Slovenski List:
Štev. 2.
Neodvisno slovensko kršeanskosoeijalno glasilo.
-» ' • ; i
’ •   ; ___   _ __       ........................
V Ljubljani dne 9. januvarja 1897.
Letnik II.
„Slovenski List“ izhaja vsako soboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajejo po 7 novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu »Slovenskega Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu »Slovenskega Lisla“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 6. — Oznanila in poslanioe se računajo po ceni navadni v Ljubljani. Naročnikom 10 % ceneje.
Roma locuta est!
Kakor strela z jasnega neba udarila je v slovenski narod britka novica s cesarskega Dunaja, da je v državnem zboru padla celjska postavka. Že od lani, ko se je ustanovil Slovencem gimnazij v Celju, izdali so Nemci geslo: Za Celje! Kakor vojska, ki je izgubila prvo bite v, pripravljali so se naši sovražniki na nov naskok na izgubljeno trdnjavo. Zaveznikov za to ni jim bilo treba iskati, Nemcev ni bilo treba odušev-ljevati za vojsko zoper slovenski narod. Kjer se gre za to, da se potlači Slovenec, tam so hitro združeni vsi Nemci najrazličnejše politične vrste, tam so jedini in složni bili od pamtiveka.
Odkar so nastopili v zgodovini Slovani in Nemci kot sodeželani ali sosedje, nista si ta dva naroda bila nikdar prijatelja. Vse načrte slovanske samouprave razbijal je Nemec dosledno; razrušil je Samovo idejo, razbil je veliko mo ravsko državo in je tako v srednji Evropi osamil pojedine slovanske rodove. Ta nemška politika je rudeča nit v vsej naši zgodovini od nekdaj do današnjega dn6, in kdor res tega ne uvidi, ta je sploli izgubil slovansko mišljenje.
Ni torej pričakovati, da bi nam Nemec bil kdaj prijazen, a kamo li pravičen. Nauzel se je prepričanja, da mora Slovana zatirati in zatreti, ker se boji, ako bi se ogromni orjak, pred čegar imenom trepeče vsa Evropa, ojačal in zavedal, da bi utegnil povrniti stoletne krivice svojemu zatiralcu. Od tod tedaj izvira strah pred Slovani; zato se Nemci trudijo na vse pretege, da se ne izvršuje narodna jednakopravnost; tu je vir vsem nemškim težnjam, da se v slovanskih pokrajinah nič ne stori v narodnem gospodarstvu, da se slovanske zemlje zanemarjajo; tu je nastal boj zoper slovensko kulturo, boj zoper naš jezik in narodnost, da se Slovenec ne sme razvijati v svojem narodnem duhu.
Hud je ta boj za brezpravne Slovane, ki so večina v državi, a brez večine v merodavnih zastopstvih. Šele tedaj, kadar dobe Slovani v parlamentu toliko moči, da si bodo sami delili pravo, ki jim gre po zakonu, še le tedaj, ko bodo imeli vse pogoje ravnopravnega življenja, bode se pričela nova doba našega življenja; šele tedaj bodemo se izkopali iz žalostne usode, v katero so nas potisnili Nemci. Obžalujemo pa od srca, da se je državnim krmilarjem v naših hudih časih pridružil še drugi prevažni činitelj, pri katerem smo nahajali v svojem preganjanju vedno in povsod gorkega zavetnika. Glas našega milega jezika naj bi obmolknil tudi v onih svetih krajih, kjer se moli Slovenec Bogu, ki nam je naš mili jezik zato dal, da v njem poveličujemo slavo božjo. Tako je danes v nas. Utegnili pa bi nastati še hujši časi. Ako bi izgubili vse svoje postojanke, utegnilo bi se nam zgoditi, da bi se nam tudi v družini prepoveda-valo govoriti slovenski, kakor se to prepoveduje že danes Poljakom v Nemčiji.
Danes vidimo, da nam vsa zakonito zajamčena jednakopravnost nič ne pomaga in nič ne koristi. Da imamo Slover''i sploh pravo do tega, da se naobražujemo na podlagi svojega materinega jezika ravno tako, kakor ima Nemec pravo do svojega jezika, to je tako jasno, da tega ni treba dokazovati. Takozvane naše narodne zahteve niso zahteve, nego so naše pravo. Slovenski celjski gimnazij je naše pravo, katero se nam mora dati brez vsake „koncesije0. Za slovensko mladino zahtevamo slovenskih šol brez pogajanja ravno tako, kakor zahtevajo Nemci svoje nemške šole. To svoje pravo odkupili so si Slovenci z davkom in krvjo; ni jim treba zato plačevati še posebnih davkov. Slovani uzdr-žujo državo, za njo so prelivali svojo srčno kri na brezštevilnih bojiščih; utrdili so meje tej državi v najhujših časih, ko so zoper njo drugi
zarote kovali; imajo torej polno pravo do sv o jega prava, in to pravo biva v tem, da smejo pod zaščito svojega cesarja mirno in v polni meri uživati vse ustavne pravice, kakor jih uživajo mirno in v polni meri tisti, ki niso Slovani.
Celjska postavka je sama po sebi neznatna stvar, na prvi pogled toli malenkostna, da se človek mora čuditi, odkod ta silni hrup, ki so ga zagnali Nemci za Celje. Česa je iskati nemškemu narodu v Celju? Ali je Celje toli važna postojanka za obstoj Nemcev? Smešno bi to bilo misliti. Pred tridesetimi leti bilo je še Celje slovensko. Takrat se je govorilo na javnih prostorih tako slovenski, kakor se govori danes nemški. Pristnih Nemcev je bore malo. Tu se torej gre za nekaj drugega. Težišče je mnogo dalje, tam v nemškem Berolinu, kjer Nemci nabirajo in pošiljajo marke za celjski nemški dijaški dom. Gladi se Nemcem pot v slovensko deželo, in zato mora biti Celje nemška last, četudi je daleč okrog Celja in v Celju vse slovensko. Kos za kosom slovenske zemlje mora se odtrgati in pridobiti. Mnogo takih kosov slovenske zemlje je že na Štajarskem v nemški lasti, ponemčevanje nam poplavlja lepo štajarsko ravan, gorice in gorovje, kajti izpolniti se morajo fantastične sanje Velenemca, da s te krasne in rodne zemlje izgine zadnji Slovenec.
Glas tega Velenemca odmeval je te dni iz državnega zbora dunajskega. To je bil glas iz daljave, ki je prinesel našim bratom na Štajarskem tužno poročilo, da so jim sovražniki porušili trdnjavo, katero so si postavili s tolikim naporom. To je bilo plat zvona in se je javilo Slovencem, da se bliža nevihta. Prestali smo še hujše čase, in ako Bog da, preživeli bodemo tudi in odbili to opasnost. V samega sebe in v svoje jednokrvne zaveznike slovanske imamo še vedno toliko zaupanja, da črez naše telo ne pojde nobeden Nemec do Adrije.
O stoletnici Vodnikovih „Lublanfkih Noviz“.
Kar si je tako srčno želel Valentin Vodnik, po čemur so tako hrepeneli vsi tedanji prijatelji slovenščine — na čelu jim pleme niti mecen Žiga Zois, izpolnilo se je po leti 1796: Vodnik se je preselil z daljnega Koprivnika v Ljubljano. Dne 1. velikega srpana 1796 je postal kapelan in Demšarjev beneficijat pri sv. Jakobu.*) Po smrti Linhartovi dne 14. malega srpana 1795 se je čutil Zois jako osamelega. Krasni načrti,
*) Dne 6. prosinca 1795 je umrl Demšarjev beneficijat pri sv. Florijanu v šentjakobski župi Florijan Možina. Za njim je dobil Demšarjev beneficij Anton Eržen, ki je bil zajedno kapelan pri sv. Jakobu. L. 1796. je odšel Eržen za ekspozita na Rove, na njegovo mesto pa je stopil Vodnik. Šentjakobski župi je ondaj načeloval župnik Janez Nep. Kristijan (Chriftian), ki je umrl kmalu po Vodnikovem prihodu k sv. Jakobu dne 12. kimalca 1796. Župno upravi-teljstvo je prevzel potem prvi kapelan Gregor Valant (Wal-land). L. 1797. je prišel za župnika k rečeni cerkvi dotedanji nadškofijski semeniški vodja in Juvančičev beneficijat v stolnici, konzistorijski svetnik Jožef Pinhak, prijatelj Žige Zoisa in Val. Vodnika, s katerim sta si dopisovala, ko je bival le-ta še na Koprivniku. Z Valantom in z Vodnikom vred sta tedaj kapelanovala pri sv. Jakobu še: Jožef Stein-metz in slovenski pisatelj, prevajalec nekaterih starozaveznih svetopisemskih knjig, totrudmk Japljev Jožef Rihar (Richer). roleg imenovanih duhovnikov je imel sv. Jakob pred 100 leti tudi svojega nemškega propovednika: razjezuvita Karola Fauerja. Raabov beneficij je ondukaj užival Mihael Pezderec (fesderz). Pri sv. Floiijanu je bil kuratni beneficijat Jožef Boben. (Catol. Cleri Archid. Lab. 1796, 1797).
tičoči se slovenstva, napolnjevali so mu dušo, ali nikogar ni bilo, ki bi mu jih bil pomagal oživotvarjati. Sedaj je dobil v svojo bližino Vodnika, — veseljaka, narodnjaka, pesnika „Zadovoljnega Kranjca". On mu je uresničil že marsikatero misel. Še v bohinjskih gorah biva joč je izdal dva letnika »Velike Pratike11 — sedaj pa naj se obistini še jeden namislek barona Zoisa: izide naj pod uredništvom Valentina Vodnika prvi slovenski časnik.
„Kako mu bo ime? Kalendar sva po laško krstila, našim cajtingam pa izberiva popolnoma slovensko ime. Drugi Slovenci in Moško-vitarji cajtinge imenujejo novine. Začnimo ven-dajati „Lublanske novine", meni Zois. „No-vina pomeni pri nas novo njivo — ugovarja mu Vodnik — rajši se držimo imena, katero nam Gorenjci v roke dado. Po celi gorenjski strani nad Kranjem tako govore in sploh med seboj pravijo, kadar kdo pride od daljnega kraja: kajzene novice prineseš? kaj se v novicah bere"? „ Torej „Lublanske Novice" — novice, ponavlja baron, ne zamerite, reverende, malo bo pa le na laško cikalo to ime; vem, da na Krasu in v Gorici nevestam pravijo — novice, kar pa je iz laškega posneto."
Ime je izbrano, sedaj treba poiskati založnika. Zois pridobi za svojo namero Janeza
Friderika Egerja. Podjetnemu tiskarju je jako ugajal baronov načrt. On nagovori Vodnika, ki mu je rad svoje „tumpasto pero v štero posodil". Tesna kapelanska soba v šentjakobskem župnišču je postala uredniška pisarnica prvega slovenskega časnika: „Lublanskih N o viz", katerih 1. številka je izšla v Egerjevi tiskarni na Poljanah hiš. št. 3 dne 4, prosinca 1797.
Kakšna je bila 1. številka? Naslov je segal do polovice 1. strani. Glasil se je takole: LUBLANSKE N0T1ZE JANN. FRIDR. EGERGA,*) (tiskarski škrat je že v naslovu, kakor pozneje večkrat ponagajal; prouzročil je spako: Egerga namesto Egerja, v poznejših listih je seveda založnik Eger dobival pravilno rodilnikovo končnico); med dvema črtama je nameščen cesarski orel,ob katerem stoji datum: V, S r 9 d o 4. dan Profenza 1 7 97. Pod orlom je zabeležen: Nro. 1. Dve vzporedni črti, segajoči od konca do kraja tisku odmerjenega prostora, završujeta naslov. Pod njima je v treh skupinah devet zvezdic ter uvodna pesem Vodnikova:
*) Celotnemu prvemu letniku je ta-le naslov: LUBLANSKE NOVIZE OD vfih Krajov z(;liga fv^j ta. V LEJTI1797. Nro. I. Potem je cesarski orel, pod njim dve vzporedni črti, gorenja debelejša od spodnje. Pod njima stoji: V’ LUBLANI, Vendajati sazhi;te inu natifnene Per Joannesu Fridrihu Eger, na Polanah Nro. 3.	.
Celjsko uprašanje je vseslovensko uprašanje. Nobeden Slovenec ne sme hladnokrvno gledati, kaj se godi' ob mejah. Mnogo važnejša, nego katerokoli narodno uprašanje v Ljubljani, so uprašanja, ki se tičejo naših obmejnih bratov. In radi tega moramo vso pozornost obračati dogodkom zunaj Kranjskega. Nasprotnik, kateri se danes lasti Celja, lastil se bode jutri Ljubljane. Že črez visbke Karavanke pomaljajo Nemci glave in gledajo, kateri kos zemlje je lepši, da se nanj usedejo. Kakor da bi po slovenski zemlji sama medica tekla, a vrabci kar pečeni v usta letali, tako je privlačna ta naša gruda, katera še jedva nas živi. In kako ne bi mikalo nepo zvanega gosta v to deželo, saj se nahajajo v nas rodoljubi najnovejše smeri, ki temu tujcu že daleč roke naproti mol6 in ga zaveznika kličejo na pomoč proti svojemu rojenemu bratu! Zdi se nam, da si kličemo nazaj stare čase, čase svoje nesreče, ko so naši pradedje, kadar so se med seboj prepirali, vedno klicali tujca, kateri je prišel, pobil našega brata, a s tem pa tudi u-ničil slovansko moč. Še danes se nočemo učiti iz svojih nesrečnih časov; še danes, ko bi vender morali spoznati, „tko je vjera, tko li nevjera11.
Ta opomin veljaj onim rodoljubom na Kranjskem, zlasti v naši beli Ljubljani, kateri so nam dali povod, da smo ustali in pouz-dignili svarilni glas zoper nemškoslovensko zvezo. Obsojali smo to nenaravno zvezo in obsojali jo bodemo dotle, dokler je ne raztrgamo in ne zatremo popolnoma. Te sebične in osobne zveze nekaterih mož ne moremo zagovarjati pred narodom, ker nemški del te zveze ni z nami s srcem zvezan. Pri nas osameli kranjski Nemec sanja ravno tiste sanje, kakor njegov brat daleč onkraj naših mej. Ravno celjska postavka nam je kažipot v bodoče delovanje in postopanje. Sklenimo se torej tesno z obmejnimi Slovenci v skupno borbo. Naudajaj nas jedna misel; ta misel je celokupnost naroda slovenskega, a vsa Slovenija bodi nam jeden tabor!
Delovanje delavske zavarovalnice v Trstu.
Delavske zavarovalnice zoper nezgode u-strojile so se v Avstriji leta 1889. Slovani do danes nimajo niti jedne v svojih rokah. Kranjsko spada v področje delavske zavarovalnice v Trstu, katera obsega Istro, Primorsko, Dalmacijo, Trst in Kranjsko, torej dežele, v katerih so Slovani v večini. Priznati moramo, da so delavske zavarovalnice prepotrebne, dasi bi marsikateri delodajalec in tvorničar najraje videl, da jih ne bi bilo. Še veliko je število podjetnikov, katerih delavci niso zavarovani zoper poškodbo, četudi jih zakon na to veže.
