Leto XXV., St 43 4U4MIMJ« t irT*-' !«»•<* » »It/ ti i) Uf w«" »Kiele» .wcimu. "iM-uwicvi «I» a » t de*cm « U-O IIH "odnunio Nem amo l.iuMuaMu «g fe dcimft» 9*imm 9 hHim • tali« •» n..»rmov 4 MM AN« ■tO'WUNi RiUatUit jr 1*1 rti m 'eftimwQ jo«, n 17 14« a mu krat* '1' •» Vri.n ini on M.« || Ljubljana, petek 23. februarja 194S Prell — Cena t- L Izhaja vsait dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir Urcaoiltvo : Ljubljana — Puccinijeva ulica fit. S» Telefon St 31-22. 31-23. 31-24. Rokop-ai se ne vračajo Uspešni nemški napadi proti preostankom sovražnikovega predmostja ob Hronn Krajevni sovjetski napadi pri Schwarzw asserju in Ratiboru so se izjalovili — Nemci preprečili sovražnikove prebijalne poizkuse na odseku Lauban-Guben — Ojacen boljševiški naval proti vzhodni Prusiji — Popuščanje kanadskih napar dov na velepodročju Kieveja — Težki obrambni boji ob Moseli in Saari Fillirerjev glavni »tan, 22. febr. t DNB ) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Iz Madžarske in Slovaške javljajo o us^suui nemških napadih proti preostanku sovražnikovega prt-timostja ob laronu ter o obrambi slabših sovjetskih sunkov na gor-sk h cestah jugovzhodno od Zvolena. Po izjalovit vi prebijalnih poizkusov pri Seh vvarzvvasserju in severno od Ratibora je napravil nasprotnik včeraj na tem bojišču ie orezuspešne krajevne napade. Nemške čete so s prutisunki utrd-le svoje postojanke. Žarišča bojev v spodnji Sleziji leže še na-daijc prt Zooteuu, južno od Vratislave ter na ooseku Lau bau-ti üben. Boljševiki, ki so hmelj tu z močnimi ».lami doseči prodor proti Uoriitzu ter pn Gubnu prodreti preko Ne&sse, niso imeli uspeha. Utrpeli so visoke izgube. Ponekod so zavzele nemške čete s prot napadom prej začasno izgubljeno ozemlje. Mod Heidenrodo v zapadni Prusiji in Gniewora (Mevvejem) ob Visli se je neiz-premenjeno nadaljeval sovjetski pritisk. Vsi napa
  • američanom podnevi in pc-ači skupno 117 letal, večinoma štir motorne bombnike. Nemški nočni lovci imajo pri teh uspehih zopet važen delež Zimska bitka na vzhodu Ne da bi dovedU do cmentbe vrednih sprememb, 89 se nadaljevali hudi boji v Sleziji ter Zapadni In Vzhodni Prusiji — Bel j še viški neuspeh v Kurlandiji pr pravi napadi, s 15 pehotnimi divizijami :n občutno podporo oklormikov in borbenih letalcev. vendar pa so tioživeli Ie visoke krvne izgube Na nobenem mestu niso prodrli pruko glavne bo;ne črte Nameravani prodor do L epa je. ki bt pomenil relo mnogo «a njegovo preskrbo sovražn ku ni uspel Potem ko so Sovjeti izgubili 38 oklrypnikov. so popustili njihovi napad, proti poznemu večeru. Pri tem obrambnem uranebu so v veliki meri ude eženi letonsfö oddelki SS. Na zapadu v toref< tudi ni bilo bistvenega razvoja. 2. brtanska ter 9. in 1. ame-ri :ka armada, k» so koncentrirane na področ.,u med Venlojem in Severnim Eiflom. so se vzdrza'e vseh večjih napadov. Le 1 kanad-dka. 3. ameriška in del: 7. ameriške armade so nada'jeva'i s svoiimi prebijalnm' poizkusi na zn nih te-žKčh Ko ;kor je prvlo pr tem do sprememb na bojišču, so bile te !e krajevno cm: j ene tcT so. brez vpliva na ceotn, poožaj Le na orseho! kot sektorju je uspel sovraž-n ku po pre "njih večd levnh odbitih napadih nekoliko g'oblji vdor. kj pa so ga takoj omejili nemlci pr.otnapndi. Sijajni uspshi oddelkov »kra!jev-skih tigrov« Berhn, 22. febr. Na vzhodnem bo- j.šču se celotna stika v torek ni bistveno spremenla. čeprav so nadaljevali Sovjet: na star:h težišč h svoje napade z močnimi salami tc-r so poizkušali z»!iti nove odločitve na glavnih bojiščih. 1> lavi odpoT neuvkih čet, jim je piemrečii doseao njihov.h ciljev» Tudi v Kurlandiji so ostal' -nvržnikovj nanadi brez uspeha čepi av so boljševiki tja prpel ali vrsto nov'h divizij. • Na posameznih bojn'h odsekih med Be-s k i d i : n R a t i b o r j em je pri lo na neka er h mestih p rechtem ob cesti Belitz— S?xot"*chau. ori Schvarzwasscrju in severno od Ratibor a. do ogorčenih bojev z boljševiki, ki (oo ponovno napada', ne da bi mogli doseči omembe vredne 'znremembe položaja. Isito ve1 H za odsek trdnjave Vratislave G'avni sovjetski nava' e bil šie dalje vzhodne od N e i s fr e . kjer je sovražnik vrgel v boj n^va ojaeenia Posebno na pod-roS-iu pri Laubanu je'prišlo do hudih, še tra-j?.-joč'h bojev 7. zr 1 čen m so-T. žnikovmi okoprami in pehotnimi vami. med rvkama Oucb n Nei rie Ba!j severno so bol ševk Razdejanje in obubožanje Evrors je glavni cilj Angloamaričanov Kaj uči sistematično izropanje južne Italije — Za dovoz živil n. kdlj, za odvoz j:h je vedno dovolj Milan, 27. febr. Angloameriška komisija v Rimu je uradno objavila, da je izvoz iz Itai je v januarju dosegel doslej nedoseženo višmo in da je znašal skoraj 20.000 ton v vrednosti 153 milijonov Ur. Izvoženo robo so prepeljali v glavnem v Veliko Britanijo in Žecfnj.ne države ter se je sestavljala v prvi vrsti iz limon, žvepla, vina, soli, zelenjave, lesa in rjavega premega. Z drznostjo, ki skoraj nima meje, priznavajo Angloameričan sistematično izropanje Italije. Medtem co plenilci ropajo po deželi, strada italijanski narod tn nad njim divjajo strašne kuge, katere povzroča lakota. Plenile" pa nikakor ne mislijo na pomoč, nasprotno: neka angleška adiijska postaja je objavila v italijanskem jeziku, da mo-mentano ni na razpolago nikakega ladijskega prostora za obljubljeno pomoč v živilih. * Za poš ljke živil gladujočemu italijanskemu prebivalst/u torej Angloameričani nimajo nikakega ladijsnega prostora, dovolj sja pa imajo, da izvozijo naplenjeno blago iz Italije. Ta okolišč na ni le značilen primer, kako v praksi izgleda >osvobojenje«, ki so ga Angloameričani tako širokoustno napovedovali evropskim narodom, temveč je še bolj tehtna kot nov dokaz, kakšni so v resa ci plutokratskl načrti z Evropo: popolno razdejanje in obubožanje vsega kontinenta Istemu končnemu cilju služi tudi barbarsko zračno bombardiranje odprtih mest, ki pa ima poleg tega seveda tudi neposreden namen, ustrahovati in demorali-zirati prebivalstvo. Pri