi hude bolezni sam ni mogel udeležiti pogreba svoje matere, na kateri je s tako veliko ljubeznijo visel. Udeležba pri pogrebu je bila izredno velika, posebno je bilo veliko pogrebcev iz vrst mariborskih zadružnikov, med katerimi smo opazili zastopnika Ljubljanske nabavljalne zadruge drž. železničarjev g. Juha in zastopnika Mariborske železničarske in uradniške nabavljalne zadruge. Od zgledne slovenske matere se je ob odprtem grobu poslovil sodnik g. Franc Juliart.
m Falzificiranje 509 dinarskih bankovcev. V zvezi z razkrivanjem to velike afere, kateri so prišli na sled prvi orožniki v Radvanju in ki se je potem razširila na Maribor, Zagreb in druge kraje, je bilo v Mariboru in v mestni okolici aretiranih 20 oseb ter oddanih sodišču.
m Za 1500 din stavbnoga lesa so pokradli neznanci s skladišča mestnega gradbenega urada.
Gledališče
Nedelja, 31. marca ob 15: >Kovarstvo in ljubezen«. Ob 20: »Zaroka ua Jadranu«. Znižane cene. Zadnjič.
pri lastni hrani 100 din, s hrano pa 73 din, Plače so zvišane za plav zrezanega lesa od 75 do 100 din pri lastni hrani in od 60 do 73 pri gospodarjevi hrani. Uspeh je pripisovati organizaciji savinjskih Žagarjev in g. Grošlju Jožetu,
Sbd JRZ v Geljsi
v nedeljo, dne 7. aprila 1940
Govori gradbeni minister dr. Miha Krek.
c Celjska »Nova doba« je z debelimi črkami priobčila obsodbo okrožnega sodišča v Celju 371 et-nega zasebnega uradnika Josipa Ferenčaka iz Vidma pri Krškem zaradi zločinstev po zakonu o zaščiti države na 4 leta in dva meseca robije. »Nova doba« je posebno poudarila, da je bil obtoženi tajnik JRZ. Ne bomo zagovarjali obsojenca, njegovo dejanje ohsojamo, dopisnik »Nove dobe« pa je pozabil pribiti dejstvo, da je bil Josip Ferenček tudi član Sokola in član JNS, kar je na razpravi posebno poudarjal.
c Iz tajne seje celjskega mestnega sveta. Na
petkovi tajni seji celjskega mestnega sveta je mestni svet sprejel v r.lužbo za policijskega agenta na predstojništvu mestre policije gg. Stojkoviča Viktorja iz Polul pri Celju in Grabnerja Stanka iz Trbovelj, za policijske stražnike pa gg. Lednika Franca iz Medloga, Škorjanca Antona iz Ostrož-nega, Lednika Stanka iz Arje vasi, Korena Vinka iz Loke pri Zidanem moetu, Mimika Franca iz Lipe pri Teharjih. Za uradnico mestnega poglavarstva je bila sprejeta v službo abiturijentka in ab-solventinja abiturijentskega tečaja gdč, Kroflič Marija iz Celja.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Cvetka - prvoobhajankn — 7-letna kovačeva Marica Hrtiš — je po strašni bolezni odšla med angelčke. To je letos že druga šolarka iz prvega razreda, ki je na smrtni postelji prejela prvo sveto obhajilo.
Žrtev neprevidnosti je postal 15-letni deček Franc Rajh iz Apač. Ob peči se mu je vnelo v žepu shranjeno strelivo (z žveplom zmešani kalijev klorat). Dobil je hude opekline in notranje poškodbe. '
Igro »Mnterna srca«, ki smo jo igrali na veliki ponedeljek, ponovimo na belo nedeljo po ve-černicah. Vstopnina je prostovoljna in namenjena za prapor Marijinega vrtca.
Prenovitev Btrnnskih oltarjev v farni cerkvi je prevzel pozlatarski mojster g. Zamuda. Do svete birme (20. aprila) bo delo izvršeno.
Ljutomer
Prosvetno društvo v Ljutomeru ponovi zadnjikrat Petančičevo igro - Križev pot našega Gospoda Jezusa Kristusa« danes po večernicnh ob pol štirih. Kdor še lii videl tega lepega dela, naj vsaj zdaj ne zamudi ugodne prilike.