Neštevilnokrat se pripeti, da se delavec poškoduje in tudi pri opasnem delu smrt najde,
Je Kaflia savr<;la,
Se terga kej nit?
Moj fofed kaj dela?
Sim barat she fit.
* * * ***.***
Al vumnofti jmajo Po fvojti kej vezh?
Al drujga kej snajo,
Ko hrufhke fam’ pezh ?
* * * . *
♦ *
Od tega Novize Lublanfkč povdo;
Sa nov li;jt potize čjhe take ni blo.
Prvi dve kitici sta na prvi strani, poslednja na drugi. V preprosti obliki je povedal Vodnik v tej pesmi, zakaj je jel pošiljati „Novize“ v dežel. Nova doba, spočeta ob francoski revoluciji, trka na vrata; zastarele naprave razpadajo, na njih razvalinah poganjajo kali človeške „ vumnofti". Da se seznanijo ž njimi Slovenci, da se jim razširi dosedanje tesno obzorje, k temu naj pripomorejo „Novize“.
Namesto uvodnega članka prinaša prva noviška številka na 2., 3. in v treh vrstah 4. strani: „General-Pardon, to je vb^shnim Soldata m odpufhanje — s spodaj pridejanim datumom: Na Duneju 1. Grudna 179G. „Od rimfke Zefarlke, tudi Ogerfke inu Pemfke Krajleve apo-ftolfke fvitlofti fe vfakimu v§dit da“ — tako se
da ostavi ženo in nekoliko nepreskrbljenih otrok brez vsega imetja. Ako je bil zavarovan, dobiva žena mu in otroci doživotno rento ali odškodnino, katera se računa po zaslužku delavca, potem šele spoznaje dobroto zavarovalnice. Ali to je lepo le tam, kjer se pravično in postavno postopa, ne pa tam, kjer se ravna krivično. Poglejmo si delavca, tega trpina skozi vse svoje življenje, zaničevanega od vsakogar, preziranega od jednega in drugega, ko išče svoje pravice in je ne najde; ali ne mora obupati nad človeško pravičnostjo! Na Kranjskem so v tem oziru žalostne razmere. Pri nas se dogaja, da se delavcu ne daje nobena podpora, in ako se mu da, toli je majhna in pridobiva se toli težavno, da vsak že prej obupa. V novomeškem okraju zgodilo se je v zadnjih letih mnogo nesreč. Imamo veliko število pohabljencev, osobito od tedaj, ko so se začele postavljati razne žage. Postavljajo se k stroju delavci, kateri še nikdar niso videli stroja, brez potrebnega nadzorstva in brez vsakega pouka. Tako se dogaja, da že prvi dan, ko je delavec stopil v službo, izgubi roko in potem dobiva od zavarovalnice v Trstu samo 3 goldinarje na mesec! Gotovo bi teh nesreč ne bilo toliko, ako bi se tvornice nadzorovale. Preteklo leto je bilo osem poškodovancev, kateri so vsled poškodbe umrli, a do osemdeset raznih drugih poškodeb večjih in manjših. Od vseh umrlih delavcev je le jeden ali dva, katerih obitelj nekaj dobiva, vsi drugi pa še danes čakajo rešenja od zavarovalnice v Trstu. Da se te nečloveške razmere odpravijo, obrnila seje okrajna bolniška blagajnica v Novem Mestu z odprtim pismom do visokorodnega gospoda deželnega predsednika. V tem pismu omenjata se samo dva slučaja, katera najbolj pojasnjujeta nečloveško delovanje delavske zavarovalnice v Trstu. Okrajna bolniška blagajnica je sama opisala bedo in siromaštvo teh rodbin v njih imenu in prosila, da se prošnja, ki jo sama podpira, hitro pravično reši.
Delavska zavarovalnica v Trstu ne poizveduje takoj, ko dobi naznanilo o poškodbi ali smrti, kakor je to dolžna storiti, ampak naznanila slovenskih delavcev leže pri njej mesece in mesece nerešena. Kakor znano, postopa vse drugače tam, kjer se gre za laške delavce.
Načelništvo okrajne bolniške blagajnice v Novem Mestu pritožilo se je osobno že leta 1894. in 1895., ko je tam zborovala zaveza o-krajnih bolniških blagajnic, proti takemu protizakonitemu postopanju, proti malomarnemu in prepočasnemu uradovanju celo v slučajih, ko je nujna in hitra pomoč potrebna in kjer to zakon jasno določa; toda obečalo se je mnogo, a storilo ni se do danes čisto nič. Na zborovanju zaveze okrajnih bolniških blagajnic leta 1895. pritoževali so se vsi zastopniki s Kranjskega proti ravnateljstvu zavarovalnice in proti njenim urad-
začenja general-pardon, ki obeta popolno pomi-loščenje vojaškim uhajalcem, kateri razven bega nimajo nobene druge krivde nad seboj ter se prostovoljno zglase do 31. „Kosaperfka“ 1797. „V fvoje perfege prelomlenju terdovratni, ne nasaj pridejozhi, temuzh zafs t§ milosti v’ nemar pufheozhi" pa ne zadobe pardona, takisto ne ubežniki, ki uidejo „po osnanenju tiga general-pardona."
Na 4. do 8. str. (opomniti treba, da strani niso označene s številkami) je razvrstil Vodnik politiške novosti z vsega sveta, kajpada najprej domače avstrijske pod' zaglavjem:	Is	Duneja
pifhejo ta 24. dan Grudna 1796. Tu poroča, da so odlični Avstrijci zložili 9275 gld. „sa ven-dershanje Wurmsarfkih dobrovolzov“, da so c. kr. pevci in pevke štirikrat zapeli pesem „refhnik v’ nevarnofti" v prid dunajskim dobro-voljcem. Potem omenja svetinje, katero je podelil cesar Tirolcem, ki so se 1. 1796. hrabro bili s Francozi; „na eni ftrani ftoji podoba fvitliga Zefarja; na drugi ftrani je okolpif: v' L^jti 1796. Tirolam Franza s povfod filo delal; inu napif Vojfhaku sa vqro, Zefarja, inu deshelo.'1' — Goričane hvali, ker so z laškega bojišča pripeljane bolnike in ranjene sprejeli v svoje hiše. Posebno so se skazali: „sidarfki mojftri Jakob Vidrik, j Karl Pelikan, Joshef Bon, Anton Falik; ftekla
nikom, in zgodilo se je le to, da je jeden uradnik, zoper katerega so se dvignili vsi kranjski odposlanci in katerega sta ravnatelj in vladni zastopnik močno hvalila, bil malo časa potem — odpuščen od službe.
Delavski zavarovalnici je na čelu mož, kateri ne govori druge besede, nego samo laški in ki samo nekako nerazumno tolče nemščino. Slovenskega jezika ne umeje niti besedice, vsi uradniki, izimši dva, so sami pristni Italijani, kateri ne razumejo drugega, nego sa'mo italijanski jezik, kakor da bi v vseh deželah naših bili sami Italijani. Ali je čudo potem, ako se doga jajo take stvari? Čuditi se pač mora človek temu, da navzlic temu, da so tri četrti vseh podjetnikov Slovani, vender le gospodarijo Italijani, in da imajo Italijani v vseh odborih večino! In zakaj ? Da vidimo!
Znano je, da v krajih, v katerih se nahajajo Lahi, mora biti sleharni podjetnik, ako je le Lah, ud zavarovalnice; ako pa še ni, pridobe ga zakonitim potom za uda. Delavska zavarovalnica pogostoma pošilja svoje zastopnike pre-gledavat laška podjetja, v slovanske kraje pa redkokdaj zaide kakšen zastopnik, a vsled tega je še veliko slovanskih podjetij, ki niso zavarovana.
Ko prihaja čas volitev, Lahi vsi volijo, a ravnateljstvo zavarovalnice samo razpošilja liste in postavlja kandidate. Dogaja se, da vsi slovanski podjetniki, ne brigajoč se za volitve, jednostavno ne volijo; Lahi pa vsi, kolikor le morejo, pridno agitujo, udeležujo se volitve, in konec temu je, da so Lahi gospodarji, Slovani pa se zadovoljujo z drobtinicami, katere jim del6 Lahi kot miloščino. Potrebno je torej, da se pred volitvami Slovani posvetujo in za kandidate pobrigajo in svoje odposlance volijo. Če to stor<§, pridejo gotovo Slovani na krmilo. Današnja večina Lahov je le umetna.
Skrajni čas je, da se razmeram pri delavski zavarovalnici v Trstu naredi konec. Ali se ne bi hotela Ljubljana postaviti na čelo taki agitaciji? Kranjski zastopniki, kateri sedite v odboru, ako tudi vas je malo, do vas je, da se razdramite in ne snivate sladkega sna v odboru, dočim se ubogemu slovenskemu delavcu godi krivica v nebo upijoča! Vi ste poklicani prvi, da poučite podjetnike o razmerah pri delavski zavarovalnici v Trstu, in sicer, da to storite javno. Koristilo ne bode to le delavcu trpinu, nego tudi vam, ker se bodete potegovali in borili za občno korist in za blaginjo tistega stanu, kateremu se more pomagati le z vašo pomočjo.
Slovenskim zastopnikom pri delavski zavarovalnici v Trstu nastopiti je odločno Zahtevati morate, da se proti vsemu ravnateljstvu povede disciplinarna preiskava. Zahtevajte nadalje, da se pošlje zastopnik zavarovalnice v vse področje. Ta zastopnik pre
mojftri (glasharji) Peter Bravz, Anton Pitturitti inu Franz Pader; vfi kluzhavenfki (fhlofsarji) inu misarfki mojftri (tifhlarji) kakor tudi Ion-zharfki mojfter Anton Petruzik.11 »Is Shpanie* prinašajo „Novize“ zanimivo vest o kraljevi „svesdegl§darni“ in o neki vojni ladiji, ki je „ta 4. dan Liftovgnoja“, obložena z dragim blagom noseča 5l/2 miljonov gotovih španjskih tolarjev, srečno ušla angleškim vojnim ladjam ter priplula v Kadiks.
Za Španjsko je v „Novizah'‘ na vrsti »Fran-sofka deshela.« Med drugim stoji tu pismo, ki ga je bil poslal general Bonaparte iz Verone dne 19. listopada 1796. „na Vladanje (Directo-rium)“ v Pariz, pišoč, da je bil 15. in 16. dan t. m. hud boj pri Arboli, kjer sta mu bila ubita dva adjutanta in skoraj vsi generali ranjeni. Zgubil je mnogo vojakov. Avstrijci so se posebno srčno bojevali. On upa, da bo črez deset dni že v Mantovi spal. Poleg novic z bojišča omenja urednik predloga Davnona v „fvetu tih petfto mosh“, „da bi perpufheno oftalo, kakerfhne kol forte bukve natifkuvat1* — in sklepa „fveta tih ftarifhih", da so sicer pomiloščeni „kervamozhniki“ (teroristi), da pa oni in njih sorodniki ne morejo doseči javnih služeb, dokler se mir ne sklene. Iz parizarskih novic, imenovanih nvfakdanew, navaja o francoskem vojevanju na Laškem to-le:
pričaj se osobno, kako grozovite krivice se gode delavcu; toda ta zastopnik ne bodi Lah, ampak Slovan, kateri je našega jezika zmožen in kateri i/na srce na pravem mestu.
To je vaša sveta dolžnost. To zahtevajo one uboge zapuščene udove in goli in gladni delavski otroci s sklenjenimi rokami s polnim pravom od vas, ker se jim godi krivica, in vi ste tudi za to odgovorni.	S.
Izvorni dopisi.
Z Iga. Cenjeni gospod urednik! Oprostite mi, da izpregovorim tudi jaz nekoliko besedi o „Slovenskem Listu11. Oglasil bi se bil sicer preje, pa verjel vam nisem; sedaj verjamem.
Žalostne čase smo imeli Slovenci do sedaj, a začelo se je svitati na obnebju Slovenije. Le-dovje v naši mili domovini se je začelo tajati. Častita lipa uzdigni svoj vrh proti nebu, ker glej, nesloga je proč, mora biti proč. Zatorej bodi presrčno pozdravljen, tisočkrat pozdravljen ..Slovenski List“!
Dragi Slovenci! Koliko lepega in dobrega bi že lahko dosegli, ako bi vsi složno kot jeden mož stali na braniku za pravice in svetinje svojega naroda! — Toda črv slovanske nesloge se je zajedel globoko v naše meso, razjeda je in žuga nas počasi ugonobiti za vselej. Komu je naš prepir na korist, komu na kvar?
Naši nasprotniki se veselč in veselja po-skakujo videč, kako se med seboj koljemo in si krajšamo življenje, kajti tako, da še sami neverno, izsesavajo nam sok, s katerim se krepčajo v našo pogubo. Kam nas privede ta boj, ta pogubna slovanska nesloga?
Ozrimo se nazaj v zgodovino v prvo dobo Slovanstva! Jeden sam uzgled!
Tam, kjer se sedaj razprostira ošabpa Pru sija, razprostirale so se pred tisoč leti slovanske dežele. Po žilah današnjih Prusov se pretaka mnogo slovanske krvi.
Kako to?
Polabski Slovani so bili mogočen narod, a nesloga jih je tako daleč dovela, da so se med sabo klali in morili; ih še več, poklicali so svoje najhujše sovražnike Nemce zoper svoje brate. Duobus litigantibus tertius gaudet. Tako se je zgodilo, da so se Nemci po krivičnem potu polastili polabskih dežel. Polabci so izgubili svojo samostalnost in svojo narodnost. Potonili so v
morju germanstva.
Takih dokazov imamo še mnogo, ki uče, kam nas privaja pot, po kateri smo do sedaj hodili.
Spametujmo se, združimo se, pustimo o-sobnosti na stran, pritrdimo tudi svojemu nasprotniku, ako dobro uči; zanikujmo svojemu prijatelju in ga zavrnimo, če slabo dela.
Stare mržnje na stran! Podajmo si roke, bratska ljubav naj nas odslej veže! Le na ta
„Rim rojftno mefto vfeh zhednolt, brihta inu umetnoft, Rim, kateri dva tavshent ltjjt ftoji; to vezimo obftoj^zhe mefto hozhete pod felpravit? pravio, de Bonaparte je povele prejel, Rim s’ vojfko oblezhi. Kervamozhni Aiiila pride neki-dan od Donove, povfod s’ mezham inu ognjam okol febe podora, perti Rim na kup prekuznit; al zhaftiti Leo Papesh ga nasaj odverne. Attila, J,hiba boshja gre fam v’ febe, inu Rimu per-sanefe. Al nebo prizbnoft Piusa VI. Franzosa vkrotila, mu nebode fablo is rok isderla? En Papesh, obdan s velizhaftvam te vere, fivih laf, inu fvoje nefrczhe, al nima per franzofih nizh fpofhtuvanja, kateri fo fe fhtemali, de fo narfta-rifhi finovi Zerkve? Al je fvoje podloshne terdo dershal? ne! ampak oni ga sa lubo imajo. Ta Papesh, kateri je davke pomajnfhal; pontinfke globozhine, mlake, blata pofufhil, apiufa zefto popravil; zhef terdovratne franzofe k’ Bogu sdi-huval; tega hozhete is fvojiga ftola dol vrozhi? vero potaptat? Al fe to sturiti, proftim ludem fpodobi? Zhe tako miflite, pojte tudi v’ Konftanti-nopel Mufta potreti; pojte v' Meko grob Maho-meta ras-kopat! sakaj fte s’ Turkam priatli, sakaj fte njega shenam slate dari poslali? sakaj bi pak tudi Papesha vfaj per miru nepuftili? Lopa rezh! s’ valhim p^tjam pojdete v’ Rim, troje-
način je mogoče uspešno delovati za blaginjo in prosveto narodovo.