tem svojem herostratskem početju imajo zapadni plutokrati pred očmi Evropo kot celoto ne glede aa to, ali jo danes označujejo za sovražno ali >zavezn ško«. Njih špekulacija je jasna: ako bi morali Evropo prepustiti boljševikom. naj bo čim bolj razdejana in obubožana, a čim bolj razdejana in obubožana naj bo tudi, če bodo boljševiki zavrnjeni nazaj na vzhod in bo Evropa ohraEjena evropskim narodom Tudi v tem primeru naj bodo evropski narodi tako oslabljeni, da si cele generacije ne bodo mogle opomoči. temveč dobo od v sni od Angležev in Američanov Zato v Londonu in Washingtonu ne najdejo potrebnega ladijskega prostora za dovoz živil in obleke stra-dajočim narodom v Bolgariji, Franc ji, Italiji in Grčiji, dobe pa — ...... odvoz onega Toda Angloameričani se bodo uračunali tudi v tej svoji špekulac ji. Evropa se bo prej ali slej znašla in strnila. Naj bo njeno razdejanje še tako hudo, ona ga bo prebolela in obnovila. Nikdar pa Angloameriča-nom ne bo pozabila in odpustila nj hovega barbarstva. Brezposelnost na S'c'iiji Milan, 21.'febr. Po vest v Palermu izhajajočega tednika »Popolo Libero« je sedaj na Siciliji stotisoč brezposelnih. To število pa se zvišuje od dne do dne z bivšim' udeleženci vojne, ki ne dobe nikake zaposlitve. Drugi sicilski list »Azone del Pcpolo« trdi, da grozi zaradi brezposelnosti razširjenje zločinov na Sicil'ji. 50 ang!ešldh ol'c!r'ev ž*t2v alen-taia v Fr enesh Milan, 21. febr. Iz Fireue javljajo, da vladajo tamkaj katastrofalne pril ke. Zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev narašča lakota od dne do dne. Celo na črni borzi ni možno kup'ti nobenih živil. Kljub posegu osvobodilnega odbora in akcijske stranke je možno ugotoviti naraščajoče podtalno gibanje med prebivalstvom, ki je usmerjeno proti »zaveznikom«. Največji hotel v Firencah, hotel »Excels'or«, ki so ga zavezniki zaplenili, je poGtal žrtev atentata z dinamitom pri čemer je biio ub tih preko 50 angleških častnikov, med nj m' več generalov in visokih članov štaba. Zasedbene oblasti so izvedle številne aretacije Predsednik akademije lepih umetnost', znani slikar Carena in znani filozef Lamanna. ki je bil ordinär'j firenske univerze, sta bila razrešena svojih služb. Raz.ne:e v Eelg'ji niso nič bo!^ ženeva, 21. febr. » nekem opi^u iu~.iier v Belgiji piše severnoameriški časopis »Time« z dne 12. februarja med aiugim naslednje: Belg jska kriza ni le belgijska stvar. Problemi, pred katere je postavljena Belgija, so v bistvu isti, pred katoiuni aujje praktično vse osvobojene evropske d žsie. Za temi nku'a.': razbit; nemške bojne skupine ter si tako u^+vf.riti rnza prodor V ž'!avi borbi jc u:re'o nem'l::m četr.m da so sovražnika, ki je kljub visokim izgubam vedno znova napada'. zausitnvi'e ter obdržale zvezo in srtrnje-rr;st ob-a:nbne^a bej šča. Nemšk borben' leta'ci so v rizk'h po'c.tih uničili številne &> vražnikove ok'opnke topove in pro krboval-na voz 'a Nem ke !ctilrke si'c 9o z uspehom napad e tudi sovjetska zbirališča na obeh sin-neb F-a^kfurta PoJožaj v južni Pomorjanski je ost a: neiznTemen'cn Gründen ka posadka, ki veže s svo o jum ko borbo še vedno močne sovražn kosre si"e, je odbila zopet močne 9ov-j.ot:ke rapade Kakor na Zapadnem Pnrkem, tako je traja'a obrambna bitka tudi na Vzhodnem Pruskem ve« d^n Čeprav jc sovnivmik do skra:nosti stonnjeval topni ki on nj in le'al'ko borbo, je ob'idala glavnina n'egovih napadov že pred nem kimi b">in'mö črtami T: izialov' eni velenapadj so stali so-vr'z.niiki 41 rk'opl'jkov in 97 topov. Prot; nemškemu kurlandskemu braniku so usnrrüi bo'iseviki v torek še bistveno močnejše napade kot dosJej. Jugoza-padno od Liepajo su po močni topniški pred- Berlln, 21. febr. Pod vodstvom poveljnika majorja Rürmester je unič 1 oddelek »kraljevskih tigrov« v 48 urah 69 sovjetskih oklopnikov, številne tovorne avtomobile in neko sovjetsko baterijo protiletalskega, topništva Pri nek napadalni akciji SS-oklopnlške div zije »Totenkopfc na Madžarskem so uničili nedavno trije nemški oklopniki tipa »kraljevsk tiger« pod vodstvom naredn!ka Neuhausa v komaj 30 minutah 41 Izmed 50 nspadajočih sovjetskih oklopnikov tipa »T 34«. Ostalih devet sovjetskih bojnih voz se je nato umaknilo. Silen uč nek »V. 2.« Stockholm, 22. febr »Neme so loeegh z orožjem »V 2« pomebne uspehe in sedaj razvijajo fantastično spretnost v izboljša, nju tega 'rožia«, je izjavil Childs, ameriški dcnlsnlk »Dal'v Telem>s pa 1e tako da 6* Stal n in Roosevelt udarita z bičem mora ChurchT tako-* skočiti »koz* obroč V ostalem pa so v Moskvi notpm ko so vi. deli. da ne rmWrfl[ murve* d?» se bori po'oJHH Uprt? na mire ter orlšli z barvo na dan 7.*r^d' pa bo postala Nemč ia S"TY,o o^l^nelJM K Jogodkom na Bs'kanu piše »Berliner M-irgenpost«, da izgleda, kakor da je v Angliji že več ljudi postalo pozornih nad Churchil'ovo bankro o. sko politiko. Na vsak način pa so si v teh krogih na jasnem, da je Chu chill tako zapeljal angleška polit .ko v slepo ulično, da iz in.je n nobenega izhoda več. Jugos'avijo so oclp's.'.li ter izročili ključe lo Dardanel Sovjetom. * AmerigSii !'st c uecc?! PcHJ^e »Mednarodni Protektorat ali sovjetska lutkovna država« Ženeva, 21. febr. Dopisnik ameriškega lista »New York World Telegram« se bavi z izidom kr mske konference ter odkrito priznava, da sta se Roosevelt in Churchill popolnoma podredila Stalinovm zahtevam. Kar se tiče poljskrga vprnšania. ie konferenca v Jalti unič la vsa upanja, ki so j h eo1il; Pollaki grlede svoje bodočo neodvisnosti Čeprav bi bila lublinska vlada, kakor ie rečeno v zakliučnerrj komun'keju, »razširjena na demokrat!