Ob `ivljenju, ki je najvišja in nedotakljiva naravna vrednota (prim. Krem`ar 2000: 109), se odslikava dezorientiranost in nedoslednost, malone hipokrizija èloveštva. Na eni strani pomeni vrhunec `ivljenja u`ivaštvo (ki ga v resnici unièuje), odpoved in odloèitev za `iv- ljenje je skoraj greh proti `ivljenju (èeprav ga poraja in oplaja). Ista dru`ba, ki soèutno, morda celo patetièno spremlja medijsko zgod- bo o bolnem otroku, je lahko ravnodušna do narodnega genocida itd. Kako je torej s tem `ivljenjem? Dr. Marko Krem`ar, èigar dela so zveèine osnova za prièujoèi razmislek, trdi, da je naše resnièno bogastvo prav v `ivljenju (prim. Krem`ar 1992: 63). In najvidnejša sled, »ki jo pušèa `ivljenje v naravnem redu, je spet `ivlje- nje. /…/ Vsako `ivo bitje te`i za tem, da pusti za seboj `ivljenje v obilnejši meri, kakor ga je do- bilo. /…/ Kljub obilju `ivljenja, ki ga opa`amo krog sebe, je `ivljenje vendarle krhko in ranlji- vo. /…/ Vendar je ob vsej krhkosti posamiènega `ivljenja, pa najsi gre za mikroorganizem ali za èloveka, te skrivnostne sile v nezlorabljani naravi vedno veè, ker je oèitno moènejša od smr- ti. Edino èlovek, ki mu je bilo zaupano, da gos- podari nad naravo, more in si drzne postavljati meje `ivljenju in ga je zmo`en unièevati na raz- liène in temeljite naèine« (Krem`ar 1992: 63). Samo èlovek more tehtnico nagniti v prid smrti. Seveda ne gre samo za direktno uni- èevanje `ivljenja, ampak tudi za zmanjševanje njegove kvalitete, zlasti s porabništvom in he- donizmom. Èe naj se èloveštvo in `ivljenje ohrani, so potrebne temeljite spremembe. Osamljeni napori posameznikov so premalo, razen prek naravnih skupnosti dru`ine in na- roda. Zlasti v prvi je zaèetek »naravnega spreo- @1 6& 8  4 brnjenja k `ivljenju. Od tam ga je treba v za- vesti vzajemnosti in medsebojne odvisnosti širiti po vsem narodnem obèestvu« (Krem`ar 1992: 67). Torišèe »odloèitve za ̀ ivljenje« je torej dru- `ina. Posameznik, ki išèe `ivljenje, bo pri od- loèanju iskal opore prijateljev. Ker je vez med mo`em in `eno najmoènejša od vseh dru`be- nih vezi in obsega tudi prijateljstvo, bo odlo- èitev za vrednote in za `ivljenje potekala prav v dru`ini. Dogovor za `ivljenje ne pomeni v dru`ini niè manj kakor odloèitev za sreèo. Od- loèitev za `ivljenje bo imela, sicer ne takoj, a zato niè manj gotovo, tudi pomembne posle- dice na gospodarskem in kulturnem podroèju (prim. Krem`ar 1992: 69 — 71). Ob preseku `ivljenja in dru`ine se ne ka- `e izogniti obèutljivi temi o spolnosti in lju- bezni. Spolnost, loèena od ljubezni, spre- minja v oèeh najbli`jega osebo v objekt nje- govega u`itka (prim. Krem`ar 1988: 40 — 41). Sprejeti ljubezen v medsebojnem odnosu bi pomenilo veè, a bi od obeh prizadetih zah- tevalo, da sprejemata celotno realnost in problematiko bli`njega, pa tudi potencialno realnost novega `ivljenja. Ljubezen te`i k veènosti, zato `eli biti trajna in plodna. Se- biènost, usmerjena v trenutek, pa je jalova. Prvo je spreobrnjenje k `ivljenju. In to spreobrnjenje pomeni sprejetje celotnega `ivljenja od spoèetja do naravne smrti. Le tako je mogoèe govoriti o dostojanstvu `iv- ljenja (prim. Krem`ar 1992: 120). Še nekaj besed o abortusu, razvezi in evta- naziji, kot sodobnih gro`njah `ivljenju. Iz sta- tistik je razvidno, da v neenaki tekmi z avti, poèitniškimi hišicami, televizijskimi in dru- gimi aparati