Svečina
Šmarje pri Jelšah
Vsemogoče obletnice bli jubileje že obhajajo po svetu. Med najlepše pa še le vedno spada zlata proslava ali petdesetletnica srečnega zakona. — Bivši posestnik na Bohovem, župnija Šmarji pri Jelšah, g. Jurij V r e ž e take gostije 6icer ob prihodnji svečnici ne more obhajati, ker mu je po 40 letuem srečnem zakonu blaga žena Ana pred blizu 10. leti odšla na večno plačilo, Namesto zlata pa mu je božja Previdnost dala dočakati SOletnico rojstva (25. marca 1860) in je tedaj letošnji velikonočni ponedeljek bil njegov jubilejni dan in prelepi praznik za njegove domače, pa tudi za vse njegove mnogoštevilne prijatelje in znance daleč naokrog.
V Lešah mu je zibelka tekla, v Šmarju se je mizarstva izučil in postal tudi član tamošnje gasilske čete; po odsluženi vojaški dolžnosti v herce-govinskem Stolcu pa se je priženil na Bobovo. Izredno skrbno in pametno 6i je 6voje posestvo uredil in s svojo ženo sedmero otrok odločno narodno-krščansko zredil ter jih tudi lepo preskrbel: Žanek po njegovih načelih na vabljivem rojstnem domu vneto in modro ter v znamenju zdravega napredka gospodari, Franček se kot starešina fin, straže v Račah priljubljeno udejstvuje in Jurč z očetovsko ljubeznijo že nad 10 let vzgaja šoštanjsko mladino ter jo tudi uspešno vnema za lepo petje; dve hčerki pa modro gospodinjita v trgu Šmarje, dočim sta drugi dve v Mariboru lepo preskrbljeni. Vedno ko mravlja marljiv se je lotil vsakega dela in mu je šlo vse dobro izpod rok. Kot mnogoletni občinski odbornik, zaprisežen sodni cenilec, navdušen redovnikar pri živinorejski selekc. organizaciij ter z uspešnim sodelovanjem s sinom Žanetom — kot predsednikom Sadjarske in vrtnarske ter vinarske podružnice 6i je pridobil dolgo vrsto vrlih zaslug. Še celo preteklo jesen in letošnjo izredno hudo ziir.o je še hotel 6vatovati sosedu M. Gunžerju pri njegovi zlati gostiji, svojim domačim in najožjim prijateljem nasušiti v šmarski sušilnici precej sadja, pozneje pa še »žganja nakuhati« in nato običajne furovže po-opraviti, in še le zdaj na pomlad 6e je vdal iskrenim vabilom in prošnjam svojih otrok, da jih zaporedoma obišče in tako nekaj tednov zasluženega počitka in najlepšega razvedrila pri niih preživi.
Med nekdaj zaspanimi sosedi in tudi drugod 6i je mnogo prizadeval za probujanje narodne zavesti z modro besedo in vnetim razširjanjem našega tiska. Kdo bi se mu pa tudi bil ustavljal, ko je bil vselej do skrajnosti potrpežljiv in do vsakogar vljuden, zraven pa vedno vesel in šaljive besede. Zato ga še zdaj toliko radi vidijo v veseli družbi in še posebej na gostijah, da jih s šaljivo besedo vedri in s prijazno zdravičko lepo počasti. »Slovenec« mu je že od nekdaj ljubo razvedrilo, osobito pa še zdaj, ko mu postaja osmi križ že precej občuten, ga prečita od prve do zadnje vrste. Iskrenim čestitkam k 80-letnici blagemu jubilantu dodajamo še vročo željo, naj zdrav in zadovoljen še mnogokrat zapoje ono svojo priljubljeno: »O Sveti Rok, kjer sladko vince raste.. .1«
Sv. Trojica v Slov. goricah
Fantovski odsek ponovi danes po večernicali v Domu žaloigro »Za hrepenjenjem po materi«. Vsi, od blizu in daleč, ste vabljeni v naš novi Dom, največji v Slovenskih goricah.
Slovenska Bistrica ■
Člani ptujske gledališke družine uprizorijo v torek, dne 2. aprila v Slomškovem domu ob 8 zvečer komedijo: »Beneški trojčki«. Gledalcem se bo nudila užitka polna lepa prilika.