čnl podlaTi«, Poljska nlkdnr ne bo nr^li svobodno s^e^enatl o čemur ko'i V naiboHšam nr'm^ru bo mednarodni nrotektori.t, v najslabšem pa sovjetska lutkovna država A^gSoameriškl napadi ea bzlnlčarski splav Bcrl.n, 21. febr. V svrho hitrejše oskrbe v predmostju v zgornji Alzaeiji ranjenih nemških vojakov, je nabavilo nemško poveljstvo na Renu bolničarski splav, ki ie prevažal preko reke rešilne avtomobile, da bi tako ranjence č m hitreje prepeljal v bolnice. Ta splav je bil z velikimi zastavami z rdečim križem jasno označen za sanitetno vozilo. Vkljub temu so ga ponovno napadli n zko leteči letalci z bombami in strojni-emi, ko je vozil ranjence na desni breg Rena. Nekega dopoldneva so ga napadli kar sedemkrat. Le naglemu ln neustrašnemu posegu nemških bolničarjev se je zahvaliti, da ni prišlo do težk h žrtev, vendar kaže ta nov primer kršitve ženevske konvencije, da so vsi Angloameričani že zdavnaj zapravili naslov častnih ln pošteno se borečih nasprotnikov. Angl&aisser ški teroristični napad na Prago Praga, 21 febr. Angloameriški straho-valn letalci so bombardirali opoldne 14. februarja nekatere praške mestne okraje ter prizadeiali civilnemu prebivalstvu občutne Izgube Strahovalnl značal tepa napada 1e jasno viden ker so bili zadeti ie stanovanjski nredel Polee Stevün'h stanovanisk'h zfrradb je bilo deloma težko zadetih več boi-iir> iri k'i't'iTTio drs"Tailh. Med prlr^^timl k"ltum'm' sn-vrnenik' so samostan Emavs, Faustova hliSa in bivSl jezuit- ski koleg j sv. Ignacija. Poškodovano je bilo tudi narodno gledališče na Vinohradih, popolnoma pa ie zgorela kulisna hiša češkega Narodnega divadla. Amerika odobrava bsljševiški teror Ženeva 22 febr Mirno in brez vsakega zgiržanja aii protesta prikazuje ameriäki list »Time« krvavo v'ado sov etsk h pomočnikov v Bc^garji in Rumuniji List dokazuje s tem, da s« v Ztd njenih državah dobro poučeni o obsegu krvavega boljše vi škega terorja, toda v Wa-to'ngtonu smatralo očivvino. da so (i krvavi postooki v obeh državah, ki jih Je Sovjet ka zveza zasužn la popolnoma v reda •Pod za čito topov sovjetske armade«, tako pravi pomö'lc imenovanega lieta »«e vrte sodne razprave po naglem postopu« Takoj potem. ko .zreče o »Ljudska sodišča«, kakor imenuje »Time« bo! je viške krvave trümnale. svoje sodbe, so že na deu oddefle. za zvr-"itev ob® -do. »V Sofij, so te zaključili postopki « pokaniam pušk 100 smrtnih obsodb so zvtü'i v mestu, med drugim so ubil tud: p^nca C5rla.« V zvezi « »mrtniinr obsodbami ▼ Rmrnm ji onvi amen"3ci Va* hladnokrvno, da je rumun-^k« v'a-Vi » se-mam-i 2000 obtožencev 'ziočik krvntu kot »prvi obrok« 100 obtožencev. Mir mrtvašnice Elbing po boljševiški zasedbi — Izjave beguncev Berlin, 22. febr. Edith John, 341etna iz Elbinga pobegla šivilja belega perila je podala po svojem begu, ki jI je uspel skupno z neko ribiško družino ob obali Vzhodnega morja naslednjo izjavo na protokol: »Prvi dnevi po boljševiški zasedbi so bili tako strašni, da sem se ves čas skrivala v vrtni utlci znancev. S seboj sem vzela dovolj živil Dan ln noč je bilo slišati strele, klice in večkrat tudi vzklike. Toda vrhunec katastrofe mi je postal šele jasen, ko smo se drznili lz našega skrivališča kjer smo do konca šestega dne porabili že skoraj vse zaloge živil ln nismo več vzdržali v hudem mrazu. Na nekaterih cestah so ležali mrliči. Nihče jih nI spravil stran. Med mrliči sem spoznala majhnega, morda štiriletnega fantiča, ki mi je molel svoje otrple ročice nasproti. To je bil sin našega peka. Ljudje so govorili o 200 do 300 mrtvih, nekateri celo preko 800. Nad mestom je ležal mir mrtvašnice. Bilo je strašno. Neka LTkrajinka mi je pripovedovala, da so sedaj tukaj organi NKVD i ln da se šele sedaj pričenja val aretacij. Mnogo rodbin so že uničili. Neko mojo pri-i jateljico so prisilili, da je podala izjavo o j svojem zaročencu in so njene besede preobrnili tako, da so imeli razlog, da ga na podlagi te izpovedi aretirajo. Ker so se spričo prostranih bojev sovjetske čete razpršile, nam je uspel beg k obali.« Tlaka na »osvobojenem« Kako neusmiljeno znajo komunisti lzže-mati naše kmečko ljudstvo, je ž» dobro znano. Domislili so si najrazličnejše oblike neposrednih ali posrednih dajatev, kakor »narodno posojilo svobode«, davke vseh vrst, bone, prostovoljne prispevke, splošne in posebne nabiralne akcije, rekvizlcije, zaplembe, oddaje pridelkov do 30 in tudi veö odstotkov, nato oddaje do 30 in več odstotkov od tega preostanka, dokler je bilo mogoče še kaj vzeti. Itd., da so izvabili ali Izsilili iz ljudstva ki bo ga »os-ečevaiic a svojo »svobodo«, denar ali blago. To breme se je stopnjevalo do take mere, da se ponekod loteva obubožanega in stradajočega ljudstva že pravi obup. Komunisti so vsako svojo potrebo enostavno brezobzirno prevalili na pleča slovenskega ljudstva, ki jim je moralo dajati in zopet dajati. Da bo tlaka našega naroda za komunistično revolucijo še hujša, so priklicali v naše kraje še tuje. zlasti badoljevske brigade, ki kakor kobilice nadlegujejo našega kmeta na Primorskem ln celo na Dolenjskem. Na Goriškem jim pravijo naši ljudje po pravd »tat nske brigade«. V posebno hudo stisko so potisnili komunisti naše podeželje to zimo, da ljudstvo ne ve, kako se bo pretolklo do prihodnje letine. Kako brezobzirno morajo postopati s našimi podeželani, zlasti s tistimi, ki niso njih somišljeniki, Izhaja lz dejstva, da v zadnjem času ne prizanašajo več niti lastnim terencem, ki so bili poprej prosti vsakih bremen. »Slovenski poročevalec« z dne 20. decembra lanskega leta prinaša nekaj podatkov, koliko Je morala žrtvovati Gorenjska za komunistično strankarsko vojsko. List mea drugim takole piše: jEd sam okraj škofjeloškega okrožja je v mesecu oktobru in novembru dal naši vojski 90.542 kg krompirja 46.437 kg raznega žita, 5700 kg fižola. 2995 kg soli, 456 glav klavne živine, 33 prašičev, 13 konj in mnogo drugih živil.