In ti, »Slovenski List"! preuzel si teško nalogo; pa pogum velja. Jeden korak je storjen, le tako naprej! In Bog bode blagoslovil delo, ker je pošteno in pravično.
Hvala Bogu, da so se zopet upali na dan možje, ki gorč za iste krasne nazore, katere so tako iskreno gojili prvi buditelji in bojevniki na* šega naroda.
Zatorej »Slovenski List“, uzdigni kviško svojo zastavo in bodi narodu pravi vodnik! Sicer te bodo sovražniki sramotili in psovali na vse mogoče načine, a ti se ne oziraj ni na levo, ni na desno in hodi svojo pot, po kateri jedino je moči doseči pravi namen.
Mili Slovenci! Podpirajmo »Slovenski List“, ker s tem koristimo dobri stvari.
Še jedenkrat bodi srčno pozdravljen »Slo-venski List". Rasi, množi se, procvitaj! Bog ti daj z novim letom tudi mnogo novih naročnikov, da bodeš sčasoma kot dnevnik svetil Sloveniji. V to Bog pomozi in sreča junaška!
Želimir.
Z Dolenjskega, dne 3. januvarja 1897. Zgodovina nam pripoveda, da so bili stari Slovani gostoljubni ljudje, ki so vsakega, kateri je prišel k njim, znanec ali tujec, gostoljubno sprejeli in mu vsega ponudili, česar je hiša premogla na jedi in pijači.
Ta lepa lastnost je krasila naše pradede, in kdo od nas je ne bi hvalil in priporočal posebno, če se je spodobno in v pravi meri vršila? Recimo, da se je, potem jo moramo sebi ne samo privoščiti, ampak si je želeti, če hočemo pravi nasledniki starih Slovanov postati. Nasprotno pa, če se je namreč gostoljubnost črez-merno v jedi in pijači godila, moramo jo le obžalovati in obsojati. Razsipnost je grda človeška razvada; ona uničuje narodnogospodarske pridelke brez nadomestila.
Nočemo iti črez Kolpo gledat, kaj se v tem obziru tam godi, ali prav ali napačno; nego hočemo svoje domače navade rešetati, ali so dobre, koristne in plodonosne, ali pa napačne in škod ljive.
Slovenci bili so povsod veselega srca; popotnika so si mislili pod varstvom boga Rado-gosta, ki vsako negostoljubnost strašno maščuje. Ni človeka, ki ne bi rad bil v veseli in razvedrilni družbi, in to je prav! Kakor moramo skrbeti za svoje telesne moči, tako zahteva tudi duh, da ga zabavamo in krepčamo za prihodnje delo.
Napačno in škodljivo ravnamo, ako nismo v jedi in pijači trezni in zmerni, ker s tem pod-kopamo svoje telesne in duševne moči, pokon-čavamo blago, katero je že kapital ali bi moglo biti sčasoma kapital. Glavnica zapravljivca izčrpa se takoj. »Kdor kupuje početkoma nepotrebne reči, prodaje konečno in navadno po-
farbno bandero na njega osidje povikfhat, fhen-petra zirkuv sa tempel te pameti narediti, na-meft frajofti, rimlane, zerkve, polofte ropat? Mi hozhemo druge vuzhiti, pokashimo popred dober isgled Premaguvanje nam le kri prelivat pomaga. Premagajmo narpopred farni fvojo prevsetnoft".
Politiški razgled in ž njim vred 8. stran završuje pod naslovom: Sdrushene holendarske deshcle kratko poročilo o sklepu holandskega deželnega zbora z dne 5. grudna 1796., da se pod jedno postavo zjedini vseh sedem holandskih dežel.
Prvi list „Noviz“, ki so prihajale na polovici pole male osmerke na svetlo, imel je dve strani priloge noseče napis: »Perftavk h’ Lub-lanfkim novizam N. lu. Tu je natisnjenih sedem oznanil: jedno c. kr. rudne gosposke v Idriji, dve ljubljanske mestne gosposke, jedno kriške sodne gosposke in tri zasebna oznanila, izmed katerih je zanimivo poslednje: »Lublanfki lol-dafhki fhpital potrebuje sa bolnike inu ranjene veliko obes; vfmileni ludje fo profheni, ali zeliga ali napukaniga platna po premoshenju vdijliti, inu per Gofpod Firarjov Rejbelnu v’ foldafhkim fhpitali, al pak per Gofp. Merku isrozhiti. — Sa nas terpeozhim foldatam fe nefpodobi, vfaj zap odpovedat." —
trebne stvari". Tak človek je podoben materi, katera prodaje kruh svojih otrok, samo da jej je mogoče oskrbeti si sladkarij.
„ Priden človek ima kruha, glad mori samo lenuha". Žalibog pri nas Slovencih ni vedno in povsodi tako pravilno in zmerno, kakor bi želeli in bi tudi mogoče bilo: nemarnost, razsipnost in zapravljivost stopajo na mesto marljivosti, zmernosti in varčnosti, dasi bi bile te hvalevredne kreposti našemu malemu narodu, kateri se je sto prav začel razvijati, in to pod sila neugodnimi razmerami, za obstoj in prospeh zelo in povsodi potrebne.
Stoprav potem, ko bi dobra in lepa svojstva pri nas postala narodna, smeli bi se veseliti in zapeti: „Domovina, mili kraj! Mili, mili kraj"!
Miroljub.
Iz zlate Prage. — Dne 29. decembra
1896.	O volitvi praškega župana je slovenski svet že izvedel, da je bil izvoljen kandidat Staročehov dr. Vladimir Srb, prejšnji, drugi županov namestnik, s 45 glasovi, dočim je dobil mladočeški kandidat dr. Jan Podli p ny, bivši prvi namestnik županov, 41 glasov. Volilo se je tri dni, a uspeh je bil vedno isti; odločil je šele tretji dan, ko je župan moral biti izvoljen. Vsled tega je nastala v mestnem starešinstvu kriza. Dr. Podlipi^ je odložil takoj po izidu volitve čast predsedujočega prvega namestnika in hkrati se odpovedal predsedništvu mestne zdravstvene komisije. Mladočeh Karol Vendulfik je izjavil, da odlaga čast nadravnatelja mestnega zavoda za reveže, in Staročeh Gustav A d & m e k objavil je »Poslano", v katerem pravi, da se od-povč časti mestnega odbornika, ker nihče ni hotel 22. decembra poslušati njegovih pomirjajočih besed v mestni zbornici in ker je jasno, da se bode sedaj, ko je nehal kompromis med obema strankama, zopet razvil boj, katerega pa se on ne mara udeleževati. Hkrati se je odpovedal i predsedstvu upravnega sveta mestne hranilnice. — Mladočehi namerjajo izstopiti iz vseh odsekov in obdržati od 11 mandatov v mestnem zboru le šest; kajti ostalih 5 so si pridobili potom kompromisa. Nastopiti hočejo pot najstrožje opozicije proti Staročehom.
Novoizvoljeni župan, ki si je izprosil od večine 8 dni odloga za premišljevanje, ali naj sprejme to čast ali ne, sklical je seje 28., 30. in 31. dnč decembra, da se dovoli budget, izvoli prvi namestnik županov, nadravnatelj mestnega zavoda za reveže in reši več drugih stvari.
Če se razpor ne poravna — govori se, da dr. Srb ne preuzame županstva — utegne se pripetiti, da odstopijo še nekateri Staročehi, kakor je G. Adamek. V mestnem kolegiju, kjer imata sedaj obč stranki jednako glasov, dobili bi potem večino Mladočehi. Sedanji položaj je 43: 43; kajti izmed 45 Staročehov je jeden nevarno bolan, dr. Srb pa ne bode glasoval, kakor le tedaj, kadar bode na obeh straneh jednako
Poglejmo še, kakšna je bila: »Shitna zena v’ Lublani na tergu ta 28. dan Grudna 1796". Izkazana je v treh razpredelkih. Mernik pšenice je veljal 1 fl. 56, 1 fl. 50, 1 fl. 46 kr., turšica je bila po 1 fl. 22, „rdsh“ po 1 fl. 22, 1 fl. 20, 1 fl 16 kr., proso po 1 fl. 22, oves po 54 kr.; ječmenu in ajdi ni naznanjena cena, nego so samo črtice v dotičnih razpredelkih. Pod žitno ceno stoji pripomnja: »Vendana od Lublanfke meftne Gofpofke na 28. dan Grugna 1797. (zmotno namesto: Grudna 1796.) Dr. Anton Podobnik, Purgermafter. Jakob Glavan, Rajtoffizir. Poleg žitnih cen so prinašale »Novize" v poznejših številkah tudi imena ljubljanskih umrlcev in loterijska naznanila. Opisano prvo številko završuje opazka pod črto: „Prizheozhe Novize le d§jle vfako Sr<jdo, inu Sabboto. Velajo fkus z§lo Lgjto . . . 3 fl. Po zef. kr. Pofhti prejete ... 6 fl. Na drobno 3. kr. nemfhkiga fhtevila."
Dne 11. vel. srpana 1798 so naznanile »Novize", da bodo izhajale v prihodnje samo jedenkrat na teden in sicer slehrno soboto, od tedaj pa so veljale po 2 gld. na leto, po pošti 4 gld.
Tak je bil no viški prvenec, tako »potico" je podaril pred sto leti svojim rojakom Vodnik.
(Pride še.)
glasov. Ko pa ozdravi Mladočeh Jož. Wi11. man n, bode razmerje 43 Staročehov proti 44 Mladočehom.
V okraju Tabor je propadel pri zadnji de-žolnozborski volitvi mladočeški kandidat, državni poslanec dr. Lang proti samostojnemu kandidatu Alfonzu Štastnčmu. Čudno in pomenljivo je, da je Štastnfiga, ki je znan brezverec, podpirala katoliška stranka, dobil je 120 glasov, dr. Lang pa 109.
Te dni je bil v Pragi shod čeških kmetovalcev. Zbralo se jih je nad 3000, okoli 2000 pa jih je moralo oditi, ker ni bilo za vse postora. Agrarni oddelek poslancev mladočeške stranke je bil zastopan polnoštevilno. Razpravljalo se je 1.: o namenu in smotru združenja čeških kmetovalcev in o programu, 2. o pogodbi av-strijskoogrski, 3. duševna naobrazba kmetovalcev in sredstva, po katerih bi se ta dosegla, 4. o terminovem in diferenčnem trgovstvu, o njega škodljivem uplivu na poljedelstvo, 5. o kartelih, največjem zlu km6tskega stanu.
Češki deželni zbor ne bode rešil sedaj predloga deželnega odbora glede na direktne volitve v kmečkih občinah, temveč šele v febru-arjevem zasedanju. Potem seveda ne bode možno, da bi se vršile v marcu volitve za državni zbor po novem volilnem redu. Ko so uprašali poslanci najvišjega deželnega maršala kneza Lob-kovica, zakaj ni dal tega predloga na dnevni red, opravičeval se je: „Stranke se v tej stvari še niso odločile.11 Preje se je pa dejalo, da seje v deželnemu odboru sprejel ta predlog jedno-glasno; in tu sed6 Nemci in veleposestniki in Mladočehi — torej vse stranke. . . .
V prvi seji deželnega zbor# se je stavila cela vrsta predlogov. Nemci so znova prišli s starimi svojimi predlogi, da naj se Češko razdeli po narodnostih na dva dela, da se deželni zbor razdeli v češko in nemško kurijo, da se ustanovi čisto nemško sodišče v Trutnovu, tablice v-praškili ulicah naj bodo češkonemške. ... Če se jim vse to ne da, mislijo se pa preseliti iz deželnega zbora domov v opozicijo. ... Tu se pač mora reči: „Skromnost je lepa čednost, in Nemci —jo imajo, ker zahtevajo tako — malo!"
V Pragi se je ustanovil „Katholischer Schulverein," ki pa se ne razločuje od „Deutscher Schulverein a," kakor le v tem, da sta za onega nabirali dve dami po Pragi pri čeških družinah, za tega pa še nihče.
Prva volitev, katero je vodila nova nemška stranka na Češkem, je za njo — poraz. Kandidat Boh m, katerega je postavil praški „ Kazino" pogorel je proti samostojnemu kandidatu Tep-
Ksenija.
Opera v jednem dejanju. Uglasbil Viktor Parma.
Ksenija beži pred svojim ženinom, katerega ne ljubi in kateri se jej usiljuje, in se sestane v nekem ruskem samostanu s prejšnjim svojim ljubimcem, bratom ženinovim. Stara ljubezen uzplamti zopet v obeh. Ko uživata radost svidenja, napade samostan ženin. Zahteva svojo nevesto za se. Menih Aleksij noče je izročiti. Pride do boja med bratoma, Ksenija se vrže med borilca — in udarec, namenjen Aleksiju, prebode nje srce. —
Dva prizora sta torej, iz katerih obstoji celota. Jeden dal je skladatelju priliko, da se pokaže kot lirski, drugi pa. kot dramatski pesnik. Načelo, po katerem je Parma rešil to svojo nalogo, ni več tisto, kakoršno je bilo pri skladatelju „Urha, grofa celjskega*'. Takrat je veljalo: v početku je bila melodija — in spet melodija in spet melodija — seveda italijanska kantilena. Sedaj je pa še drugemu elementu poleg pevca na odru dal veliko veljavo. Njegov orkester ni še nikakor tok šumečih in upletajočih se melodij, ki naj bi se lesketal v vseh barvah, kakor se to vidi na delih novejše smeri, izimši italijansko: vender se je pouspel do integrujo-čega činitelja, kateri tudi, kjer je potreba, zna odločno in samostojno v precej bogati opravi nastopiti. Uzgojen v tradicijah Italijanov, ima Parma v obče vse prednosti njih šole: ravnokar omenjeni ,zmisel za melodijo, potem zmisel za
perju, ki bode najbrže pristopil k nemški naci-jonalni ljudski stranki. Liberalec on ni.
Iz državnega zbora.
(Izvorno poročilo.)
Proračun naučnegn mininterstra.
Po božičnih počitnicah se je v zbornici najprej pričel razgovor o vseučiliščih. Ta predmet so že letos poslanci tako obdelali, da se je sedaj mlatila le prazna slama. Poslanec dr. Kronawetter je zahteval, da naj se odpravijo vse bogoslovne fakultete, ker to niso zavodi za vednost, ampak za dresuro v neke namene. — Poslanec Luzzato si je upal reči, da so Italijani para med avstrijskimi narodi, ker še nimajo svojega vseučilišča. Jezil se je tudi — on je namreč žid — da vlada ne zatre proti-semitskega gibanja. — Poslanec Kaiser se je potegnil za povišmje plač bogoslovnim profesorjem v semeniščih. Minister baron Gautsch je poudarjal važnost modroslovnih ukov in hvalil vzlet avstrijskih gimnazijev. Obljubil je, da je vlada pripravljena podržaviti obe italijanski srednji šoli v Trstu, a tržaška občina tega noče. Preosnoval se je zadnji čas učni načrt za živino-zdravniški pouk. Izrazil je slednjič m inister željo da naj bi vedno večja naobrazba oblažila na-sprotstva med narodi.