domaèe udobnosti otroci zaosta- $ )  # jajo. Mnogi zakonci v naèrtovanju dru`inske- ga standarda najdejo sredi predmetov komaj prostorèek za svoje nasledstvo. Razosebljenje še nerojenega otroka je posledica posameznih egoizmov, najde pa oporo bodisi v totalitarni dr`avi bodisi v praktiènem materializmu. Raz- širjenost splava z dr`avno podporo je eden od naèinov, s katerimi sistem ubija v ljudeh smi- sel za osebno odgovornost in za svetost `ivlje- nja (prim. Krem`ar 1984: 103). »Detomor ne unièi le dragocenega daru ̀ ivljenja, temveè po- re`e tudi vezi med starši in pre`ivelimi otroki. Ti se kaj kmalu zavedo ali le slutijo, da so bili izroèeni nekoè na milost dveh ljudi, ki v globini svoje duše ne spoštujeta tudi njihovega `ivlje- nja ...« (Krem`ar 1984: 105). »Bolestno koristoljubje se ne ustavi pri uni- èevanju `ivljenj, ki niso bila spoèeta iz ljubezni. /…/ Ker zakon ni veè trden, ker dru`ina in dom nista veè zagotovilo pred samoto, se nobeden od zakoncev ali nakljuènih ljubimcev ne upa prev- zeti na lastne rame odgovornost za novo `ivlje- nje. Nestalnost odnosov med mo`em in `eno, ki išèeta le lastne koristi, ima za posledico strah, nezaupanje, osamljenost, nerodovitnost in smrt.« (Krem`ar 1984: 105). Pred te`avo v takem za- konu, ki je neizbe`no povezana z boleèino, je samoumeven beg v razporoko. Èeprav evtanaziji pravijo umor iz usmi- ljenja, je vendar tudi ta umor iz sebiènosti. Kdor ni veè koristen, naj »odide«. Kdo naj odloèi? Naj sinovi in hèere sklepajo o smrti staršev? Zdravniki naj si poenostavijo delo? Naj upravitelji uravnovesijo svoje proraèune s smrtjo? Tudi ta pot do veèje osebne »svo- bode« in dru`bene »uspešnosti« unièuje osebnosti in re`e vezi med ljudmi (prim. Krem`ar 1984: 106). Pomembno je veselje do `ivljenja. Po- manjkanje notranjega veselja skuša površen èlovek nadomestiti z videzom veselosti, ki potrebuje umetnih pomagal, da zamotijo rastoèe dolgoèasje. Èe veselja ni, izgubljajo smisel tudi druge vrednote, vkljuèno z zve- stobo, kar ima zlasti v zakonu unièujoèe po- sledice. Prenova nravi v smeri vrednot je od- lièno sredstvo za dru`beno preosnovo, spre- membe v dru`bi pa s èasom lahko postanejo uspešen pripomoèek za bolj smiselno `ivlje- nje (prim. Krem`ar 1998: 94). 5 Èlovekova svoboda, èeravno sila omejena, »oddaljena, zmanjšana« (Komar 1999: 257 — 258), pa vendar podoba bo`je svobode, je eden od temeljev osebnega in skupnostnega `ivljenja (prim. Krem`ar 1984: 37). Marko Krem`ar ne podlega evforijam in jo nemudo- ma omeji s prigodnostjo èloveka samega, pa tudi okolja, v katerem ̀ ivi; skratka, z naravnim redom, katerega del je in mora biti èlovek. »Svoboda èloveku ne pomeni neomejene mo`- nosti izbire, ne glede na okolišèine, tudi ne po- meni prostosti od vsake potrebe, marveè prostost od vsakega nasilja. Pomeni mo`nost delovanja v skladu s svojimi nagnjenji brez kakršne koli zunanje prisile.1 V teh naravnih mejah lahko najde èlovek pravo svobodo in svoje mo`nosti za rast. Kdor prezira svoje naravne omejitve, je ob- sojen na stalen beg pred samim seboj in pred re- sniènostjo, ki jo èuti v sebi. Pa tudi druga skraj- nost ni brez nevarnosti. Kdor se pretirano boji, da bi zadel na mejo svojih zmo`nosti, se brez vzroka obsoja na negibnost.