« ToUko jc torej moral v pičlih dveh mesecih žrtvovati en sam okraj. Kdor pozna razmere na kmetih ln primerja z njimi gornje številke, ta si lahko predstavlja obupni položaj prizadetega ljudstva. Gornji primer pa nam tudi pove, kako ogromne so moiale biti dajatve našega naroda samo v živilih na vsem ozemlju, ki ga je izže-mala komunistična »vojska« skozi dolga štfri leta. Naša živinoreja, prašičjereja, kokošjereja in reja vseh drugih užitnih domačih živali so skoraj ponolncma na tleh. Ljudem pa tudi primanjkuje že najpotrebnejših semen. Komunisti pri tem cinično trdijo, da se v teh žrtvah zrcali »navdušenje ljudstva« za njih »vojsko«, kakor da ne gre za nasilno in načrtno odvzemanje hrane ln drugih potrebščin že tako obubožanemu ljudstvu. Kdo naj jim verjame, da je en sam majhen okraj škofjeloškega okrožja prostovoljno prispeval spričo sedanje splošne stiske tako neprimerne dajatve, saj bi se • tem sam zapisal popolni gospodarski propasti? V tem pogledu je značilen tale stavek iz istega članka v »Slovenskem poročevalcu«: »Obenem pa so te številke tudi priznanje delu gospodarskih komisij, ki kljub vedno težavnejšim razmeram najdejo vedno nove načine ln sredstva za na» črtno pripravo in odpremo živil.« Da, komunisti znajo najti vedno »nove načine ln sredstva«, dokler je le še en rep ▼ kmetovem hlevu in le še eno zrno v njegovi kašči. Spričo tega občuti naš kmet breme komunistične revolucije neprimerno huje, kakor pa je občutil bremena prejšnjih vojn ali breme nekdanje tlake graščinski gosposki. Množične tatvine v Londcon Vsakodnevni dogodek je, da izginejo cele vagonske pošiljke Ženeve, 22. febr Tatvme živil in drugega manjkajočega blaga so zavzeie v Angliji tak obseg, da so preekrbovalne oblasti v reenJi skrbeh če ne bodo tatvine vplivale na razdelitev živil prebivalstvu, pnše časopis» »Daily Telegraph« V Londonu ie izginotje ceih va-gonskih pošiljk vsakdnevrn dogodek Tekom štirih dni ao sporočil Scotiand Yardu izginotje naslednjih pošiljk 14.000 iajc, 300.000 cigaret, rti ton sladkorja, popolno opremo sa rtdijtico po®bijo in celo 11 bomb po 250 kg. Razen tega so izginila brez dedu vozila z mesom, čajem w obleko t vrednosti več funtov šterlingov. Lep uspeh primorskih narodnih stražarjev Pri Tomaževem nad Ajdovščino so uničili komunistično-garibaldin-sko brigado »Manzini« — Tolovaji so imeli 196 mrtvih OBVESTILA „PREVODA" PRODAJA MESA Potrošraki prejmejo v soboto 24. t. m. 10 dkg govejega mesa na odrezka »št. ll Mffifoufi iz nič Statistika pravi, da se v Ljubljani na osebo in dan porabi skoraj še enkrat toliko vode kot v enako velikih mestih drugih Oehlmann: NE SAMO ZA ZLATO Uomao 22 JEnako kot. pu nas domobranci, so tud: , iuä primorski stražarji neprestano na brauiKu nai« zemlje pred ^^komunističnimi j toiovaju Nj,n naioga pa je postaia poseb. no pomembna ziasu v za.njem letu, ko so ; ep začele pojavljati na primorskem ozem- i lju tudi razne beaoljevaKe tolovajske eleu- ' pine, proti katerim so stražarji prav tako ; nepopusujivi. Te dni so narodni stražarji, Kako: po- J snemamo po njih ;d'iijzsKem giasiiu >Ali grem c. naprej«., skupno z drugimi oddelki zaitijučili del svojih večjih operacij. Iz Ajdovščine so prodirali preko Tomaževe. g:v, Sinjega vrha, otiiee, Trnovskega go-xda in Cekovn ka do Idrije. Že takoj pri Tomaževem so naleteli na kemunistično-gaiibaldinsko brigado »Manzini«. S spretnim manevrom so jo obkolili in jo nato začeli sistematično uničevati. Poplah med tel . vaji je bil zelo velik. Po svoji stari, preizkušeni metodi so sc hoteli badoljevcl tudi to pot poslužiti svojega najboljšega strateškega srelstva — bega, ka* pa so jim stražarji temeljito preprečili. Od vseh strani so jih neusmiljeno začele pozdravljati stražarske strojnice. Po obupnem be-ganju z enega konca na drugeca in neprestanem vpitju t Mamma mla, mamma mia .. je obležalo na bojišču kar 196 tolovajev. Ostalo brigado so stražarji popolnoma razgnali Pri nadaljevanju svoje akcije so stražarji nato pri Sinjem vrhu naleteli na domače komunistične tolpe. Tolovaji so se vkopali, toda topništvo iz Ajdovščine ter nilnomet so jih pregnali lz njihovih ležišč. Razvila se je borba, tekom katere so imel, komunisti precejšnje število mrtvih. Do spopadov je prišlo kasneje tudi v Otii-ci in Trnovskem g^ztlru. Spcpali pa so bili kratki, ker je jurišna četa slovenskih stražarjev takoj zlomila ves komunistični odpor. Strojnice, b. zostrelke in minometi so močno kosili tolovaje. Na svojem nadaljnjem pohodu proti Idriji stražarji niso naleteli na pomembnejše tolovajske edinice. Le tu in tam so naleteli Se na manjše komunist čne skupine. ki pa so jih takoj uničili ali razkropili. S svojim uspelim podvigom so narodni stražarji v kratkem času uspeli, da so precejšen del Primorske ;ešili ene cele ba-cloljevsko-komunistične beži-brigade. pregnali pa ao tudi precejšen del domačih komunističnih edinic, tako r.a bo poslej Imelo področje okrog Vipavske doline in Idrije mir. kakor drugi ljudje. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. Dne 7. t. m. ie v Labinju T Istri umrl nadučitelj v pokoju g. Jakob-F.ade Starec, staiešina ugledne narodne družine. Pokopal: so ga začasno na tamoš-njem pokopal *š5u. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Ljubljanski tramvaj začne v soboto r -flno obratovati. Mnogi so mislili, da bo z nedavnim odlokom šfefa pokrajinske upra-ve, po katerem bi morala električna cestna železnica obratovati neprek'njeno od 6. do 21., dokončno rršeno vprašanje redne tramvajske vožnje. Stvar pa se je nekoliko zavlekla zaradi pomanjkanja izvežbanega esebja. Včeraj smo na odločilnem mestu dobili zagotovilo, da bo začel tramvaj redno voziti na vseh progah v soboto, ko ee bedo potn'k. lahko posluževali električne cestne železnice od 6. zjutraj do policijske ure. u— Podaljšanje rokov r.a vložitev davčnih jn taksnih vJo; (n prijav vpoklicancen» v dtlovno fTužbo. Finančna direkcija je poslala naslednje obvestilo: Davčnim zavezancem, k! so vpoklicani v deiovno službo pred ali med rok on-, določenim po finančnih zakonih za vlaganje pr^ar, pritožb ali drugih vlog (po zakonu o neposrednih davkih, po zakonu o davku na poslovni promet, po zakonu o taksah t. dr.) In ne morejo radaj j-^pciniti svojih obveznosti, odnosuo izkoristiti pravico, začne teči zakoniti ali na proänjo podaljšani rok še.a z dnevom, ki sledi vrnitvi jut «eiovne Btužbe ln traja najcialje 30 dn!. u— Kmetje, zavedajte se težkega položaja glede prehrane! Tak poziv bsremo v našem kmetijskem glasilu. Poorebno je, cla posadite čim več krompirje.. fižola, oljnih stmeu in koruza. Niti pedl zemlje ne pustite neobdelane! V vsaki otčlnl ln \ vsaki v££" naj bolj izkušeni kine tj e dajejo so-eedom navodila, kako naj obdelujejo, da bodo imeli več pridelka. Kdor ne zmore sam, naj da zemljo v liKjem. Vsak naj obdrži le toliko, kolikor bo predvidoma zmogel. Po novem načrtu bo namreč moral vsak posestnik oddati določeno količino krompirja, fižola, oljnih semen ln žita, kakršno ima pač posestvo. Nekaj umetnega gno a bo dobavljenega, vendar potrebe ne bodo krite. Zato je trerp. porabiti za povečanje krompirje-rrra pridelka vso gnojnico ln kompost. Semenski krompir smo do'oili iz Nemčije ln ga je dovolj ra vse. ki ima.'o slab krompir. 