Po sprejeti postavki o vseučiliščih prišle so na vrsto srednje šole. Tu se je začela bitka, za Slovence, žalostna, a na mnoge strani poučna — bitka pri Celju. Prvi se je oglasil proti slovenskemu gimnaziju v Celju poslanec Bend el, zastopnik Nemcev na Češkem, češ, da se s celjskim gimnazijem nadaljuje poslovanjanje Nemcev, ki se je začelo pod Taaffejem. Napravi naj se gimnazij ondi kjer je potreben. V nemškem Celju ga ni treba. — Poslanec dr. P r o m b e r je priporočal podržavljenje 16 deželnih srednjih šol na Moravskem. — Poslanec princ Liechtenstein je rekel, da bi bilo prav, ko bi vlada porabila več denarja za šole in manj za topove. — Vladni zastopnik dr. pl. H ar tel je razložil stališče vlade o obveznem pouku drugega deželnega jezika na srednjih šcilah. Uvedel se je ta pouk že v mnogih deželah. Samo ob sebi je umevno, da se mora v prospeh zdravega pouka na to gledati, da ga učenci dobivajo v materinem jeziku in da se učitelji dobro seznanijo z jezikom in slovstvom dotičnega naroda. Brez ozira na politično stališče mora pedagogični moment biti odločilen. Za celjski gimnazij ni izgubil vladni zastopnik nobene besede. — Zato pa je temveč kvasil o tem „nepotrebnem in Nemcem nevarnem" gimnaziju zastopnik Celja, znani dr. Fo-regger. Govoril je tako zmedeno in najivno, da
barvo — kaže tu posebno nagnenje za jasnost, I sijajnost. in pestrost. Poleg tega ima še jako I vredno svojstvo Italijanov: uznos, temperament, strast. Ima pa tudi večino njih napak, katere se tem bolj pojavljajo pri njem, kateremu se ne vidi, da mu globočina severne književnosti, osobito veliki umetniki polifonskega sloga, kontrapunktisti 18, stoletja in njih umetnost niso k srcu prirasli, in kateremu nedostaje vsestranske glasbene naobrazbe in stroge discipline. Tako ne zna v melodiji — kakor niso znali največji Italijani — razlikovati resnično plemenitega od navadnega, trivijalnega. Tako — in to je v mojih očeh pravzaprav neoprosten greh — ne obrača, kakor vsi Italijani, nikoli svojega pogleda od občinstva; vedno gleda, kako bode to ali ono na občinstvo delovalo, kaj bode efekt delalo, a ne da bi svoje oko bil obrnil jedino in samo na svoj bodisi italijanski, bodisi severni umetniški idejal. Občinstvu ugaja to, kar je dobro. Velikemu občinstvu ugaja pa tudi jako mnogo, kar je slabo. In Parma ni si mogel odreči, da ne bi tega nekaj, če tudi, kar bodi izrecno poudarjano, ne mnogo primešal. Ne mnogo, ker njegov ukus se je od skladbe nUrlia“ znatno očistil; on je osobito, kar se tiče globoke izrazitosti, milobe lirskih pasaž dela, moči dramat-skih mest, kar se dostaje uglajenja oblike, neizmerno napredoval. Tako sta n. pr. prva arija Aleksijeva in dvospev s Ksenijo čisto nenavadno lepa in mogočna; takisto jako lepodo-neči in melodijski intermezzo. Za moj severn
so ga le debelo gledali celo njegovi somišljeniki. Nikomur se ni utrnila solza, ko je obljubil, da za vselej zapušča zbornico. Drgnil se je nekaj časa ob Nemce na Češkem, da so še premalo nemškoceljski, in jih s tem močno uzburil. Potem je rekel, četudi se slovenski celjski gimnazij, ki ima 103 učence, precej odpravi, da to nič ne d6, ker dijaki lehko gred6 na slovenske uzporednice v Maribor ali pa na celjski nemški gimnazij. Nagnali so pač duhovniki mnogo učencev lani na slovenski gimnazij v Celje, a-letos je število močno padlo. Ko so slovenski Štajarci izstopili iz deželnega zbora, moral bi se bil ta gimnazij precej zapreti. Ob občnem smehu je našteval dalje Slovencem podeljene koncesije: namestnik deželnega glavarja je postal neki fanatični agitator in voditelj Slovencev v Celju, onem mestu, v katerem se najhuje bijo Slovenci in Nemci. Duhovniki na Spodnjem Štajarskem so Slovenci. Tretje nemške knjigotržnice v Celju vlada ne mara dovoliti. Okrožno sodišče hočejo razdeliti. Zato obupavajo celjski Nemci. Stavil je predlog, da naj se izbriše iz proračuna potrebščina za slovenski gimnazij v Celju.
Poslanec dr. F e r j a n č i č je le prav na kratko oklestil dr. Foreggerja, kar je bilo na-učnemu ministru všeč. Očital mu je, dani razvil in niti z besedo se ne dotaknil jugoslovanskega uprašanja, ampak se je pulil z Nemci na Češkem. Slovenci bodo vprihodnje o Celju molčali, ker menijo, da je ta stvar za vselej rešena. Kako da to uprašanje gre navzdol, pokazali so humoristični uskliki med Foreggerjevim govorom. Mož sploh nič novega ni povedal, in zato ni vredno, da bi se resno ž njim pečali. Jugoslovani bodo razvili v prihodnji zbornici svoj šolski program. Nadalje je govornik omenjal slabo šolsko nadzorstvo na Kranjskem. Ta dežela je jedina, ki ima samo jednega šolskega nadzornika, kateri nikakor ne more izpolnjevati vseh dolžnosti zaradi nedostatnega časa. Tudi ne more naglo obiskovati šol, ker nimamo železnic. Nekatere šole se nič ne nadzorujejo že 12 let. Imenuje naj se tedaj še jeden šolski nadzornik, kakor je sklenil kranjski deželni zbor priporočati vladi, Ta drugi nadzornik ' bi lahko nadzoroval tudi slovenske srednje šole zunaj Kranjskega. Meščansko šolo ima Kranjska le jedno, ustanovljeno od jednega moža. Vsi učenci so Slovenci, učni jezik pa nemški. Učna uprava bodi pozorna, da ne pošlje zdaj tja nekega trdonemškega uči-elja. Pri Kranjski deželni vladi so poročevalci sami pravniki. Tudi okrajnih šolskih nsdzornikov je na Kranjskem premalo. Nadzorovati morajo teško dostopne šole in po mnogih okrajih. Vrhu tega jih rabijo okrajni glavarji za navadne pi.
ukus nekoliko preitalijanski je dvospev obeh bratov — za pevca sicer jako hvaležna pijesa. Dramatski vrhunec opere, dvoboj in smrt Kse-nijina, je jako dramatski in uspešno podan. Največja koncesija občinstvu, ki najbolj moti, je po narodno zaokrožena pesem Ksenijine spremljevalke. Operetni slog njen podaje se čudno resnobni okolici. Tu bi moral rudeči svinčnik kapelnikov rano zdraviti.
Da še v kratkih besedah označim Ksenijo in nje stališče v književnosti. ,Ona je delo talenta, uzraslega v italijanskih tradicijah, polnega temperamenta, jako eklektičnega, čegar eklektični zmisel, kakor se vidi na koraku od Urha do Ksenije, postaje vse dalje finejši in sega polagoma črez meje italijanske. Ako se zgodi, da skladatelj polovico svojega Italijana v sebi odloži in na mesto tega druge elemente sprejme — kar se bode gotovo zgodilo — potem si imamo od njegovih prihodnjih del mnogo obetati. On postane Slovencem to, kar Čehom njemu toli sorodni eklektik liozkošny.
O predstavi sami more se le pohvalno poročati. Gospod Binder je izvrstno pel; takisto izvrstna, kakor vsakokrat, bila sta gospica Š e v-čikova in gospod Nolli; srčna v svoji mali ulogi gospica Polakova. Kapelnik Benfšek izdelal je kaj lepo orkestralno stran, vse pa spretno vodil. Intermezzo se je na burno zahtevanje moral ponavljati, na kar se je skladatelj pokazal na odru, počaščen s ploskanjem in la-vorjevim vencem.	K. Hotfmeister,
sače. Vsak okraj imej svojega nadzornika, ker je mnogo šol s poldnevnim poukom, in torej pri nadzorstvu vsled tega veliko več posla.
Dan 5. januvarija 1897 je bil za Slovence dan nesreče. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Zbornica je pri glasovanju po imenih s 910. glasovi proti 98, odklonila proračunsko postavko za slovenski gimnazij v Celju. Nič ni pomagalo, da je poslanec dr. Šušteršič po glasovanju uzkliknil: „Sramota za nemški narod!" Nemcev bi ne bilo sram, ako hi danes ta dan požrli vse Slovence. In vender, kako je bilo mogoče, da je do tega prišlo, ko slovenski gimnazij v Celju ni samo slovansko, ampak baje tudi vladno uprašanje! Nemški poslanci so bili malone vsi navzočni. Toliko da bolnikov niso prinesli v zbornico. Italijanska in katoliška ljudska stranka, ki sta sicer vedno z vlado, odtegnili sta se glasovanju nalašč. Slovanskih poslancev pa še mnogo ni došlo na Dunaj (2 Slovenca, 7 Hrvatov, 11 Čehov in 29 Poljakov). Rusini so ta dan pripravljali se doma za svoj božični praznik. Pripisovati moramo le dobrosrčni slovenski brezskrbnosti in vladni brezbrižnosti, da se je združenemu nemštvu, ki je porabilo ugodni trenotek, posrečil naskok na Celje. Ne moremo tajiti, da smo ta dan Slovenci precej izgubili. A upajmo, da slovenskega celjskega gimnazija še ne! Grof Turjaški in baron Gorjanski sta se junaški ustopila v vrste slovenskih sovražnikov in jim pomagala do zmage, katero proslavlja zdaj vse nemško časopisje. Obžalujemo, da so celo krščanski socijalisti o tej priliki pokazali, da jim mora biti (vsaj zdaj pred volit vami) nemštvo več, kakor krščanska pravičnost. Nemec je Nemec!
Izgubljen je ubogi, na pol slovenski celjski gimnazij, ako gosposka zbornica ne utakne v proračun zneska 12.850 gld., ki je potreben letos za ta gimnazij. Vrnila bi se potem predloga še tej državni zbornici, da jo sprejme. Sicer pa vlada lahko uredi stvar tudi administrativnim potom in zahteva za pokritje naknadnega zaupa od nove zbornice. Pokazal bode grof Badeni, koliko so mu pri srcu Slovenci in pravična stvar.
Važni dogodki.
Srbija ima že novo ministerstvo, ki je sestavljeno iz zmernih radikalcev. Koalicijskega kabineta Simič ni mogel sestaviti, ker liberalci niso hoteli sprejeti nobenega portfelja. Ministerstvo si stavi za nalogo revizijo ustave, ki je nujno potrebna, Ko izvrši to nalogo, hoče odstopiti. Liberalci in skrajni radikalci delali bodo novemu ministerstvu opozicijo.
V bolgarskem sobranju je bil soglasno sprejet predlog o amnestiji vsem častnikom, ki so se leta 1886. izselili v Rusijo in stopili v rusko službo. Istotako je bil sprejet predlog vojnega ministra, ki določa, naj se častnikom leta v ruski službi prištejo onim, ki so jih doslužili v bolgarski službi. Predlog je važen, ker meri na to, da se izpolni doba desetih let, kajti le v tem slučaju pripozna zakon amnestovanim častnikom pokojnino.
Zlata Praga dobila je prvega mladočeškega župana v osobi dr. Podlypnega. Dr. Srb je namreč odložil županstvo, na kar se je vkljub vsem zaprekam dosegel nov kompromis med Staročehi in Mladočehi. Novi župan je v svojem nastopnem govoru poudarjal, da bode nepristranski v svojem delovanju in da on kot župan ne bode dopuščal, da bi se češki jezik v mestni hiši preziral. Novoizvoljenega župana, ki je v Pragi splošno priljubljen, pozdravljalo je občinstvo živahno.
Ruski car namerja ustanoviti naj višji svet, ki bi stal med ministerstvom in med carjem ter bi carju pomagal reševati najvažnejša državna opravila. Predsednik najvišjemu svetu bode po poročilu ruskih listov veliki knez Konstan-tinovič, ki ga zaradi temeljite naobrazbe splošno spoštujejo.
Španska vlada je uprašala pri ostalih evropskih državah, kakšno stališče bi zauzele, ako bi bila vojska z Združenimi državami, a je dobila kaj nepovoljne odgovore. Nekatere države niso določno odgovorile, češ da je njih stališče
odvisno od neposrednih okolnosti. Italija je obljubila diplomatično posredovanje, vojaške podpore pa nobena. Zadnje dni pišejo listi mnogo o novi zmagi generala Weylerja nad kubanskimi ustaši, a tem poročilom nasproti je treba velike pazljivosti, ker so preradodarna z zmagami.
Skupno postopanje evropskih zastopnikov in diplomatov proti Turčiji ne kaže nikakih pridobitev. Govori in piše se mnogo o najrazličnejših preosnovah, ali sultan konečno ne odobri nobene preosnove. Tako je zadnje dni ministerski svet nredložil sultanu v odobrenje svoj sklep, naj bi se med orožništvo na otoku Kreti sprejemali tudi tujci, ali sultan je sklep zavrgel, dasi je dobro vedel, da je odobrenje lete nove določbe splošna želja diplomatov. Vsi koraki, ves trud v Carjigradu mora biti zaman, dokler si države ne zaupajo; sodeč po sebi zdi se vsaki, da so trudi tujih diplomatov le sebično koristo-lovstvo. Tako se ne morejo odločiti, da bi resno in odločno nastopile; rožljanja s sabljami in pre-tenja se naposled navadi celo — Turek.
Pri volitvi v francoski senat je bilo izvoljenih 09 republikancev, 13 radikalcev, 12 konservativcev in 3 socijalisti. Radikalna glasila so z izidom volitev zadovoljna in računajo na jed-najst novih privržencev v senatu. Politična smer, katero je doslej senat po svoji večini kazal, ne bode se po izidu volitev izpremenila.
Narodno gospodarstvo.
Avstroogrska trgovina na Balkanu.
Naša država je po svoji legi že ustvarjena za to, da preskrbljuje z industrijskimi proizvodi male balkanske dežele, ki še niso posebno napredovale v industriji. Ali vender vidimo, da leto za letom z ginečim politiškim uplivom zajedno peša tudi gospodarski.
Če prištevamo tudi Rumunsko skupini balkanskih dežel, vidimo, da je naša trgovska politika odprla tu široko pot Nemcem, sebi jo pa vedno omejuje.