« (Krem`ar 1992: 136). Svoboda je predvsem duhovna dobrina; zakoreninjena je v èloveku. »Polnost èloveka je v zrelem dopolnjevanju svobode z odgovor- nostjo« (Krem`ar 1992: 145). Malikovanje svo- bode ni na mestu. Svoboda je res neobhodno potrebna, a še ni zadosten pogoj za rast oseb- nosti in uporabljati jo moramo odgovorno; to je v skladu z drugimi velikimi vrednotami, med katerimi sta ljubezen in resnica gotovo na prvem mestu (prim. Krem`ar 1984: 37; 95 — 96). Marsikdaj bi radi poenostavili vsebino svobode na »mo`nost doseèi to, kar hoèe- mo«. V takem primeru bi bila svoboda po- $ )      vsem odvisna od denarja, imetja, polo`aja v dru`bi in od politiène moèi. Kadar se èloveš- tvo navdušuje za absolutno svobodo èloveka, je nevarnost, da tako gledanje pripelje v anar- hijo, iz nje pa v dru`beni absolutizem take ali drugaène vrste (Krem`ar 1998: 294 — 295). Odveè je poudarjati, da bodo prav notranje svobodni ljudje (prim. Stres 1987: 105 — 107), ki se ne navezujejo na imetje in oblast, zmogli tudi dru`bo, v kateri `ivijo, pribli`ati idealu pravice, miru in svobode (prim. Krem`ar 1998: 294 — 295). V zvezi z dru`bo velja omeniti še politièno svobodo. Ta je temelj vseh javnih svo- bošèin; brez nje je kmalu konec tako osebne lastnine kakor blaginje, kulturne svobode in konèno celo svobode vesti, zato tudi resniène verske svobode. Marko Krem`ar razlo`i še raz- liko med svobodo in svobošèino. Vsaka svobo- da, ki jo prejmemo po milosti drugega, je le svobošèina. Resnièna dru`bena, to je politièna svoboda, je èlovekova prirojena pravica. Zato ne bi smel nihèe zanjo prositi soljudi, marveè jo je vsakdo dol`an hraniti in braniti (prim. Krem`ar 1984: 54 - 55). Svoboda je velikega pomena tudi v gospo- darskih odnosih. Poleg tega, da je pogoj za vza- jemnost (prim. Krem`ar 1992: 145), je odvisna zlasti od lastnine. Pomanjkanje imetja ogro`a èlovekovo osebno svobodo. Lastniki se ne sme- jo èuditi, èe polagoma izgubijo oboje, svobodo in lastnino, kadar lastnina ni uporabljana kot sredstvo za ohranjanje lastne in dru`bene svo- bode (prim. Krem`ar 1984: 54 — 55). »Odtod potreba, naj dru`ba pomaga doseèi in ohraniti neko osnovno lastnino vsakemu èlanu skupnosti v zagotovilo njegovih osebnih in dru`benih, to je politiènih pravic. Svoboda duha zahteva zdravih in moèno zakoreninjenih idej, medtem ko potre- buje obramba èlovekove svobode poleg tega še oseb- ne lastnine. V dru`bi pa najde svobodoljubje izraz v politièni organizaciji svobodnih ljudi, ki z vsemi duhovnimi in tvarnimi sredstvi ohranja- jo, razvijajo in branijo svojo najvišjo naravno vrednoto.« (Krem`ar 1984: 55). 9  Resnica je brez dvoma ena najvišjih vred- not. Po kršèanskem pojmovanju je ena (prim. $ ) Piero della Francesca, Adamova smrt, detajl: Adam in njegovi otroci, 1452, freska, 390 x 747 cm (cela slika), San Francesco, Arezzo.  # Juhant 2000: 76) in zato v sebi skladna in ne- deljiva (Krem`a 1998: 37). Resnica je prepro- sta (Komar 1999: 63). Dol`nost je iskati jo na naèin, ki je primeren dostojanstvu èlovekove osebe in njeni dru`beni naravi (prim. Krem- `ar 1986: 31 — 33), »to se pravi s svobodnim razglabljanjem, s pomoèjo izroèila, z izme- njavo mnenj in s pogovorom. Spoznane re- snice se je treba z osebnostno pritrditvijo trd- no oklepati« (Krem`ar 1992: 104 (po Digni- tatis Humanae, VS. 1, 3, 429)). Marko Krem`ar navaja tri sovra`nike re- snice. Zmota in la` (prim. Komar 1999: 29) predstavljata zavedno ali nezavedno potvar- janje