„April S Aprili"
»Prvi april je datum, ki ga človek že v starem veku ni bii varen.«
Nič ni znano, kako je nastala ta šaljiva šega, da koga pošljejo po april. Vemo le to, da so že Indi in Perzijci ob tem času obhajali norčeve veselice. Prav tako Kelti, a davni Rimljani so imeli tako zvane Kviriaolijc, a že v februarju. Iz vseh domnev se nam šele kaj pojasni, če se ozremo na staro razdelitev leta. Po julijanskem koledarju se je novo leto začelo 1 aprila in v navadi je bilo, da so dajali drug drugemu šaljiva darila. Iz tega se nam pojasni vesela navada, da koga pošljemo po april. Šele leta 1564 je Karol IX. določil, da naj se v bodoče začne novo leto 1. januarja, in prepovedal je dajati v aprilu darila. Tako se je zgodilo, da so bili ljudje 1. aprila razpoloženi za norčije. V Franciji je bilo to že v 16. stoletju v navadi.
Leta 1634 je lotrinški vojvoda, ki ga je bil Ludvik XIII. zaprl v N?ncyju, na šaljiv način preslepil stražnike v noči na 1. aprila in je ušel, da je preplaval jarek. Tedaj so Lotrinčani prvikrat zasmehovali Francoze s »poisson d'avril«-om in tako v Franciji še dandanes pravijo, če pošljejo koga po april, »da ga pošljejo jest aprilsko ribo.«
Od 1. 1632 je ta šega v navadi v vsej Evropi, razen v Španiji in na Portugalskem. Tega leta je kralj Gustav Adolf poslal generala Tillyia po april z napačnim letakom. A sleherno aprilsko norčijo ni treba plačati s smrtjo kot je bila plačana ta: dvorni zvezdoslovci česana so izračunali, kdaj bo švedski kralj padel — in je res padel še tisto leto.
V	tem času se je < Nemčiji udomačila navada, da pošiljajo 1. aprila otroke po mušjo kri in mušjo mast v lekarno.
V	Angliji se je ta navada udomačila šele v 18. stoletju, a v Italiji je bila že znana v času, ko je živel šaljivec Boccaccio. Tam pravijo, da koga »naredijo za Calandrina«, po nekem slikarju, ki je bil slaven zaradi svoje bedastoče. Pri Škotih govorijo o aprilski kukavici, kar je prav primerno, saj v tem času odlaga kukavica svoja jaica v tuje gnezdo in to je bridka šala. Na Danskem pa so bolj počasni in obhajajo vseh norcev dan 1 maja.
V sredi prejšnjega strletia se je v Angliji razpasla navada, da so 1. aprila dali v restavracijah gostom časopis, kamor so vtihotapili eno stran iz lista'iz prejšnjega leta. S tem jc imel list »Evening Star« jako dovtipen uspeh. Na strani lanskega lista je bilo objavljeno, da bo v Islingtonu drug dan velika razstava os ov. Mnogo jih je prišlo na razstavo, kjei pa ni bilo drugih oslov kot dvo-nožnih.
Leta 1889 je objavi' list »Prometheus« dolg, jako resnobno pisan članek o tem, da bo neka ameriška zadruga že v prihodnjih tednih začela odvajati Zalivski tok v drugo smer. Članek so prevedli v več jezikov in je vzbudil na Irskem, Francoskem in Portugalskem hudo razburjenje in članke z ugovori
Vinarska podružnica v Svečini bo priredila
dne 5. maja t. 1. I. vinsko razstavo in sejin. Vina bodo razstavljena iz okolišev Svečina, Sv. Jurij, Sv. Križ in /g. Sv. Kungota. Po sedanjem zanimanju sodeč bo ta prireditev vsaj enakovredna sličnim prireditvam v drugih krajih. Razstavljenih bo okrog 100 vzorcev kakovostno prav dobrega do odličnega vina. Posebej je treba še omeniti, da bodo razstavljena predvsem izbrana vina. Za avtobusne zveze z vlaki ie že preskrbljeno. Izra-biteJo-fijiM0 in obiščite našo'severno' mejo!
Celjske novice