Leta 1886. se je unela carinska vojska z rumunskim kraljestvom, ki se je končala še le s trgovinsko pogodbo 21. decembra 1893. Kaj so prinesle te napete razmere naši trgovini ? Naš del pri dovozu se je znižal od 45°/0 1. 1885. na 18 5% 1. 1889. in se je od onega časa zvišal le na 25 5°/0 1. 1894. Novejših podatkov nimamo. Čeprav še ne moremo dobro presoditi uspehov trgovinske pogodbe, vender si ne moremo delati posebnih iluzij. Sedanje poljedelske krize na Ru-munskem so ovirale zadnji dve leti dovoz, ali tudi za bodočnost je Avstrijo že prehitela Nemčija s svojo poprej sklenjeno pogodbo.
Sklenila se pa ni z Rumunsko veterinarska pogodba o kugi. O boleznih sodi še vsaka država sama, ali pri tem ne gledajo komisije toliko na živinsko, kolikor na gospodarsko bolezen države, v čije blaginjo poslujo.
Prepoved, uvažati rumunsko živino, je bila povod skoro popolnemu gospodarskemu porazu v iztočnem kraljestvu. Živinarstvo je propadlo, prekomorska konkurencija pa je še uničila poljedelstvo. Zato, da bi se ogrski voli bolje prodajali, pešala je avstrijska trgovina z industrijskimi izdelki in vedno bolj rasla draginja mesa. V Bukareštu so prodajali kilogram govedine po 30 novčičev, revnejši Dunajčan pa je bil prisiljen jesti konjsko meso.
Srbija je navezana po svoji legi na našo državo. Njene trgovinske zveze z drugimi balkanskimi državicami nimajo posebnega pomena, ker so približno vse na jednaki gospodarski stopinji. Vsa letna trgovina iznaša v Srbiji okoli 108 milijonov frankov, od tega pripada na trgovino z Avstrijo okoli 80 milijonov. Dočim pa izvoz iz Srbije leto za letom rase, naš dovoz nazaduje. Naša država se je udeleževala 1. 1887. na vsem dovozu s 75'16%, 1. 1894. pa le 58 83%. Razmere so se še poslabšale, ko ae je zaprla meja srbskim prešičem. Malone poldrugo leto, do septembra letošnjega leta, ni smel noben srbski prešič prestopiti ogrske meje. Nad 10 milijonov frankov je iznašala škoda srbskemu poljedelcu. Ali je imel še potem toliko gospodarske moči, da bi mogel kupovati izdelke, ki so mu prihajali iz Avstrije ? Ogrska vlada je trdila, da
je radi svinjske kuge prepovedala izvoz iz Srbije, v Srbiji se je pa govorilo, da gospodari svinjska kuga na Ogrskem, ne pa na Srbskem. Čeprav se je sklenila zajedno s trgovinsko pogodbo dne 9. avgusta 1892. tudi veterinarska, dalo se je vender Avstroogrski na voljo v nekaterih slučajih prepovedati ali omejiti dovoz. To točko so bridko občutili letošnje leto srbski kmetje, pa tudi avstrijski obrt.
Z Bolgarsko se vrše pogajanja glede na trgovinsko pogodbo. Najbolj preporne točke: veterinarsko uprašanje in tarifi rešile so se menda srečno. Vender bi stopila pogodba šele v veljavo, če sklene bolgarska vlada tudi z drugimi državami jednake trgovinske zveze, kar ji je možno sedaj, ko je Rusija priznala kneza.
Sploh pa tudi od te pogodbe ni pričakovati mnogo, ker naša trgovina tudi v tej deželi zadnja leta peša. V prvih desetih mesecih
1.	1895. se je zmanjšal naš del na dovozu od 28-5 milijonov prejšnjega leta na 18 milijonov.
V T u r č i j i nas vedno bolj izpodrivajo druge države, saj naša država celo malo dovaža za prometno družbo iztočnih železnic, ki je avstrijska družba. Sploh pa v zadnjem času niso turška tla radi politiških nemirov ugodna gospodarskim podjetjem.
Koliko bode donašalo državi novo povišanje davka?
Vlada misli zopet povišati davke za kakih 50 milijonov. Pred vsem sta se sporazumeli vladi obeh državnih polovic, da se sedanji davek na žganje poviša — misel na samotrštvo se je opustila — za konting, špirit od 35 na 50 in za nekonting. od 40 na 55 za hi.
Davek na pivo pa se zviša za kakih 50%. Sedaj iznaša davek na žganje okroglih 32 milijonov ; ki se bode zvišal za 40% t. j. kakih 12 milijonov goldinarjev.
Za pivo je davek preračunjen na 39 milijonov, s povišanjem bode iznašal okoli 60 milijonov.
Tudi petrolej hoče vlada obdačiti za 50% više; torej od 8 milijonov na 12 milijonov.
Razven tega pa namerja vlada dobiti še drugodi denarnih virov, tako pri borznem davku in povišanju dohodninskega davka za nekaj milijonov.
Občinski svet ljubljanski.
V seji dn6 31. decembra stavilo se je več nujnih predlogov: G. dr. Krisper je predlagal, naj se c. kr. vlada naprosi, da se ljubljanskim obrtnikom in trgovcem vsled potresa dovoljeno brezobrestno državno posojilo kot neizterljivo odpiše. Utemeljujoč predlog naglaša g. dr. Krisper, da se stanje obrtnikov in trgovcev po potresu ni še zboljšalo; nasledke katastrofe čutijo še vsi. Po predlogu g. župana preloži se razprava v tajno sejo. G. dr. Gregorič je predlagal: »Občinski svet naj pooblašča g. župana, da ta stori vse potrebne korake, da se triodstotno državno posojilo, dovoljeno hišnim posestnikom v Ljubljani, že meseca januvarija t. 1. realizuje in da v tem času poroča občinskemu svetu. Hišni gospodarji nujno potrebujejo denarja, ker morajo plačevati obroke stavbenim mojstrom, in če tega ne storč, morajo plačevati za zaostali dolg obresti, in vender so se že obresti za to še neizplačano triodstotno državno posojilo stavili v proračun. Tisti pa, ki še niso pričeli zidati, ne vedo, pri čem da so, in vsled tega se ne morejo vršiti sedaj, ako je naj bolj ugoden čas, nobene predpriprave za zgradbe spomladi. G. župan Hribar pritrjuje temu predlogu, in je že sklenjeno, da pojdeta z g. deželnim glavarjem na Dunaj dne 7. t. m,, da izposlujeta rešitev posojila in bode takoj o uspehu poročal občinskemu svetu. Dr, Gregorič zadovolji se s tem pojasnilom in umakne zaradi tega svoj predlog.
Jako umesten predlog stavil je g. dr. M a j ar on: Gospodu županu se naroča, da izposluje pri c. kr. deželni finančni upravi, da se 25letna davčna oprostitev podeli tudi tistim po potresu prouzročenim prezidavam, katere je ukazal ali ukaže mestni magistrat, ne pa samo tistim, ka-
tere je naložila prvotna državna ogledna komisija. Ako pa se s tern nič ne doseže, obrne naj se s peticijo do c kr. finančnega ministerstva, G. dr. Krisper toplo podpira predlog in želi, da bi vlada avtonomijo občine uvaževala ne samo v stavbinskih, nego tudi v drugih rečeh, ker kršenje avtonomije je nekaka bolezen, na kateri danes tu na Kranjskem bolehamo. Predlog bil je z večino (!) glasov sprejet.
Sklenilo se je pridružiti peticiji, podpisani od 500 prosilcev iz Ljubljane in okolice, naj se odpravi prevažanje železniških voz na mostu, kjer se Dunajska cesta z progo južne železnice križa. Peticija pošlje se ravnateljstvu južne železnice, prepis peticije pa c. kr. železniškemu mi-nisterstvu na Dunaj.
Izmed predlogov, tičočih se imenovanja ulic, omeniti nam je posebno predlog g. T u r k a, naj se imenuje ^Židovska ulica" od sedaj „Ein-spielerjeva ulica", „Židovska steza", pa »Navratilova steza1'. Predlog se je izročil policijskemu odseku, kakor tudi predlog dr. Krisperja glede „Velike Bleiweisove ceste".
V novoletnem nagovoru slikal je g. župan preteklo in prihodnje delovanje občinskega sveta in potem zaključil sejo.
Seja dne 5. januvarja 1 8 9 7. Naj bolj vazna stvar bila je konečna rešitev javnih uličnih napisov v Ljubljani. Slučaj je hotel, da se je ta stvar isti dan razpravljala v slovenskem občinskem zastopu, ko je dobila slovenska ravnopravnost v državnem zboru — moralno zaušnico.
G. Žagar poroča v imenu policijskega odseka, da je ta le z večino glasov sklenil 1.) Javni napisi ulic in trgov napravijo se v bodoče v slovenskonemškem jeziku, in sicer v tem razmerju, kakor so bili dosedaj nemškoslovenski.
2.) Samoslovenski in nemškoslovenski napisi se odpravijo. 3.) Na novo narejeni slovensko-(majhno) nemški pa ostanejo. Isto velja za hišne tablice. Dr. Gregorič uzdržuje prvotni svoj predlog, da se napravijo samoslovenski na pisi, in predlaga glasovanje po imenih. G. dr. Tavčar navaja 4 priče, da je g. dr. Gregorič pred 4 leti v neki gostilnici agitoval za dvojezične napise in celo dejal, naj bodo tudi laški. Poudarja, da ni mogoče sedaj dobiti samoslo-venskih napisov, ker bi tudi v deželnem odboru odklonili tak sklep občinskega sveta. Dr. Gregorič mu v odgovor poudarja, da sklepa občinski svet v tej tako važni tu načelni stvari pod utisom iz državnega zbora došlega poročila, da je slovenski celjski gimnazij odklonjen. Gospodje, ki se imenujejo narodni, naj po tem sodijo. Za gospodom dr. Tavčarjem ne bode hodil v razne gostilnice, v katere on zahaja, tudi ne bode prič iskal za svoje govore, kar je pa poudarjal in bode vedno poudarjal, je stališče rav-nopravnosti tudi proti nam Slovencem. Dr. Tavčar je pred 4 leti poudarjal, da se takoj odpravijo samoslovenski napisi v Ljubljani, ako spoznajo ravnopravnost tudi druge narodnosti v slovenskih pokrajinah. Za take ravnopravne dvojezične napise je bil in bo vedno in za to ni treba iskati nobenih prič. Drugega tudi ne žele obmejni Slovenci. Morebiti bi g. župan lahko storil potrebne korake in stopil z drugimi občinskimi zastopi v zvezo, če bi ti ne hoteli ozirati se na ravnopravnost naroda slovenskega. Nobeden ni primoran čitati sklepe občinskega sveta ljubljanskega; če se pa stopi v oficijelni dogovor, nb more se nihče izgovarjati. V slovenskem dnevniku je bilo čitati, da je g. deželni pred sednik baron Hein jako občutljiv glede na nemške napise v Ljubljani. Sicer ne ve, od kod ima „Slov. Narod" svoje informacije, ali misli, da mora biti tudi deželna vlada Štajerska, Koroška, in Primorska i. t. d. isto tako občutljiva glede slovenščine v teh pokrajinah, saj smo vender vsi avstrijski ravnopravni državljani. Po odgovoru g. župana, ki poudarja, da bi po njegovem mnenju morali biti v Ljubljani samoslovenski napisi, kakor sta jih predlagala on in dr. Tavčar, o katerih pa sedaj ni umestno sklepati, bil je predlog policijskega odseka sprejet in odklonjen predlog dr: Gregoriča, naj se glasuje po imenih.
Pri proračunu vodovoda sprejeli so se poleg predlogov ravnateljstva še naslednji predlogi dr. Gregoriča 1.) Vodomerščina naj se od 7 gld. 20 kr. na leto primerno zniža. 2.) Določijo naj s 3 pogoji, pod katerimi je postavljati v hiši vo domer. 3.) Dovoli naj se hišnim posestnikom, da smejo sami kupovati vodomer. 4.) Računa naj se večja poraba vode ne po preteku 3 mesecev, nego po preteku jednega leta, ker se tudi od letne najemščine plačuje 5 % vodarina. 5.) Predlogi naj se izroče vodovodnemu ravnateljstvu v pretresovanje in poročanje do 31. marca t. 1.
Slovanski svet.
Slovenski gimnazij v Celju. O tej važni točki našega programa govorimo danes v poročilu iz državnega zbora in v prvem uvodnem članku.
„Siidsteirische Post" in jugoslovanski klub.
„Sudsteirische Post" je že često poudarjala, da se je treba jugoslovanskim državnim poslancem združiti v skupen klub. Zdaj pozdravlja z zadovoljstvom osnutje tega kluba in odločno poudarja, da so to, kar se pri nas napačno imenujo „koncesije", naša zakonito zajamčena prava, katera se nam krivično kratijo, samo da se privi-legovani narodi ohranijo pri dobri volji. Naše narodne željene bodo potihnile in ne smejo potihniti, dokler se ne uresničijo; narodna in jezikovna ravnopravnost mora se pri nas izvršiti in zanemarjenim jugoslovanskim pokrajinam mora se pomagati v gospodarskem oziru. Konečnoje rečeni list tudi mnenja, da se tudi volilci izreko o potrebi skupnega postopanja jugoslovanskih poslancev in da sprejmo samo tiste kandidate, kateri se zavežejo, da hočejo stopiti v jugoslovanski klub.
Slovenski ulični napisi in kranjska hranilnica. Vsemu svetu je znano, kdo je znesel vkupe tiste milijone, s katerimi razpolaga sedaj tako prešerno najstarejši denarni zavod v kranjski deželi. To so prihranki slovenskega kmeta, slovenskih hlapcev in dekel, to so novci slovenskih cerkva. Bore malo denarja je znosil tisti narod, kateremu sipa sedaj obogatela starka leto za letom mogočne podpore. Slepa pa je za slovenske potrebe, gluha za slovenske prošnje. Kako skopari sedaj, ko bi bilo treba nakloniti izdatno pomoč ljubljanskemu mestu in še to pomoč, ki jo obeta za regulacijo Ljubljane, je baje da navezala na pogoj, da morajo biti ulični napisi dvojezični ter da mora meriti vsaka nemška črka toliko centimetrov, kolikor slovenska. Ali ni drzno tako zahtevanje od zavoda, ki hoče biti „kranjski", pa z jedinonemškim napisom na pročelju svojega doma zan i kuj e Sl o v en -stvo na Kranjskem?
Nespoštovanje slovenskega jezika. Kako malo se spoštuje naš jezik, o tem bi lahko pisali cele knjige. Celo tam, kjer nam tega nihče ne brani, ne spoštujemo svojega materinega jezika. Može jeklene je popihala sapa po vsej Sloveniji, Navedimo nekaj slučajev! Nedavno so bile na c. kr. učiteljišču v Kopru skušnje učiteljske sposobnosti, katerih so se udeležili slovenski, hrvaški in italijanski učitelji. Vabila na skušnjo so dobili slovenski in hrvaški učitelji v nemškem jeziku, a italijanski v italijanskem jeziku. Neki slovenski učitelj v tržaški okolici je dobil vabilo v italijanskem jeziku. Predsednik izpraševalne komisije je Slovenec. Dalje. Zakup-ništvo užitnine v Ajdovščini pošilja Slovencem plačilne listke v nemškem in italijanskem jeziku. Tako poroča „Soča.“
Pri nas v Ljubljani, zapomnimo si v slovenski Ljubljani, pošilja ljubljanska plinarnica slovenskim strankam mesečne račune v nemškem jeziku! Tu bi lahko zahtevali slovenske račune, da, morali bi zahtevati odločno, da se spoštuje naš jezik. Od ljubljanskih zavednih slovenskih trgovcev to tudi pričakujemo. Ako bodemo zahtevali slovenske račune, morala si bode „nemška" plinarnica najeti Slovenca, ki bode znal sestavljati slovenske račune. Jeden Slovenec dobode zopet službo, a slovenščini pomagamo do časti.