3 sodelovanjem rseh razpoložljivih delovnih sil na deželi je tre-V a do~:etl glavni letošnji cilj: preskrbo naše pokra'ins z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami. u— Zahvala. Podporni fond slovenskega domo- bra.ric.tva se v imenu domobranskih ranjencev in Invalidov iskreno zahvaljuje navedenim darovalcem, ki ua poklonili naslednje zneske: inž. Požene! Alb., mag. gradbeni direktor, 5000 lir; Čuden Dra :o. operni pevei-solist. 1500 lir; Hubad Samo, Mladinski zbor. Na splošno željo je Dil ustanovljen mladinski pevski zbor. ki šteje že 70 malčkov. Idrija se že sedaj veseli prvega nastopa svojih »slavčkov«. S Štajerskega Žen*ke w uče tapetniške obrti. Kakor drugod v Nemčiji, so v zadnjem času tudi na Štajerskem uvedli razne tečaje, ki dajejo ženskam možnost,- da se izvežbajo v poklicih, ki so jih doslej opravljali pretežno moški. Imajo že taksne tečaje za inšta-laterke, eiektričarke zdaj pa se jim je pridružila tapetniška stroka. V Gradcu pohaja takšen tečaj 30 žena in deklet. Poleg tega so v Gradu odprli tečaj za izpopolnjevanje oken z lepenko. Tudi tega obiskujejo izključno ženske. Nemška ljudska vojska v Brežicah je nabrala za nemški Rdeči križ 245S mark. V Gradcu so med drugimi umrli: vdova po inšpektorju drž. železnic Marija Prelog, 80 letoa zasebnica Riza Roje in bivša go-stilničarka in mesarica Ivana Oremus. S plinom se Je zastrupila družina upokojenega policijskega nadzornika Matevža Brucknerja v "Gradcu. Bruckner je zastrup-ljenju podlegel, njegovo ženo ln neko njeno prijateljico pa se je posrečilo rešiti. Prijava poškodb, povzročenih na premičninah in nepremičninah po zračnih napadih Ob priliki zadnjih zračnih napadov se Je ugotovilo, da hišni posestniki ne prijavljajo poäko^b T smislu izdanih predpisov. Da ne bo v bodoče nepotrebnega beganja, se vsi posestniki ponovno opozarjajo, da takoj po napadu prijavijo škodo na rajonski policijski stražnici. Pod katero policijsko stražnico kdo spada, je razvidno lz listine »Protiletalska zaščita», ki mora biti nabita na hišnih vhodnih vratih. Posamezni hišni stanovalci naj prvenstveno prijavijo v njih stanovanjih nastalo škodo hišnim lastnikom ali oskrbnikom, ker le oni so dolžni prijaviti škodo n» nepremičninah na policijski stražnici. Škodo, ki nastane posameznim osebam na njih premičninah, pa lahko tudi sami prijavijo pripadajoči policijski stražnici. Frljav-ljena škoda mora biti verodostojno ter strokovno oravilno ocenjena. O istlnitostl te prijave se bosta prepričala na licu mesta policijski organ ln tehnični eastopnik protiletalske zaščitne službe. ta 12Feb.« f^ruajrakfi «vita^toto | £5 Mestnega preskrbovalnega urada v Ljub- I dokazuje, da smo Ljubljančani bolj 6.stl ljani. Potrošniki v občinah Ježica m Polje bodo prejeli v soboto dne 24. t. m. — 10 dkg ( g-vejega mesa na odrezka »št. 9 in 10 Feb.c. Mesarji naj bodo v petek dne 23. t. m. točno ob 14. uri na Mestni klavnici zarali dodelitve mesa. Potrošniki naj p: i hranijo odrezke februarskih živilskih nakaznic za nakup mesa dne 3. marca t. L DELITEV MLEKA ZA OSEBE MED 65. IN 75. LETOM Osebe med 65. in 75. letom dobe na nakazila 65—75 od sobe te 24. februarja dalie v pristojnih mlekarnah mleko ob tork'h, četrtkih in sobotah. Upravičenci te skupine ki prejemajo fie mleko na bolniška j nakazila, nai le-ta oddajo v soboto v svojih mlekarnah. DELITEV JAJC IN KONDENZIRANEGA MLEKA Mladina od 9. do 16. leta dobi na nakazilo j za mleko »10—14« na odrezek »I/E 1« in na nakazilo »15—18« na odrezek »I/G 1« po 2 jajel. Osebe nad 65 let dobe na nakazilo »6.1—75« na odrezek »I/F 1« tn na nakazilo »75 —ec na odrezek »D 1« po 1 dozo kondenziranega mleka. Jajca in kondenzrano mleko bodo delile od 26. do 2S. t. m. sledeče mlekarne: Anderlič Zofija, Predjamska 8, za upravičence mlekaine špan: Bevc Frančiška, Frančiškanska št. 5, za mlekarne Krese in Šinkovec: Dolinšek Poljanska 77 za mlekarno Janežič; Glavan Marija, Oril Metodova 37 b za mlekarne Drolc, Bonča in Gmajnar; Košak Anton ja, Lepodvorska 29 za mlekarne Ambrožič, Öruden in Ruper.a; Kranjc Marija, Novi trg, za mlekarni Roš ln Zaje: Krašna Terezija, Bohoričeva 18, za mlekarni Guzelj :n Vidmar: Medica Berta, Stari trg 17. za mlekarne Brož'6, Korošec in Lupine; Novak Anica. Tržaška št. 11, za mlekarne Pretnar in škorjanc; Perpar Marija, šmartinska 6, za mlekarne Jelnikar, Kerin in Potočnik; Fratn'k Katarina. Sv. Petra cesta 33, za uprav-čence mlekarne Filipič in Kovačič Br. Navedene mlekarne naj pridejo v Maistrovo ulico 10 v soboto 24. t. m. dopoldne a primernimi voziP za cca 300 kg, da dvignejo jajca ln kondenzirnno mleko. Cena kondenziranemu mleku le doza 18 lir. DELITEV KA VINIH NADOMESTKOV MLEKARNAM Mlekarne v Ljubljani naj dvignejo naka- > ztla za »Projo« pri Prevodu, Ncvi trg 4/II, ! Kaj pa POTRATA? •V Ljubljani k potabi povprečno mnogo mtnj mila kot v inozemskih mestih, zato preveč porabljena voda nima s snago nobenega opravka, temveč se protivrednost zanjo steka v mojo malho. Preko 1,000.000 m3 vode ae v Ljubljani na leto porabi preveč — v denarju izraženo: prib'üno 4,000.000 lir na leto znaša moj dobiček. Splača te biti POTRATA Boj POTRATI! Bomb* na kmečke hiše v ckciici Ljubljane Preteklo