URN_NBN_SI_DOC-VMIKKHQ1

SVOBODEN PRISTOP VLJUDSKIH NJIŽNICAH III. kongres Zvezbibliotekarski h društev Jugoslavije , ki j bil v aprilu 1955. vZadru, je vsklepih odločn poudaril, naj ljudske njižnice postopo­ ma preidejo na nov, moderen in sodoben način izposojanja . To je na svoboden pristop bralcev do knjig. Mednarodna bibliotekarsk a federacij (FIAB) prav tako že vrsto let opozarj nacionalna bibliotekarsk a d uštva, d le svoboden pristop lahko zadovolji sodobnega bralca. T nov sistem ni le organizacijsk e in tehnične arave, ampak tudi marsikaj bistveno spremeni. Kakor vsaknovost tudi ta zadeva na odpor nekaterih knjižničarje v kakor tudi nekaterih drugih faktorjev, ki so odgovorni za delovanje in razvoj naših ljudskih knjižnic. Pri nas smo torej šelna začetku poti. Po vsej Jugoslavij i je dosedaj le ne- kaj desetin knjižni, k že poslujejo po tem novem sistemu. VSloveniji so si do sedaj uvedle, ta novi sistem Pionirska knjižnica v Ljubljani, Občinska ljudska njižnica Moste in Polje, delno pa tudi ljudska njižnica na Jeseni­ cah. Drugod svetu so knjižnice s svobodnim pristopom že stara stvar. V Angliji in Ameriki so prve taksne knjižnice odprli že pred petdesetim i leti. Po prvi svetovni vojni se je ta sistem razširil vKanado, Švico in Holandsko. Po dru­ gi svetovni vojni pa so ga uvedli še v Nemčiji in Franciji. Tudi na Finskem imamo ljudske njižnice, ki imajo že štiridesetletn o tradicijo vsvobodnem pristopu. V vseh teh naprednih državah se je ta sistem že uveljavil ter po- kazal presenetljiv e uspeh in prednosti. Čas, ki drvi vedno hitreje naprej, zahteva od ljudi vedno večje znanje. Število knjig od poučnih do leposlovni h se množi vpolicah naših knjižnic. Prav tako se množi štvilo vsestransk o izo­ braženih bralcev. Vedno težje je delo vknjižnici po starem sistemu. Nobene­ ga razloga ni, da pri nas ne bi sledili ostalim deželam. Naštejmo prednosti vobodnega pristopa : svoboden pristop predvsem omogoča, da bralec spozna čim večje število knjig, vzbuja mu zanimanje do branja, zaradi zaupanj se počuti ugodneje, kot če zbira knjige v zasebni knjižnici. Izposojanje je hitrejš in bolj množično. Najvažnejš e pa je, da se knjižni­ čar ne ukvarj s tekanjem od pulta do skladišča in nazaj, ampak spremlja bralca ob policah, nasvetuje, se pogovarj z njim, skratk : knjižničar lahko postane resničn vzgojitelj . Kn ižničarskeg kadra potrebuj takšna 5