Slovenski Nemci v Ljubljani. Tako globoko smo padli in zabredli v nemščino, da tega niti ne vidimo. Od slovenskih žen in deklet zahtevamo, da slovenski govorč na javnih prostorih, da bi se tako javno kazalo slovensko lice naše bele Ljubljane. To je dobro in tako bodi! Toda bodimo tudi sami ravno taki, ka-keršne želimo, da bodo naše žene in dekleta. Bodimo tudi mi možje v javnosti Slovenci, govorimo slovenski in uradujmo slovenski v svojih uradih, v katerih nam tega nihče zabraniti ne more. Vrzimo jedenkrat s sebe staro zanikarnost in spoštujmo sebe, spoštujmo svoj jezik in dajmo mu čast, kjer mu gre.
Za danes beležimo nekaj malega, kar je priobčila in omenila „Soča". Njen dopisnik namreč piše: Kolikor meni znano, dosedaj se še ni našel slovenski časopis, ki bi se bil spodtikal na tem, da je uradni jezik trgovske in obrtne zbornice kranjske, v koji ima „narodna" stranka večino, — nemški; da občujo ljubljanski „na-rodni" trgovci nemški med sabo; da tožijo „na-rodni" zastopniki, „narodnih" ljubljanskih trgovcev, nemščine popolnoma nezmožne Slovence v nemškem jeziku; tako da se vrši v pravdah, kjer so tožitelj, njega zastopnik, toženec in sodniki Slovenci, tožba, obravnava in razsodba v
— nemškem jeziku. Ne, to že ni več škandal! Toda: Dummer Bauer, das verstehst du nicht! Kaj ne?
Slovenščina v cerkvah tržaške okolice.
— Ob mejah slovenskega jezika, torej tam ob robu slovenske zemlje, kjer je najlaže kak košček odtrgati, gode se važne izpremembe. Dozdaj smo Slovenci bili vajeni, da nam niso priznavali naših pravic v političnem življenju, a zdaj sovražniki naši silijo v cerkev, v kateri smo mislili, da smo na veke varni. Ob mejah slovenskega jezika pode Slovane iz cerkve. Na zahodnem Ogrskem, kjer vlada Mažar, vlada že mažarski jezik v cerkvah naših bratov prekmurskih Slovencev. Ob jadranskem morju, torej na nasprotni meji Slovenstva, urivajo nam italijanščino v cerkev, prepo-vedujo slovensko petje v cerkvi in uvajajo italijanske propovedi v slovenske cerkve. Slovenci, pozor! Ob mejah se prikazuje huda nevihta, pazite, da nam domovina ne bode škode trpela. Ne bodimo slepi! Sovražnik bode trgal kos za kosom naše zemlje in pride tudi do srca te zemlje, ako se vsi v bran ne postavimo.
Dan na dan dohajajo nam žalostne vesti iz Trsta. Vselej, kadar prejmemo „Edinost“ v roke, prešine nas strah, da bodemo čitali spet o kakem napadu na Slovence, da se jim zopet v uradu gode nove krivice, ali da so Italijani kakega Slovenca ubili. Ime umorjenega hrvaškega mladeniča Ostermana ne izgine nam iz spomina. Da magistratni organi zasledujo Slovence, ki so v njega službi, da se odpuščajo iz službe slovenski sinovi samo zato, ker se je njih oče udeležil slovenskega shoda, to nam ne daje miru, in Slovenci bodo morali resno premišljati o tem položaju. Ob vseh mejah naših je jednako; od nikoder nič veselih znamenj, a kaj pa delajo Slovenci v Ljubljani? O tem sodite vi. dragi rojaki!
Toda čujmo, kaj se nam poroča iz Trsta. „Edinost“ piše: Zares britka ironija je to, da v isti hip, ko okoličani na javnih shodih soglasno sklepajo resolucije proti poskusom od italijanske strani, da bi se tudi cerkev zlorabljala ža poli-tiške namene, sosebno pa za širjenje italijansko-židovsko radikalne propagande, prihaja v javnost tužen glas, da stremljenja te propagande morejo zabeležiti zopet nov uspeh, V italijanskih listih čitamo namreč, da je odredil škofijski ordinarijat tržaški, da se bode od 1. januvarja 1897. leta naprej v župni cerkvi v Rojanu vsako nedeljo ob 11. uri predpoludne propovedovalo italijanski. Seveda poudarjajo italijanski listi, da se je odredilo tako vsled prošnje „mnogih župljanov ro-janskih". Mi pa vemo dobro, da so od teh „mno-gih župljanov" 8/* Slovenci, poznamo tudi način, kako so se nabrali podpisi, in vemo tudi, od kodi je prišla inicijativa za ono prošnjo. V osvetljenje načina, kako so se nabirali, ali prav za prav izsiljevali podpisi, bodi nastopno dejstvo. Med onimi, ki so podpisali prošnjo za italijansko pro-poved, poznamo siromakov, ki so pozneje došli
podpisat protest proti oni prošnji in ki so za-trjali zajedno, da so to poslednjo podpisali le zato. ker so morali, ker jim je šlo za kruh, za obstoj bednih njih rodbin.
Kdo triumfnje danes?! Ti isti življi, ki so triumfovali, ko je leta 1870 Italija pogazila posvetno vladarstvo vladarja cerkve katoliške; ki so nedavno hoteli uzkratiti samostojnost in ne odvisnost naše cerkve v mestu tržaškem, ki so protestovali proti obredom naše cerkve po javnih ulicah, ki so celo v Rimu obrekovali našega škofa, ki so poslali župnika Jurco v Rojan z izrecnim namenom, da bi širil italijanizacijo, in ki so opetovano izjavili celo v pogovorih z našimi ljudmi: „Ko bodemo imeli v svojih rokah učitelje in duhovnike, potem so izgubljeni Slovenci v tržaški okolici!“
Mažarščina v cerkvah na Ogrskem. Znamenit in poučen je kardinala Ledocho\vskega reskript, s katerim se je obrnil do škofa Ivana Valyja. Kardinal naznanja škofu, da congregatio de propaganda lide ne more privoliti, da se uvede mažarski jezik v liturgijo mažarskih grkokato-ličanov, in poziva škofa, naj on to svojim du hovnikom na srce polaga in naj zabrani, da bi se liturgijske knjige prevajale na mažarski jezik, a prevode naj uniči. Kakor vidimo, kurija obsoja, da se pomažarjevanje vrši v cerkvi. Znano je, da hoče ogrska država cerkev pomažariti. Preslabi in brezpravni Slovani na Ogrskem ne morejo se temu upirati, zato pa jih bode le krepilo in bodrilo, ko vidijo, da kurija zapira pot mažarščini v njih cerkve.
Dr. Jan Podlipny — župan zlate matičke Prage. Dne 2. t. m. je bil dr. Podlipny s 83 od 85 oddanih glasov izvoljen županom kr. glavnega mesta Prage.
Novi župan, ki si je izbral geslo: „poštenost in moč", rekel je: »Spominjam vas konečno na to, da se v Pragi, v našem domu, nahaja krona svetega Vaclava, simbol češke slave, a tudi simbol češke moči in češke hrabrosti; simbol celokupne češke občine, to je kraljestva, po knežene grofovine in vojvodine, simbol jedin-stvenosti in nerazdelnosti te naše drage ljubljene češke domovine". Naudušujoč svoje tovariše za uzajemno in složno delovanje, sklenil je z besedami: »In tako kličem naši dragi zlati, stostolpi slovanski kraljevski matički Pragi: »Na zdar!“
Na galerijah in v ložah stare praške mestne zbornice bilo je vse polno najodličnejšega občinstva, ki je županove besede burno pozdravljalo in odobravalo, in tudi na ulicah je ljudstvo izražalo novemu županu najprisrčnejša sočustva.
Dr. Jan Podlipny je tudi nam Slovencem dobro znan. Kot starosta praškega »Sokola" prišel je v našo Ljubljano z brati Cehi; a lani je v imenu mesta Prage sprejel in pozdravil v mestni zbornici slovenske izletnike. Porodil se je dne 24. avgusta 1848. Leta 1880. je otvoril svojo odvetniško pisarnico. Leta 1893. bil je izvoljen prvim podžupanom kr. glavnega mesta Prage. Leta. 1889. volilo ga je praško staro mesto v deželni zbor češki, a od leta 1895. je deželni odbornik. Po smrti dr. Kučere (1895) postal je dr. Podlipny predsednik izvrševalnega odbora mladočeške stranke. Kot starosta čeških sokolskih društev udeležil se je z mnogimi de-putacijami francoskih slavnosti.
Slovanu, županu slovanske Prage, kličemo
tudi mi: »Slava!"
Zborovanja slovenskih učiteljskih društev.
0 vsakoletnih božičnih počitkih zboruje naše slovensko učiteljstvo v Ljubljani. Tako tudi letos in sicer prvič v prostorih »Narodnega doma." Dne 28. decembra lb96. je bil ob 6. uri zvečer v klubovi sobi „Narodnega doma“ občni zbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani1*. Običajnim poročilom tajnika in blagajnika pouzamemo. da je imelo društvo v drugem letu svojega življenja 2 pokrovitelja,
1 ustanovnika, 70 rednih članov in 100 podpornikov ter da je društveno imetje naraslo na 5000 kron, kar je gotovo lepa svota za društvo, ki deluje šele tako malo časa. Omembe vreden je tudi predlog odbornika g. Juraja Režka, ki meri na to, da se začne v najkrajšem času z zgradbo „ učiteljskega konvikta". Predlog je občni
zbor sprejel z oduševljenjem. Društvo goji najblažje namene, zatorej je vredno vsestranske podpore. V odbor, ki se je precej ustanovil, voljeni so gg.: Andrej Žumer, predsednik, Franc Gabršek, I. podpredsednik, Jožef Cepuder,
II.	podpredsednik, Juraj Režek, tajnik, Jakob Dimnik, blagajnik, Franc Črnagoj, Jakob Furlan, Eng. Gangl in Janko Likar, odborniki.
Dne 29. decembra 1896. pa je bil občni zbor »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" v mali dvorani »Narodnega doma". K občnemu zboru se je zbralo do 100 družbenikov. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo pravi, da je sestavljal v preteklem letu odbor pravila za deželno učiteljsko društvo, da je prirejalo »Slovensko učiteljsko društvo" društvene večere s predavanji in da je štelo 409 pravih članov in jednega podpornega uda. Društvo je imelo 1665 gld. 58 kr. dohodkov in 1668 gld. 45 kr. troskov. Glasilo „Učitelj ski Tovariš" je štel 600 naročnikov. Za „cesar Franc Jožefovo ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem" se je nabralo v prvem letu 500 gld., kar je najlepši znak učiteljske požrtvovalnosti. Omenimo naj še prošnje na velesi, deželni zbor kranjski za zboljšanje gmotnega stanja. Prošnjo je sestavil nadučitelj Luka Jelenec in podpisalo jo je vse kranjsko učiteljstvo. Konečno je bila volitev odbora, ki se je precej ustanovil. Voljeni so gg.: predsednik Franc Gabršek, podpredsednik Anton Razinger, tajnik in knjižničar Engelbert Gangl, blagajnik Franc Črnagoj. urednik Jakob Dimnik in odborniki: Luka Jelenec, Ivan Kruleč, Lovro Let nar in Janko Likar.
Iz obrtnih krogov smo prejeli nastopne vrstice: Radostno so pozdravili razni stanovi novo izšlo neodvisno glasilo, katero si je stavilo plemenito nalogo, blažiti strasti in združevati nejedine slojeve v človeški družbi. In res je ne odvisni »Slovenski List" priobčil že nekatere članke tudi iz delavskih krogov, kateri bi morali zanimati vsakega zavednega obrtnika. Obrtnik, ki se zanima za razne njega malo ali nič tičoče se stvari, za razne občinske, deželno-zborske in državnozborske volitve, celo za združevanje političnih strank i. t. d., pozablja in zanemarja najznamenitejše stvari, med katere smemo mej mnogimi drugimi šteti tudi delovanje trgovskih in obrtniških zbornic. Obrtna društva naj bi se zanimala za vse javno delujoče za-stope, in ravno sedaj se ponuja za to ugodna prilika ob razpisu volitev v rečeno zbornico. Poučevala naj bi svoje člane o teh volitvah ter določala povsem neodvisne kandidate, koji bi se ne strašili zastaviti svojega prepričanja javno v korist obrtnikov davkoplačevalcev. Ravno delovanje obrtniških zbornic tiče se neposredno koristi in pravic malega obrtništva in ravno v tem zastopu treba mnogokrat braniti stare uveljavljene pravice obrtništva, napram vedno razširjajoči se trgovini. Kandidatom, katere bi priporočala obrtna društva in za nje agitovala, moralo bi biti prvo najvažnejše načelo: ločitev obrtniških od trgovskih zbornic, sestava posebnega samostojno delujočega odseka iz skupine zavarovalnih denarnih prometnih zavodov, rudo-kopov in veleobrtnikov, kateri sopro-izvodniki in trgovci zajedno. Ugovarjati bi utegnil oni, ki je poučen o organizaciji obrtniških in trgovskih zbornic, da nimajo izvršilne oblasti, da ne morejo ustrezati namenu. Vender se more temu oporekati, da vlada ne bode pre-ustrojila zbornic dotlej, dokler tega ne bodo poudarjali in vedno in vedno zahtevali odločno in jasno možje, katerim je blagor obrtništva na srcu in kateri so se zavezali s častno besedo napram svojim voliloero, da hočejo ostati zvesti načelom, ne ozirajoč se na vlado ali na uradnike v zbornici poslujoče in od vlade odvisne.
Tem je največ do tega, da so izvoljeni njih pristaši, da tako brez težav in ugovorov razsojajo o stvareh, katere so jim kaj malo na srcu.