sredo popoldne je priletelo nad Kleče pri Ljubljani letalo, najbrže bombnik, ki je iz velike višine spustilo štiri bombe. Po njih učinku in razdejanju, ki so ga povzročile, so bile težke po 200 do 250 kilogramov. Dve bombi sta padli na vas, dva pa v bliž no 150 do 200 m od naselja, žrtev bombnega napada je bil posestuik Ignacij Sever iz Kleč št. 6 ki je ob času napada stal pod ostreškom svojega gospodarskega poslopja, na katerega je padla bomba. Bil je pri priči mrtev. Težko poškodovana je b'la 8 letna Marija Skerlova, ki so jo takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico, lažje poškodbe pa je dobila 30 letna Katarina škerlova. Po bombnem napadu povzročeno škodo so ocenili na 940.000 lir. Najbolj oškodovan Karcijan Zatler iz Kleč št. 4. ba je padla na njegov hlev in gospo- soba št. 14. med uradnimi' urami v dneli ! dansko poslopje ter ju popolnoma porušila od 23. t. m. Jo 28. t m Nakaz'la ki v i 2iv na 1e blla zmrcvarjena, orodje in drugi *— *---— i—i- j.-—i--- v., j------ ■ predmeti pa uničeni. Gospodarsko poslopje je bilo moderno zidano in Je merilo 35 m tem času ne bodo dvignjena, bodo razveljavljena. Iz Trsta Štipendija za gojence klavirskega tečaja. Ravnateljstvo tržaškega glasbenega L-ceia je določilo pcßebno ustanovo, posvečeno spomir u p:k. Ev zebra Curellija. Ustanov<* bodo uživali gojenci klavirskega tečaja na tržaškem konservatoriju. Prva nagra:a nove ustanove bo podeljena še letos v tonu februarja. V Trstu je umHa 10. februarja Marija Krebscva, roj. Cukova. Za njo žalujejo rod-b ne Krebs, čuk. Liržin In Wölfl. Drzna tatvina. Pred dnevi je napadel neznan storilec v Trstu 52 letno gospodinjo Anastazijo Novellijevo. Iztrcral jI je torbico z dragocenostmi in 7000 lir gotovine ter izginili v dolž no ter 11 m v širino. Posestnik Zatler ima poškodovano tudi stanovanjsko hišo in kaščo. Samo njemu povzročeno škodu cenijo na 768.000 lir. Hudo prizrideta je poeestnica Ivana Severjeva. ki je razen tega, da je izgubila svojega moža. utrpela tudi veliko materialno škodo. Del njenega gospodarskega poslopja je popolnoma porušen, uničeni pa so tudi vozovi in drugo orodje, škodo cenijo na 100 000 Mr. Tretji posestn k, ki je bil oškodovan zavoljo bombnega napada je Jože Skerl iz Kleč št. 9, Nadalje so oškodovani posestniki Sever, Cemažar in še nekateri diugi. Po napadu so na kraj nesreče prihiteli člani policijskega varnostnega zbora, ki so takoj organizirali reševalno delo. Sosedje so se z vnemo trudili, da bi oškodovancem č'm bolj olajšali bridko usodo mr LI OGLAS! operni dirigent. 1000 lir; Gregorš Ladislav, godbe- ! k. 400 lir. Košuta Just, gledališki igralec. 200 : ju iimi ii i riniju.. POLCEVLJE rjave mo-r. Kočovsky Bogomil. 250 ilr: Hartman Frar.jo. ! M V §7TJ iT^jpff+fZ&l ške. boljše, št 42. pro-150 iir; štrumbelj Draga, magistratna uradnica, ; IMliniillVwtl^'TWW 11'illIB i dam »li zamenjim sa 50 lir: Novak Ivan. magistralni služitelj. 50 lir. i K-(JHARICA m,ada. n. : drva. N»sJov v Jut-u. u— Darovali so: Podpornemu društvu sa gluho- ' jK:ia boljše mešč;nava!nifi Socialne pomoči! Is F^svega sn€€ta Toplo vreme le vzelo že mnogo snega,. _Na pr'scjnih mestih je že docela izginil. P?ne.li so že prvi zvončki. no. o-odam Sušni k Mi kloSičev* c. 28 4099-6 KOLO moške., skoro novo in žensko kolo. d >bro ohr.-mjeno. skunno prodam. Vožnja kova 7. dvorišče. 4101-fl SRAJCE TOJfce eno-bavne. sVi'ene, pop'i-* nnst*, St. 37—42. nove ; in več damskih triko ! hličk. prodam. Nsf'ov V : Jut-u. 4138-e ! NOGAVIČKE Otrcške. s 50SP. POVO^NrrO sa j blačknmi, za 1—7 letne i v** hlSna d»'i po- : več komadoV. prodirr. Ltrežneo. iSčem. Ogl'St- jj:slov v Jutru 4137 6 te «e Dalmatinova 5/T- j 3 2o ro BLAGA aa mo-40«7 la I obleko ? podlo-o. i GOSPOD. POMOWCO i prodam Na »lov v Ju-Po- ■• tS6em S3 tikol Debelak . ^ 4138-6 • Tavčarjev» 11/IH. j AKTOVKO u^njmo. pot 4094-1 s niifeo in potovalne us- Pozor na kolega. Zopet se nam o*k-bn;kv imeti ▼•«elie do oprav-!1in1n večjesi rrt». — Jutru T>od 4178-1 a pomlad. Razumljivo, da prihajajo iz shr amb j i»0STBE«inC0 »s v» , prr>t vrednort ir.lesa, ki že služijo svojemu namenu. Za- i rprejmem.^edr»- ; jutm. ro so ljubitelji tujih koles že na delu. V i Jut^ u GLAwBIL* ,? kratkem času je izginilo več koles izpred , Swo » S hrivnic oda. javnih lokalov. ;• ^ rri-njsvo. fta-ej- Kakor čujemo, je odk. li g. C.glec Pc4- | pr dno. r-nesUlvo Ue v Mikoličevi hiši starinska železna vra. od grad. Z odkopavanjem pa bo precej dela n stroškov. Pcžrtvovainemu delavcu na Ä polju umetnostne zgodovine stoji ob strani hš- uv devni novomeški komisar g. dr. Virnik ; „ega >—■>--Maks. Pri zbiranju in ohranitvi zgodovin- morn fkih kulturnih spomenikov naj bi pomaga, j !jml: lo no svojih močeh tudi ostalo prebivalstvo, Ponudbe J «'"'se ohranijo odn. ieš jo propasti zgodo- ^^J1**« i Vi "ke drageenosti Novega mesta Ln nje-go. okolice. Iz Idrife Kultnrni praznik. 11 februar Je bil za Urijo pravi kulturni praznik. Vprizoritev Vombei. garjeve >Vode< je bila za vse domačine, zlasti pa za mlajši rod, edinstveno doživetje, saj je prvič v življenju videl izvedbo slovenskega dela na odru. Pr'redi-tev je prijetno poživil tudi prvi nastop Kimenlnm ea Na.-='ov v 4141-6 gramofon v čelo. harmonike. proda Hlnko PrvSek OrndiSče 't 7. 4153-6 KOVCEG usnjen ro+o-Volnl skoraj nov. pr-di Hnko PriVSek Or->di?č-fit. 7. 4154 6 SUKNJIČ usnjen. ? krznenim ovratnikom Jn Vo'nAno TVdlrNno. v n-t- F:nko Prt^iPk. Oim*'*?-št. 7. 415?i-a FANTA 13 letnega, P<>- | g. ^ lenega, prilw*. *P ej- ; gt '7 4156-6 mem t» j OBLEKO m.-Ako vi- postavo. Sivo iz Votriec-i b'nr'n in KOZARCI kristal, tu Vi no. šampanjec, boulo in za liker, svinčeni češk kristal, dvakrat b:Ušeno 24 komadov, proda Hitikn Privšefc. št. 7. 4151-6 PREPROGE p»rz;Jske in bo-anke. proda Hlnkč Privšet Grad šče 7. 4150-6 SERVIS tu 1 ke-. alpska. znotrsi po«'ačen in moc/ii servis proda H:n-ko Prlvšek Grad*?? 7. 4149-6 Mi>k posteljne omirice. tapeci'ane stole in kartotečno omarico. prod» Hirko Privšek. Gradišč« št. 7. 