resnice bodisi z besedo bodisi z mol- kom. La`nivec naèeloma ne zanika resnièno- sti, jo samo prilagaja svojim koristim; noèe ji slu`iti, hoèe biti gospodar nad resniènost- jo. Nevarnejša za resnico je skepsa. Ta lahko zanika resniènost ali pa èlovekovo mo`nost, da resnico spozna. Iz nje izvira tudi precej razširjen kriticizem. Najveèjo in najbolj raz- širjeno nevarnost za resnico pa danes pred- stavlja cinizem, ki je doma zlasti pri izobra- `enem èloveku. Njegova ost, na videz usmer- jena proti vsakdanji resnici, meri globlje. Uni- èuje upanje in tako rani voljo, jemlje èloveku nagibe, da bi stopil na pot spoznavanja stvar- nosti in odkrivanja še nepoznanih mo`nosti. Prezirljiv odnos cinika se seveda ka`e tudi v razmerju do drugih vrednot in do smisla last- ne eksistence (prim. Krem`ar 1998: 37). Ta razporeditev seveda ne sme pustiti vtisa, da je la` (prim. Krem`ar 1997: 45 — 46) zanemar- ljiv, lahkoten prestopek. La` »je nasilje, s ka- terim se ne smemo sprijazniti. /…/ Je strup, ki lega èloveku na dušo kot nevidna mre`a. Jemlje mu jasnost pogleda in zanos poleta, zavija v meglo smisel stvari, zasenèi smisel `iv- ljenja pa tudi veselje nad njim. V dru`bi se širi la` kot plast gnilobe, ki tlaèi k tlom in povzroèa mrtvilo« (Krem`ar 2000: 48). La` lahko odpravimo le s trdno odloèitvijo za re- snico (prim. Krem`ar 2000: 44 — 49). Marko Krem`ar razmišlja tudi o `ivljenj- ski aplikaciji razliènih odnosov do resnice v dru`bi. Govorjenje o resnici pri mnogih lju- deh zbuja odpor in strah. Nezaupljiv odnos do resnice nekateri opravièujejo z demokra- tièno širino, drugi s pluralizmom ali pa z ne- varnostjo, ki jo za mirno so`itje pomenita ne- strpnost (prim. Krem`ar 1999: 95) in fanati- zem (prim. Krem`ar 1992: 99). Dejansko ni redko, da ljudje, ki so preprièani, da imajo prav,2 preganjajo vse, ki z njimi ne soglašajo.3 Vendar tudi ni redek pojav, da èlovek iz stra- hu pred prepirom ali »zaradi ljubega miru« ne izrazi ali ne brani svojega mnenja, èeprav je preprièan, da ima prav in da se njegovi bli`nji motijo.4 Kadar obvladajo dru`bo ljud- je prvega kova, ji dajo totalitaren znaèaj. Bo- disi da so preprièani, da imajo prav, bodisi da niso pripravljeni sprejeti nobenega dru- gega mnenja kot to, ki so ga izbrali kot svoje, bodisi da na ta naèin šèitijo svoje osebne ali skupinske koristi; posledice so za ostale èlane dru`be popolnoma enake: niso veè svobodni. Kadar hoèe namreè skupina ljudi v dru`bi na- silno uveljaviti svoje mišljenje,5 se poslu`i vseh sredstev, tudi politiènega in gospodar- skega monopola. Pa tudi obratno je res, za dosego popolne politiène oblasti skušajo to- talitarne skupine vsiliti skupnosti enotnost mišljenja in obvladati gospodarske silnice v dru`bi. Tako se zgodi, da v razmeroma krat- kem èasu pripeljejo dru`bo v podoben polo- `aj tisti, ki jo vladajo kot fanatiki, drugi, ki jo uporabljajo iz neurejenih politiènih am- bicij, ali tretji, ki zasledujejo popolno gos- podarsko oblast za vsako ceno (prim. Krem`ar 1984: 79 — 81). Resnica je oro`je, ki osvobaja (prim. Turk 1993: 25) in ki si ga upajo uporabljati le pogumni ljudje, kateri zaupajo v njeno moè in v globoko resnicoljubnost èloveškega rodu. Ne bo sicer dr`alo, da je veèina ljudi resnici zvesta, paè pa hrepeni po njej kljub pomanjkanju poguma, da bi se je oklenili. $ )      Resnica, ki jo posreduje ljubezen, je