Ljubljanska obrtniška in trgovska zbornica, — katera je razpisala volitve na dan 14., oziroma 12. januvarja 1 897 — šteje 24 svetnikov, od katerih volijo vsaka tri leta obrtniki 14, trgovci pa 10, Volileev je v obrtnem
odseku v vseh treh razredih blizu 1000, v trgovskem pa okolu 700. Sodeč po številu obrtnikov volileev in po številu odločenih svštnikov, morali bi obrtniki imeti večino, vender pa pre-vladujo trgovske koristi obrtne, ker prometni, zavarovalni in denarni zavodi, rudokopi in vele-obrtniki glasujo in pritegujo trgovskim koristim. Ako bi obrtniki in njih društva razvili pred, volitvami dobro agitacijo po mestih, osobito pa še po deželi, kjer nebrižne in ne dovolj poučene obrtnike lov6 nepoklicani, obrtništvu nenaklonjeni ljudje, kaj lahko bi spravili izmed obrtnikov može za svetnike, kateri bi se odločno potezali za pouzdigo in pravice itak zapuščenega obrtništva. —
Te vrstice napisali smo v očigled bližajočim se volitvam ter navajamo konečno še nastopne podatke, katere smo posneli iz objavljenega razpisa : Volitev se vrši dn6 14. januvarja 1897 od devete ure dopoldne do 6. ure popoldne v magi-stratni dvorani v Ljubljani pršd komisijo samo ustmeno ali pa z osobnim oddajanjem glasovnic, na katerih so zapisani kandidatje. Volilci, kater^ se ne morejo osobno udeležiti volitve, naj pošljejo izpolnjene glasovnice z izkaznicami vred obrtnemu oblastvu prve instancije, to je v Ljubljani mestni magistrat, na deželi pa okrajno glavarstvo, onega kraja, kjer volilec vrši svoj obrt, do najdlje
12.	januvarja 189 7. Volilna komisija sama ne sprejme od volileev naravnost doposlanih ji glasovnic, marveč le ravnokar omenjena oblastva. Glasovnice se pošljejo odprte ali pa zaprte; zaprte glasovnice morajo imeti na zunanji strani označeno ime volilca. Te glasovnice z izkaznicami vred smejo volilci pošiljati ljubljanskemu mestnemu magistatu ali dotičnemu okrajnemu glavarstvu po pošti, po c. kr. davčnih uradih, po občinskih uradih ali posebnih poslih. Volilci naj nikar ne pozabijo ob posebni volitvi prinesti seboj izkaznico; oni pa, kateri volijo pismeno posredovanjem okrajnega glavarstva, oziroma ljubljanskega mestnega magistrata, priložiti jo glasovnici, ker sicer bi bil dotični glas neveljaven. Na delo torej zavedni obrtniki in zastopniki obrtništva!
Prvi občni zbor „Obrtne zveze za Kranjsko" vršil se je v sredo dne 6. t. m. vsalonu pri »Ma-liču" ob 10 uri dopoludne. Navzočnih je bilo okolu 200 obrtnikov. Predsednik bsnovalnega odbora g. Eberl otvori z jedrnatimi besedami shod ter z zadoščenjem pozdravi toli mnogoštevilni zbor. K prvi točki „volitev odbora" oglasi se g. Turk ter predlaga v odbor: g. Eberla, g. Pa ur a, g. Al. Lenčeta, g. Bizjaka, g. Šturma in g. Kregarja. G. Šturm predlaga v odbor tudi g. Turka. Oba predloga se sprejmeta. Namestniki odbornikov so bili izvoljeni gg : Ča mer ni k, Breskvar in Burger; računskima pregledovalcema pa gg.Fr. Štrukelj in g. Bremec. Poročilo o važni drugi točki: Razgovor o prihodnjih volitvah za trgovinsko in obrtniško zbornico, bilo je v rokah g. Šturma. Poročevalec poudarja, da sedanje trgovske in obrtne zbornice napram obrtnikom ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Obrtne zbornice treba ločiti od trgovskih. Obrtniki naj sklenejo v prihodnje udeleževati se volitev v zbornico, in zmage ne bode odvrnila vsa agitacija mestnih slug, ki pri volitvi opravljajo menda ne z vednostjo g. župana posel agitatorjev. Obrtniki naj postavijo svoje kandidate, naznanijo naj jih zborničnemu predsedstvu, ki se mora na želje obrtnikov ozirati. G. Kregar poudarja, da imajo obrtniki večino glasov, 1000 obrtnikov in 700 trgovcev, da pa sedita v zbornici samo 2 mala obrtnika. Poziva obrtnike, naj pristopajo k »Obrtni zvezi za Kranjsko" in se organizujo. Pritožuje se, da so v agitaciji tudi na deželi posnemali uradni sluge ljubljanske mestne sluge. Govornik ima dokaze. Upraša, koliko obrtnikov sedi v narodnem volilnem odboru, ki je proglasil kandidate. Priporoča obrtnikom, naj na bele glasovnice napišejo te le kandidate: Klein Anton, tiskar in posestnik v Ljubljani, Ignacij Ča-mernik, kamnosek in posestnik v Ljubljani, Jožef Turk, posestnik in občinski svetnik v Ljubljani, Frid. Pauer, pek in posestnik v Ljubljani. Na višnjave naj se zapišejo ti le kandidatje: IvanKrajec, knjigotržec in posestnik v Novem Mestu in Andrej Mejač, župan in
posestnik v Komendi pri Kamniku, na rudeče glasovnice pa Karol Pollak, trgovec in posestnik v Ljubljani, Hugo Eberl, pleskar v Ljubljani in Andrej Druškovič, trgovec v Ljubljani.
K tretji točki: »raznoterosti" oglasil se je g. Šturm ter ožigosal, da uradni list ni prinesel nikakega poročila o zadnjem shodu in se za obrtništvo sploh ne zanima. Naj se list v bodoče malo bolj ozira na one, ki ga s svojim denarjem morajo podpirati! G. Kregar inter-peluja, zakaj deputacija, ki je bila voljena dno 27. decembra m. 1., še ni šla k deželnemu predsedniku. G. Turk pojasni, daje bil g. Hein na Dunaju, da pa deputacija v kratkem stori potrebne korake. G. Šturm predlaga naj se izvolijo 3 možje, ki store pri finančnem ministerstvu primerne korake za odpis oziroma za podaljšanje plačevanja potresne podpore. V deputacijo so bili izvoljeni gg. Doberlet, Eberl in Šturm. Soglasno sprejela se je resolucija, katero je stavil g. Kregar: »Ljubljanski obrtniki, zbrani na prvem občnem zboru » Obrtne zveze za Kranjsko" dne 6. januvarja 1897. protestujemo proti sklepu občinskega sveta z dne 23. decembra 1896. 1., s katerim je povišal doklade na hišno najemnino s 15°/0, pri kateri so zadeti vsi slojevi. Mestni odbornik g. Turk pravi, da so sicer v mestnem zboru odklonjeni vsi predlogi, ki bi bili obrtnikom koristni. Predsednik je na to s primernimi besedami zaključil shod. Prvi občni zbor »Obrtne zveze za Kranjsko“ je pokazal, da se pošteno domače obrtništvo pričenja zavedati svojih pravic in da se jih hoče tudi posluževati, bodi to komu ljubo, ali ne.
Državnozborske volitve na Kranjskem. Dobili smo od prijatelja našega lista sledeče pismo »osrednjega odbora katoliškonarodne stranke “ :
Častiti gospod! Državnozborske volitve se bližajo; skoro gotovo vršijo se že začetkom meseca marca, ali pa celo že februarja. Dosedanji poslanec gorenjskih kmetskih občin, grof Hohen-wart, je izjavil, da ne kandidhje več. Katoliška narodna stranka namerava tedaj — ozirajoč se na izražene želje volilnega okraja — volilcem gorenjskih kmetskih občin priporočati ali vodjo g. Frana Povšeta, ali pa g. dr. Ignacija Žitnika. Podpisani odbor prosi, da naj čč. gg. zaupni možje to vzamejo na znanje ter se o tem event. izjavijo v 14 dneh na naslov podpisanega tajnika : dr. Ivan Šušteršič, advokat v Ljubljani. Osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke. Andrej Kalan, načelnika namestnik. Dr. Ivan Šušteršič, tajnik.
Za danes priobčujemo to vest brez vsakega pojasnila, pridržujemo si pa, ker so nam razmere na Gorenjskem dobro znane, govoriti pozneje, ko se bodemo bavili z državnozborskimi volitvami v obče.
Za nemško dijaško uzgojevališče v Celju nabrali so do danes G3.000 kron. Nabiralci so iz Avstrije in iz Nemčije. Vse, kar nemški misli in čuti, izdalo je geslo: „Za Celje“! Torej boj za Celje! A mi Baislimo in trdno upamo, da niti ti židovski denarji ne rešijo dozdevnega nemštva v Celju, ako se Slovenci skupno v bran postavijo za sveto stvar slovensko. Potrebno je, da združeni nastopamo in krepko odgovarjamo s tem, da polagamo vsi prispevke za južnošta-jarski jubilejski zaklad in za dijaško kuhinjo v Celju. Celje, ki je nekoč bilo, bode potem zopet — naše.
»Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani" priredi dne 10. t. m. javen društven shod ob 4. uri popoldne v prostorih gostilnice g. Ferlinca. Dnevni red: 1) Krščanski socijalizem in socijalna demokracija, 2) Raznoterosti.
List, ki je te dni trdil, da se njegova stranka zvesto drži Bleiweisovega programa; list, ki je le samo norčevaje se poročal o sedemdesetletnici naslednika dr. Janeza Blei\veisa g. Luke Svetca, naznanja svojim vernikom poroko tistega plemiča, ki je pred nekaterimi leti javno grdil naš jezik, s hčerjo rodbine, ki nosi slovensko ime.
Lekarnica „pri Mariji Pomagaj". Ozirajoč se na dolgoletne želje prebivalcev šentpeterskega predmestja, otvoril je g. Milan Leu s tek Ie-
karnico na Resljevi cesti. Vsi listi so že opozorili na to podjetje. Lekarnica „pri Mariji Pomagaj" je novo urejena, nje lastnik je priznan strokovnjak. A ker je tudi g. Milan Leustek tudi mož narodnjak, da malo takih, zato njegovo le-karnico toplo priporočamo.
Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Ker so mu došla od raznih strani uprašanja, da iznaša letna članarina za rednega člana 3 gld., naznanja nam slovensko planinsko društvo naslednje : Novi član plača poleg članarine še prvo leto 1 gld. upisnine. Ustanovni član plača jeden-krat za vselej 30 gld.
O tej priliki razjašnjuje se še dotično naznanilo, priobčeno v zadnji številki „Planinskega Vestnika" toliko, da plačujo podružnični člani članarino oni podružnici, kjer so upisani kot člani, ne pa osrednjemu društvu v Ljubljani. Podružnični člani se tedaj, kadar pošiljajo podružnično članarino, ne morejo posluževati onih nakaznic, ki so bile priložene zadnji številki „Planinskega Vestnika". Kdor pa hoče osred-njemu društvu poslati kak prispevek za pokritje troškov za stavbo Triglavske koče, blagovoli ono nakaznico porabiti in na odrezku izrečno naznaniti, da je poslani znesek poslal za »Tri-glavsko kočo".
Slovenski denarni zavodi. Meseca decembra
1896. je v mestno hranilnico v Radovljici 8G strank uložilo 25999 gld. 99 kr. 33 strank uz-dignilo 3973 gld. 81 kr. 40 strankam se je izplačalo posojil 18566 gld. Stanje ulog (363) 127.528 gld. 89 kr. Denarni promet 74.358 gld. 40 kr.
Meseca decembra 1896. je v mestno hranilnico v Novem mestu 122 strank uložilo 20.787 gld. 19 kr., 74 strank uzdignilo 18.881 gld. 00’/a kr., torej več uložilo 1906 gld. 18V, kr. 12 posojil se je izplačalo s 5250 gld. Stanje ulog 336.246 gld. 39 kr., denarni promet 71.406 gld. 281/a kr.
Somišljeniki! Zahtevajte „Slovenski List,, po gostilnicah in kavarnah! Podpirajte našo organizacijo! V zaklado za našo organizacijo so nadalje darovali gg.: Simeon Sladovid pl. Slado-evid v Novem Mestu 5 gld. 40 kr.; G. E. v P. 40 kr,; A. B. 5 gld.; I. K. v T. 1 gld.; I. Ž. 40 kr.; Neimenovan rodoljub 3 gld.; O. P. v Istri 1 gld. 50 kr.; R. K. z Notranjskega 50 kr.; I. T. 26 kr.; A. R. v R. 1 gld. 40 kr.; M. M. v T. 1 gld. 40 kr.; Dne 2. januvarija izkazano 370 gld. 6 kr. Skupaj 390 gld. 72 kr.
Književnost in umetnost.
„Smiljana“ zove se nova narodna opera, katero je spisal naš rojak Fr. S. Vilhar. Pela se bode še ta mesec v deželnem gledališču v Zagrebu.
Katoliški Obzornik je ime novemu listu — nasledniku »Rimskega katolika", Izdajala ga bode „Leonova družba"; urednik pa mu bode tajnik rečene družbe g. dr. Aleš Ušeničnik. Prva številka izide meseca februvarja.
»Popotnikov" koledar za slovenske učitelje
1897. s popolnim imenikom šolskih oblastev, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južnoštirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1896/97. IX. leto. Sestavil Mihael J. Nerat, nadučitelj in urednik- „Popotnikov" v Mariboru. V Gorici. Tiskala in založila „Goriška Tiskarna" A. Gabršček. 1896. Ta koledar je dobro došel slovenskim učiteljem in učiteljicam; želimo le, da bi ga vsak tudi imel.
„Dom in Svet“. V vabilu na naročbo tega lista čitamo nekaj zelo umestnih besedi: »Nekateri pogrešajo v listu bojevitih spisov, ostrih in osoljenih ocen, radikalnega postopanja — No, mislimo, bojevanja je bilo pri nas toliko, da mir ni škodljiv. Od samega popra ne bo sita književnost. . . . Semtertje pravi kdo, da smo mirni in krotki, ker se ne maramo na nobeno
stran zameriti in ne naročnikov izgubiti.........
Zakaj nam pa nihče ne pokaže, kako potrebno je »zabavljanje" za nebesa? .... Kdor zna po drugi poti bolje, prosto mu: mi se držimo stare poti, »evangelija miru".
Josipa Jurčiča »zbrani spisi". Ne moremo razumeti, zakaj je »Narodna Tiskarna" pozabila našega Jurčiča. Na Jurčičeve spise ne opozarja se občinstvo, »Narodna Tiskarna" sama ne skrbi za reklamo niti o božiču in o novem letu. Zdaj bi morali iziti Jurčičevi politični spisi- Vemo, da je Jurčičeva politika bila drugačna, nego ona, katera se dela zdaj v »Narodni Tiskarni". Gospoda se boji oživiti Jurčičev duh. Na dan torej z Jurčičevimi spisi, končajmo venderjeden-krat delo, katero smo pričeli že pred mnogimi leti s tolikim oduševljenjem !