4148-6 KNJIGE: B-Juk: M v S'ov. nar. p^-mi, Man-truam Dolinir Zgodov-n, kat. .cerkv. gla be. Mi'k: Nauk o akordih. Oste.e: Priročnik za glasbo, Pečjak: O cerkveni glasbi. RepovS: Nauk n phsbt. Skejanc: Gregc-Gojmir Krek kot «klada tri J Vurnik: Uvod V glasbo, kupimo. Naslov v Jut-u. 4C91-7 5 m ORGANDIJA bt!e-g;-. kupim. Ponudbe Jutru pod 'Organdi«. 4093-V GNOJ hlevski, fcuoim »li rtm protl\Tcdn-m mcAk? ali zamenjam. Naslov v semiS čevlje *t 43 Po-Jutru. 4104-6 nudbe Jutru r>od PISALNI STROJ fkorij »Smuč. hlače« 3947-6 nov. brezh;ben. prodam : GOJZERJE damskr št Naslov v Jutru. 4107-6 ; 41 ;„ mo'ke Jt. 43. pro GLAVO (Messerwele) po- 1 d.^m Rim-k» c, 21VTT1 polnoma novo. s» Jko- Na ogled od 2. pop nn-belni «troj. Sir. 300 mm j prej 4147-6 prodam. Naslov v Jutru | TURSKt SERVIS po--e-4113-0 j 'oren in porla*en. edin OPRTV'K (nahrbtnik) i stven proYvod «amo-skoraj nov. prodam Na- j varje. prod* Hin ko Prlv-'lov v Jutru. 3845« Sek. Gradiäöe 7. OBLEKO moökO. popol j 4132-6 nosu novo. temnosivo. PREPROGO splittki. Ju-TNrodam. Tržaška c. 13, goPerzer. ohranjeno kot '.rgovina. 4125-6 novo prodam, tnte e i OVE ZAJKI belgijski or- . sente prosim za n.slov i lakinji, beli. prodam ' n» upravo Jutr» pod 'šKcnska e. 48. 408541 »tx3«. 41M-4 grezjliv. skoraj nov. okrogli čolnček. prodam. Na ogled od 13. do 14. Naslov v Jut-u. 4184-8 Ž^TNTCO na vrmrt> nerabljeno. prodam Naslov v Jutru. 4188-6 BT. AGo za dnevno p<-džnmo ln dnevno haljo, n-v-da«) Naslov v .Tu tm. 4189-6 VOLNO angota nepre-^«•-o. prodim. Nas'ov r Jutru. 4181 6 ŠKORNJE rjave. t 3618-6 modela nemški, kupim ali dam protivrednost Ponudbe Jutru pod »Kmet«. 4115 7 OMARO trodelne rl navadno. sa obleko, kupim ali Barnenjam tud' za ku-IVo. Ponudbe Jutru pod »Om»ra«. 4117-7 KUG V: >Au> dem L« ben eines Be g=telge~« !e dobro ohranjeno kupim NmIov v Jutr" 4121-7 RJUHE nove «ll rabljene. kup'm at: Bamenjarn za protivrednost Ponud -be Jutru pod »RJ"hc« 4120 7 GOJZERJE «mučarske. v dobrem stanju. St 43 kupim »1 zamen}-r Ponudbe Jutru ped »Do bra proti v: edno*.tJ. ♦144-7 PLASC balonfkr FVila, W3S303Q 'ARCELO stavbno. v 1 okrajih Sv. Križ pred l ?a!am'. Sd. in Zg. Sl- 1 "Ska. Dra vi te Bežigrad ' SOPO » posebnim vho-8r.nje. Jež ca. b. tak J i dom !ž'e K°-POd. Pla-tn nujno kupil do zne- | fa lahko rud' z natura-,ka 900 000 li-. Ponudb> IJ?mi. Ponudbe Ju»ru Jutru pod »Parceli ob I P"** 'Naravno« 4123-2Si očrt*. 4174 20 -IEALITETNA PISARNA Habjan Miro. C galeto-rn l/p. proda več lep.h 3t.-,vbnlh parcel po zelo Ugodni ceni. Tel 3S 9T. 4140-ZÜ 'ARCELO stavbno. v neposredni bi žln. Dolenjske cefte. veliko 360 km. proda,t. Ponudbe Jutru pod »Lir 113.230<. 4169-20 PARCELO stavbno v Z-me>rl 1000 kv m na Vrtači. Mi-ju »ii v p-ičetku Rožne dol ne. kupim zi vsiko ceno. Ponudbe Jutru pod »Lep p T"tor> 4173-20 PARCELNI SVET lep ofo Ceeti. tik tramvajske postaje, dovoljen tudi v ndu^t-lj'ke nr>m-ne. t3ro-lam po ueodnt «ieni. "Yinudbe Jutru pr>d »2500 kv m« 4171 20 HiSO trgovsko »li ^ovsko^tanovsnjsko. v -- GALTCO kupim Lju»« 'k® posojilnic» L na«! 419a7 PI ANINO bol J Se sn-im-ke. dobro ohranjen ku-pin. Kane, 2kUmka 1. «123-7 Hs rjffwpnunn MORSKO TRAVO predvojno kvaliteto, nerabljeno. zamenjam ra pro ti vred 001. Ponudbe Ju-r-u sod --Mofsko trjva« DRVA z-menjam ea r«l-fč m 8—10-1etno deklico Ponudbe Jutru ->rxl »8—10 let« 4118-8 DRVA 1 kub m. Eame-nfam t» krompir. Naslov 7 Jutru 4182-8 P4RCELO stavbno ns wr-fldtev vile v lep: okotl".! pod Rožnikom, prodam po 330 lir zt kv m Ponudbe Jut-u nod »Velika p?eko loon kv m«. 4065 20 PARCELO manjAo. v tB-meri 389 kv. tn. lahko takoj BazidlJVs m severni «trmi Ljubljane prod >m z< 370 000 Lir Ponudbe Jutru IKV1 «Ze. lo eonfna« 4064 20 PARCELO «tavbno r vel kosti 750 kv m na lep< «ončni 'n suhi letf v bllžlm «rnmvajske po «raje. p-odim «M 570 000 •ir Ponudbe Jutru ©od •Teren gramoBnl« 4061-2T PARCELO odn. eemlji-Sč« ob cesti v Zg Šiški. veliko 1500 kv. m. odn. 3200 kv m, prodam. Ponudbe Jutru pod »Po 309 lir«. 4170-20 VILO lepo, v lepi Vilm 1 sVotx> denarja, nem diu četrti LJubljane, kupim 1 žel m poti p-oti Vrhov dO zneska 3.000 000 L r. NaalOV V Jutru, "kmudbe Jutru pod 4192-37 •Komfortna vila«. : ŽELEZNIČAR poznan ln 4175-20 opazovan, ki Je 21. II. 1545 zvečer vzel iz po-frjTjJliffll' T» H* stojnskega vlak» 2 ik »•"«W*'! tovki. naj Ju vrne v SOBO manJSo, Ci'-to. prom pisarn, najden h ■Xldam gospodu Naslov pustiti v Jutru pod »Staieii uradnik«. 4124-23 p-edmetov na gl. kolodvoru. »icer bo prijavljen polti, ob'astex. 4199-37 Sprejemni urad 0. B. L. KRAIN Xni se nahaja sedaj v hiši Narodne banke. Pnccinijeva ulica st. 7 KINEMATOGRAFI KINO UNION «Dunja — poitarjera h€L« Po Puškinovem romanu - Heinrich George. Hilde Krahl Predstave ob 1« tn »8 url KINO MATICA, »ta Habanera.« Žarah L«andet Ferdinand Marian. Predstave ob 18. ln 18. url. KINO SLOGA. «Natakar i Ui Ana.« Predstave ob T6 tn J8 url »Na to nisem nikoli pomislila.« »Po tem takem je odprtih še mnogo po-tov, ki jih ni doslej n nče ubral. Morebiti se čudite, da vam pripovedujem vse to. A vi ste hči moža, ki je oil gospodar na .Mihaelu*. Vi smete vedeti, da so možje, k. se ne zadovoljujejo s tem, da bi imeii svoje očete kratko in malo za izginule. Drugi razlog, ki me je privedel k vam, je ta, da slis m, ali ne veste samo česarkoli, kar bi nam meglo olajšati delo. Nu, tega menda ne bo, a vkijub temu bomo nadaljevali iskanje ladje naših očetov. Jutri se v tej zadevi odpeljeva v London. Saj res — aii imate kako sliko svojega očeta?« Da. Pokazala jo je Barayu. Zagledal je ogiato moško glavo, ki ga y> nehote prevzela ... gladho oorite črte moža, ki mu je sevaia iz oči podjetnost in odločnost. Kapitan Dranstadt je moral hitt človek in poi. Heia in Baray sta dolgo časa gledala sliko. In čudno: oba je bil minil občutek, da sta drug drugemu tujca. Nekaj je bilo stopilo v njuno življenje, kar ju je mahoma spoj lo in dalo utripu njunih src enak ritem ... * »Utva« je ob mirnem morju brez lastne sile počasi plula nedaleč od Helgolanda. Snežnobeli nastavki so se bleščali na soln-cu. Wellencamp in Kasch sta bila pod palubo. Dräger je imel prav. Res so preskušali nove naprave za signaliz ranje poo vodo. Heia je sedela v kadilnem salonu in tipkala. Ze mnogo ur je imela naporno delo. Kdaj pa kdaj je prišel mož v modri mon-terski obleki in polož 1 prednjo šop tesne» popisanih listov, na katero h je mrgolelo tehničnih izrazov, matematičnih formul m nerazumljivih tujk. Hela se je morala zbrati, da je dajala izpod rok neoporečno delo. A časih ji j oko vendarle ušlo od stroja k na stežaj odprti lini. skozi katero je bil razgied dale-' po Severnem morju. Časih pa ji je spet bilo, kakor da sivih valov niti ne vidi. Vsakikrat je kakor pri v.'d vstala pred njo sliko velikega moža ... moža, ki je bila z njun šele dvakrat govo rila in ki je morala vzlic temu spet in speo misliti nanj. Da. odkar se je b'l mahoma pojavil Aleksander Baray. je živela Kela tako reko': dvojno življenje. Eno je bilo posvečeno delu, drugo sanjam. Njegov oče in njen oče — — razbitina ladje — — zakladi iz suhega zlata — — Misli, ki so tako mahom." st ;>ale v njeno ž!vljc-nje, so bile pač res take, Ja so morale zmešati človeku glavo. T*: Aleksander Baray ji je docela zbujal vtis, da je vse dru prei kakor romantičen sanjar. Sicer pa se je bila seznanila tudi z mladim doktorjem Overbeckom. Njegov oce jo bil takrat profesorju Barayu desna roka_ V treh so bil: zvečer sedeli v majhni vinar-ni na Gänsemarktu in govorili o izginul r očetih. Tudi Overbeck je" imel s! ko svojega očeta, ki je romala iz rok v roke. Spreir caibe v potniškem prometu Pr čenši od 23. februarja 19 j stopijo * potniškem prometu na progah Ljubljana jPostojna in Ljubljana- Kočevje v veljavo nas ednje spremembe: 1) na progi Ljubljana—Postojna izosta-neta potniški vlak z odhodom iz Ljubljana ob 5.25 in iz Borovnice ob 7. uri ter potniški vlak z odhodom iz Postojne ob 17.20; za4' pa voz'ta potniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 3.25 in iz Borovn ce ob 5.10 ter potniški vlak z odhodom iz Postojne o 18.05. 2) Na pro.iri Ljubljana—Kočevje izostane-ta mešani vlak z odhodom iz Ljubljane ci 5.30 in mešanj vlak z odhodom iz Kočevja ob 14.01: zato pa vozita mesto nj h meša»: vlak z odhodom iz Ljubljane ob 3.30 in mešani vlak z odhodom iz Kočevja ob 16.30. BELEŽNICA K O L E D A R Petek. 22.febru.arja: Peter D DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. Dunajska cesra <5: Mr. Hc čevar. Celovška cesta 62; MrGaitus, Moste, Zs lofeka cesta 47. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Petek. 23. februarja ob 16.30 operna predrtav* Cüvia. Izven. Cene od 60 iir navzdol. Sc bo ta, 24. februarja ob It 30 operna predstavi- Slanon. Red Sobota. Nedelja, 25. februarja ob 16. epema pred?ta~n čarobna riščal. Premiera. Ked Premtenki. — Predstava Opernega studia. Cd vštevS-j petka 21 t. m. bo poslovala Inevt hlasa.1r.a- v Operi ob delavnikih in cb rcr-ti,;..' od 9. do II. ure dopoldne. Popoldanske pesiovn«-ure od 16. do 18. ure ostanejo nespremenjene. Predstava »Stara pesem« in premiera baleta »Šeherezada« je preložena, n-- k?.r opozarja» aboaente reda Premierskega Namesto premi, ' bo Opera uprizorila izven abonir.a n. Dos-tale opreto »CLIVIA«. Operni studio. Od začetka letošnje sezone d' lujočl Operni studio, v katerem so /.brani ml-iri. pevc! in pevke, naS operni naraščaj, se bo predstavi! Javnosti v nedeljo dr.o 25. t. m. Uprizori' bo Mozai tovo opero »čarc-hno piščal« nori muz» kalnim vodstvom in v režiji ravnatelja Mir Poliča. — Opazarjamo na to predstavo. ki h<~ nudila v ceiotl pogled na našo dozorevajočo p'- -r,ko generacijo. Oddal 'JšUa skupina Jadransko Primorjr P.4DIO L J U B L J 4 N A PETEK, 23. FEBRUARJA 7,00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.09: Jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40 poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini, li1 00 dr 12.30: Napoved sporeda, nato opoldanski koncert. 12.3C—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju ln poročila v slovensčini. 12.45—14.30: Sa Ionski orkester, vodi A. Dermelj. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Od dven do treh — Sare meh (prenosi. 15.00—17.00: Osrednji nemški soored 1 prenos). 17.00—1^.15: Poročiia v nem-fečlnf ln slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena med-igra. 17.30—13.00: Komorni zbor. 18.00—78.33: Kmečki trlo. 18.30—18 45: Iz našega leposlovja. Jože Dular: Trepetajoča luč. 18.45—1'- 30- Pevski kvintet Premelč ln Domači sekstet 19.30—19.45: Poročiia v slovenščini. 19.45—20.00: Prenos bran -članka ministra dr Goebbei=a lz tednika Rflch« 20 00—20.15: Poročila v nemšomi 20.15 to 22.00: Osrednji nemški spored (prenos). 22.00 do 22.15: Poročila v nemščini in napovea spored-22 15—23.00: Malo kramljanja, male plesanja. Plesni orkester vodi D. Prevoršek. 23.00—24.00: G'asba pred polnočjo (prenos). t—————I ■—— t Dne 7. t. m. je umrl v Labinju v Istn naS dragi, dobri papa oz nono, gospod JAKOB-RADE STAREC nadučitelj v pok. tn bil začasno tam pokopan Barkovlje, LabinJ, Ljubljana, Kos. Mjrrovic? Zagreb. VLADKO. LILIJANA. STANA. VANDA. STOJAN S MILJ AN, otroci. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili k zadnjemu počitki mojega blagega, nenadomestlUveea ln ljubega moža, ateka. strica itd., gospoda KLENOVŠEK VINKOTA kakor za poklonjene vence, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nas tolažili in stali ob strani v tej težki uri. zastopstvu Direkcije drž. železnic ter 6tauovskim tovariSem ln vsem drugim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek 26. t. m. ob 7. url v župni cerkvi sv. Cirila ln Metoda. LJubljana, 21. februarja 1945 žalujoča žena s hčerkama in sorodstvom. mhhmmhhhmi FOr die Schriftleitung Za uredništvo Milan Zadr.ek — Für den Herausgeber - Za lzdajatella: Stanko VI ran t - Für Narodna tiskarna - Za Narodno tiskamo: Fran Jeran — Für den Inseratenteil - Za Inseratnl del: LJubomlr Volčič