Povesti. Spisal dr. Ivan Tavčar. I. zvezek v Ljubljani. Založil pisatelj. Tiskala Ig. pl. Klein-mayr & Fed. Bamberg 1896. Str. 354. Za božično darilo dobili smo prvi zvezek Tavčarjevih povesti. O povestih kot takih bodemo izprego-vorili, kadar bodo vse tiskane in zbrane v celoto. Za sedaj naj omenimo samo nekaj, kar se nam zdi zelo važno. Tavčarjeve povesti tiska nemška tvrdka, a ne »Narodna Tiskarna" ali kateri drugi slovenski tiskar. To je nečastno za narodno naše podjetje, namreč za »Narodno Tiskarno". Dobiček bode imelo nemško, a ne slovensko podjetje. Značilno je, da predsednik »Narodne Tiskarne", g. dr. Ivan Tavčar prodaje svoje spise Nemcu Bambergu, ko mu tega ne bi bilo potreba. Stritar je prodal svoje spise Bambergu, ker jih je »Slovenska Matica" odklonila in ker jih noben Slovenec ni hotel kupiti. Vse drugače bi lahko	storil	g. dr. I.	Tavčar.	Na
vsak način bi se on	prvi	moral	ravnati	po
geslu: »Svoji k svojim" in tako dajati uzgled drugim Slovencem. »Narodna tiskarna" ne bi smela opuščati nobene prilike, katera se jej ponuja, da se pouzdigne in okrepi. Tudi so izdaje del naših pisateljev predrage. Kaj nam pomagajo in koristijo zbrani spisi tega ali onega pisatelja, ako radi previsoke cene ne morejo prodreti v narod. Potrebno bi torej bilo, da bi se priredila dvoja izdaja: jedna na lepem papirju za — salon, a druga na navadnem papirju za narod. Tako delajo drugi narodi. Izdaja za narod ne bi bila draga, in tako bi si	dela naših pisateljev,	kar
je prvi namen, našla	pot v	najširše	slojeve	slo-
venskega naroda. To bi morali imeti pred očmi pisatelji in založniki; založniki ne bi imeli izgube, ker bi mnogo prodali, a narod bi imel mnogo koristi, ker bi se mnogo knjig razpečalo in razširilo med narodom.
„Mir“ v Celovcu bode z novim letom prinašal zabavnoukovito prilogo »Domači prijatelj". Ta priloga, obsegajoča štiri strani, pri-devala se bode »Miru" po dvakrat na mesec in bode prinašala zgol poučne in narodnogospodarske stvari. Cena listu se radi tega ne zviša, nego ostane ista, kakor dosedaj, namreč 2 goldinarja na leto. Vrlemu »Miru", ki je za probujo tužnega Korotana neprecenljive važnosti, želimo, da se udomači v vsaki kmečki koči na Koroškem, a izvenkoroški rodoljubi naj bi to prevažno narodno postojanko gmotno in duševno krepko podpirali.
Narodna šola Družbe sv. Cirila in Metoda
v Št. Rupertu pri Velikovcu. Pomnoženi ponatis iz »Mira". Izdalo in založilo uredništvo »Mira". V Celovcu 1895. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja. Cena 10 novčičev.
»Hrvatska misao." Tako se bode zval nov dijaški list, ki ga začnejo z novim letom izdajati hrvaški akademiki v Pragi. Zastrupljeno politično, književno in socijalno življenje, strankarski boji in osobni prepiri, nedostatek idej, vse to	je poseglo	v vrste	dijaštva in ga	odvrača
od	resnih naukov in od	pripravljanja za	življenje.
Poleg tega zabranjuje hrvaška vlada dijakom sestanke. Ne smejo se torej shajati doma. V Zagrebu tudi ne	bi mogli	izdajati lista in	radi tega
so	zasnovali	list v Pragi. Listu bode namen
nastopati zoper terorizovanje, potegovati se za osobno svobodo ter odločno pobijati nezdrave razmere, vsled katerih trpi narodna stvar na Hrvaškem. Hrvaška mladina hoče se pečati z velikimi sedanjimi uprašanji narodnogospodarskimi, modroslovnimi, književnimi, kritiškimi in posebno politiškimi. Proučevati hoče narod in narodov značaj. Hoče preiskavati, v koliko korist ali škodo je Hrvatom dotika z Mažarji,
Nemci in Italijani. Glasilo hrvaške mladine bode prinašalo le stvari iz narodnega življenja, — „Hrvatska misao“ bode izhajala dvakrat na mesec. Naročnina za dijake 2 gld., za ostale naročnike 3 gld. Ako se oglasi 50 čeških predplačnikov, imel bode list češko Iprilogo. Ako se pa oglasi 50 poljskih, ruskih i. t. d. predplačnikov, storilo se bode isto za te slovanske narode. Poverjenik za Prago je gospod Fran Poljak, Kralovč Vino-hrady tf. 841.
Zanimljivosti.
Mesta na Češkem koncem leta 1896.
Koncem leta 1896. bilo je na Češkem 60 mest in industrijskih krajev. Jedno mesto imelo je črez 200.000 prebivalcev, dve mesti črez 50.000, osem mest od 20.000 do 50.000, osem in dvajset mest od 10.000 do 20.000, jeden in dvajset mest od 8000 do 10.000. Po štetju z dne 31. decembra leta 1890. štela so naslednja mesta prebivalcev, in sicer: 'Praga 201.000, Plzen 60.000, Žižkov 58 205, Vinohrady 48.250, Smichov 46 460, Budejevice 31.250.
Na Centauri! Med neprimičnicami je naši zemlji najbliže zvezda Centauri, ki se lesketa na južnem nebu Do zemlje ima 4000 milijard milj, druge nepremičnice pa po lOkrat do lOOOkrat več. Ko bi bila narejena železnica z zemlje na Centauri, koliko časa bi se vozili do tja? Vožnja je zelo poceni, ker se plačuje samo 1 vinar od kilometra. Če je res tako po ceni, tedaj v vagone! „Koliko stane vozni listek na Centauri"? poupraša Kamničan pri blagajnici na ljubljanskem kolodvoru. — „44.000 milijonov kron“, odgovori blagajnik. — Kako hitro se bodemo pa vozili"? — Nekoliko hitreje bo hlapon bezljal, kakor kamniški; pretekel bode 96 kilometrov v jedni uri, to je skoraj taka daljava, kakor od Ljubljane do Trebiža". — „ln kdaj
pridemo na Centauri"? — Ker vlak ne bode pešal, kakor kamniški v črnuškem klancu, in ker vmes ni postaj, da bi nakladali slamnike, pridete tja čez 48,663.000 let“. — „No, to bi pa moral v vagonu umreti; tedaj mi raje dajte listek do Kamnika, kamor se sicer ljudje počasi vozijo, pa vender živi pridejo".
Brzojav brez žic. Italijan Marconi iznašel je brzojav brez žic. Zatrjujejo, da je njegova iznajdba nekaj najdovršenejšega na polju brzojav-stva brez žic. Angležka vlada dela poskuse in bode vse storila, da se prokuša ta nova iznajdba.
Kuga v Indiji. Iz Bombaja se javlja, da je od kuge zbolelo 1511 ljudi, a umrlo 1095 osob. Prebivalstvo beži iz mesta; dozdaj je ostavilo mesto 200000 ljudi.
Kdaj se začenja dvajseto stoletje? Pariška akademija je določila, da se začenja dvajseto stoletje dne l.januvarja 1901. leta. Akademija je namreč mnenja, da leto z 0 ne obstoji, ker niti naše računanje časa ni pričelo z 0, ampak z letom 1.
Stoletnica cesarske pesmi. Dne 12. febru-varja leta 1797. igrala se je prvič na dvoru cesarska pesem Josipa Haydna, in to na rojstni dan cesarja Frana. Kakor znano in dokazano, melodija je slovanska in jo je IIaydn le umetno uporabil.
Nemškega cesarja socijalnopolitični program uzbudil je po vsej Nemčiji veliko pozornost in napravil mnogo ropota. Ako je to res, kar časniki poročajo, potem se ne čudimo, da je cesarjev govor razburil najširše kroge nemškega naroda. Cesar je namreč rekel, da se morajo delodajalci združiti v kartel, da preprečijo neopravičene zahteve delavcev. Ta vest se še dozdaj ni preklicala. Vsekako pa so nazori nemškega cesarja v nasprotju z obljubami, da je vender za delavski stan treba kaj storiti in da
je mislila vlada samo poskrbeti za to, da se o-snujo za delavce posebni zastopi. V kakem položaju se nahajajo delavci v Nemčiji, o tem govori Statistika. Leta 1895. dne 14. junija bilo je v Nemčiji 299.352 delavcev brez dela, dne 2. decembra pa 771.005. Med temi sta bili dve petini delavcev bolni.
Češki umetnik Brožik v zavodu de France v Parizu. Brožik, rektor praške c. kr. akademije umetnosti, bil je dne 19. decembra 1896. v zavodu de France slovesno sprejet. Najprvo se mu je prečital dekret, da je izvoljen članom. Potem je predsednik academie des beaux arts, Leon Bonnat, kateri slovi za prvega francoskih slikarjev imel govor, v katerem je v imenu akademije Brožika srčno pozdravil. Tako časte Francozi slovanskega umetnika.
Rudolf Falb, znani vremenoslovec in po-tresoslovec, ki nas je v naši grozni nesreči potolažil z znanim brzojavnim odgovorom, da se nam ni bati večje katastrofe, živi sedaj v največji revščini v Berolinu. Ohromel je na nogah, tako da se osiveli mož ne more več gibati. Nima ni najpotrebnejšega živeža. Nemci nabirajo zanj darove.
#
m
Gabrijel Ozelj,
tapetar, H v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19. f|
#	se	priporoča	(21—1)
J! v izdelovanje vseh v njegovo ^ stroko spadajočih predmetov.
Osobito se priporoča za delo na deželi.
«6	w
Alojzij Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 51. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
— Cene nizke.	(1—2)
I
<
Brata Eberl,
Ljubljana, Frančiškansko ulico št. 4.
»
>
I
d	Pleskarska	mojstra	(4-2)	k
J c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice.	J
\	Slikarja napisov, stavbinska in	)
|	pohištvena	pleskarja.	}
i Tovarna za oljnate barve, lak in pokost.	I
Zaloga originalnega karbolineja.
I
^	 „	..	„	»	.	p,	........	v/f,	.. ..... uumu-jn- ^
^ Maščoba za konjska kopita in usnje.
FRANC PAVSNER,
krojač v Ljubljani,
Valvazorjev trg št. 4, nasproti c. kr. gimnaziju
se priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu v naročila na
duhovniško in civilno obleko
po poljubnem kroju, zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno.	(5—2)
JOSIP REBEK,
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseli
ključavničarskih del
ter napeljavo	(11—2)
hišnih telegrafov In telefonov.
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
—===== Cene nizke. -----—
Prodaja
slovenskih pokrajinskih listov.
V prodajaluici g. Brusa pri (Štefetu) pred Škofijo št. 13.
prodajajo se naslednji listi:
„Edinost“, glasilo tržaških Slovencev (številka po 4 novč); „Domovlna“, glasilo štajarskih Slovencev (številka po 7 novč); ,,Mir“, glasilo koroških Slovencev (številka po
7 novč.); ,,SoČa“, glasilo goriških Slovencev (številka po
8 novč); „Brivec“, humorističen list (številka po 6 novč.).
Rojaki, podpirajte pokrajinsko slovensko časopisje!
Istotam prodaja se tudi „Sl0venSki LlSt“ (številka po 7 novč.).	(2o-i)
Moczjja ustna Y0da
steklenica 50 kr.
Moczjja prašeluzobe
škatljica 30 kr.
kakor tudi
vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specialitete itd., dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila, parfumerije itd. itd.
priporočajo in razpošiljajo na vse strani	22—1
lekarniške tvrdke:
Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt,
Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajarskem.
KS* Pošiljatev z obratno pošto. •^31
«
!<P
«
J
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška cerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
in preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
(12-2)
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela,
Andrej Rovšek,
kipar,
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34
priporoča
svojo delavnico
vsem prečastitim
cerkvenim predstojništvom
in vsem (16-2)
ljubiteljem domače umetnosti.
Pripoznano umetniško dovršena dela,
Usojam si naznanjati, da ima
vrhniško zalogo piva
v steklenicah in v sodih za Ljubljano
gospod IVAN MAYR
restavrater v hotelu „pri Slonu“.
Proseč, da se v slučaju potrebe naročila pošiljajo omenjenemu gospodu, zahvaljujem se svojim veleč. p. n. odjemnikom za meni dosedaj izkazano zaupanje in priporočam se dalnji blagohotnosti z zagotovilom, da bodem slej ko prej stregel samo z naj finejšim in dobro uležanim pivom.
Z velespoštovanjem	('7-2)
Teodor Frolieh, lastnik pivovarne na Vrhniki.
V	Istotam	toči se vrhniško marčno pivo, ki je zvarjeno na isti način kakor plzenjsko A
ŠfcNv in se isto v hotelu „pri Slonu“ toči direktno iz soda brez ogljikove kisline in brez zračnega pritiska, /jjfgj
DOT brzojavi
V Ljuliljmii. Sv. Petru cesta, šte*
Prav ugodna prilika za nakupovanje raznega blaga, klobukov, modercev, |jgj srajc, kravat, mufov, ovratnikov i. t. d. in blaga za krojače in šivilje.
i§	Najeenejši	nagrobni	venci!
jgUJT- Naj nikdo ne zamudi te izredne prilike za nakupovanje dobrega, trli pežnega blaga.	(IB—2)
•ooooooooooooooooo §
J
JOSIP PETKIC
čevljar,
Ljubljana, Opekarska cesta št. 32.
opozarja
cenjene podpornike domačega obrta na svojo
izborno urejeno delavnico.
Izvršuje raznovrstno (»butalo od najpripro-stejšega do najfinejšega iz zanesljivega blaga prav ? trpežno in ceno.	(18	— 1)
»OOOOOOOOOOOOOOOOO!
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
DRAG. MATKOVIČ
brivec in vljasuljar v Ljubljani, Stolni trg št. 11.
se priporoča v najtemnejše izvrševanje vseh
v brivski in vljasuljarski obrt
spadajočih del. Postrežba je uljudna in vsestranski pozorna. (22—1)
sooooooooooooooooooooooooo
1 Knjigoveznica Fr. Breskvar, t
preje L Sverljuga,
pred Škofijo, št. 6, poleg ,Katoliške Bukvarne,
se priporoča v vezanje vsakovrstnih knjig.
Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup poslanih veže po primerno znižani ceni. V zalogi ima tudi za vse družbine knjige lepo izdelane platnice za knjigoveze po deželi.	(19—1)
Opozarja tudi še na svoje krasno izvršene platnice za „Dom in Svet“, Wolfov slovar itd. — Naročila na kakoršnesibodi platnice izvršuje po želji ali načrtu natančno in ceno.
Lekarna pri Mariji Pomagaj.	|
Lekarna pri Mariji Pomagaj
M. Leusteka v Ljubljani
Resljeva cesta št. 1 zraven mesarskega mosta
priporoča za zimski čas najbolj pripravno za ohranjenje zdravja pristno, čisto, sveže
dorš-medicinsko ribje olje
dobrega, prijetnega okusa in laliko prebavljivo. MT* Cena mali steklenici 50 kr., veliki steklenici 1 gld.
Ob jednem priporoča tudi zaradi izredno izvrstnega učinka najbolje poznat,o	(14-2)
<> Thanno-chinin tinkturo za lase -eN-
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. —
®8jF' Cena steklenici 50 kr.
Zaloga vseli znanih preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po cenikih in časopisih, tu- in inozemskih špecijalitet, medicinskega konjaka, malage, ruma, vsakovrstnega čaja itd.
Razpošilja dvakrat na dan po pošti.
IKžf* Lekarna pri Mariji Pomagaj.
Odgovorni urednik; Švitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista11. Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.