oro`je, ki soèasno rani in celi; ki vzbudi viharje, a tja, kjer jo sprejmejo, prinaša mir (prim. Krem`ar 1984: 61). " Praviènost je osnovna dru`bena krepost (prim. Komar 2000: 148 — 150), saj je mogoèa le v odnosu med ljudmi. Sprièo tega izraza pa se je treba ogniti napaènega videza, da je dru`ba lahko krepostna ne glede na po- sameznika (prim. Stres 1991: 60 –69). Gre za osebno lastnost, ki jo mora gojiti v odnosu z bli`njimi vsak èlovek, èe hoèe, da bodo dru`beni odnosi okrog njega pravièni in da bo taka tudi dru`ba, v kateri `ivi. Naloga praviènega je znova in znova vzpostavljati ravnovesje praviènosti med tem, kar naš bli`- nji ima, in med tem, kar mu gre. Pravièna dru`ba, ki bi jo èlovek `elel svojemu narodu, je tedaj dru`ba ljudi, ki bi neprestano in do- brohotno vzpostavljali v dru`bene odnose pravièno ravnovesje. Marko Krem`ar po tomistiènem kljuèu (prim. Krem`ar 1988: 124-129) loèi dve obliki praviènosti (prim. Stres 1996: 205 — 208). Prva, pogodbena ali menjalna, se nanaša na odnose med osebami v dru`bi, zajema vse iz našega polo`aja »dol`nikov« izvirajoèe dol`nosti,6 dru- ga, razdelitvena oblika praviènosti se nanaša predvsem na odnos med predstavniki dru`be in osebami, ki dru`bo sestavljajo.7 »Krivica ni v tem, da ima nekdo veè imetja kot drugi ali veèje dohodke. Krivica se prièenja tedaj, kadar nimajo vsi èlani skupnosti prilo`- nosti za razvijanje svojih talentov, kadar ne morejo pre`ivljati svojih dru`in ter kadar zaradi pomanjkanja tvarnih dobrin prièenjajo izgub- ljati zdravje in mir hkrati z osebno in politièno svobodo.« (Krem`ar 1984: 54). Kdor prejme, je dol`an. Praviènost terja, da poravnamo tudi svoj dolg do Stvarnika. To storijo èlani skupnosti s tem, da pomagajo drug drugemu razvijati prejete sposobnosti v skupno blaginjo. Od tod je jasno, da nam praviènost nalaga tudi dol`nosti do rodu, ki nam preko zgodovinske verige svojih èlanov posreduje `ivljenje in lastnosti. Kdor ne vraèa narodu, kar je po svojih starših od njega pre- jel, je nehvale`en in ne dela pravièno. Te`ava, s katero je zdru`eno neprestano is- kanje praviènega ravnovesja, je pripeljala èlane `e prenekatere dru`be do dvoma nad mo`nost- jo praviènih dru`benih odnosov brez nasilja. Krepost praviènosti so zamenjali s pojmom uzakonjene pravice, ponazorjene s kipom, ki ima v rokah tehtnico, zavezane oèi, a nima srca. Taka mrzla in legalistièna pravica je naj- veè, kar nam more ponuditi na tem podroèju agnostièna dru`ba. Pa tudi dru`ba, ki zaupa le vase in ne upošteva niti pomembnosti (trans- cendence) osebe niti nravnih skupnosti, ne more dati veè. In vendar praviènost ne more biti zapopadena v vsej polnosti le v pravilih in zakonih »legalne« pravice. Praviènost zahteva od èloveka, da je pri- pravljen dajati poleg tega, kar dru`bi dolguje neposredno, in tega, kar dolguje posredno, svojim bli`njim tudi marsikaj, èesar jim po zakonu ni dol`an (Prim. Komar 148 — 150). To so dobrine, do katerih ima vsak èlovek pravico in zato tudi vsak èlovek dol`nost. Dol`nost povraèati dobroto s hvale`nostjo je bila `e omenjena; podobno je dol`nost izra- ziti bli`njemu na primer spodbudo, prijaz- nost, veselje, pohvalo, resnico, pa tudi raz- lago, pouk in nasvet, ki mu lahko resnico pribli`a. Biti hvale`en ali dati dober nasvet ni isto kot vrniti dolg ali izpolniti pogodbeno obveznost; je veliko veè, a spada še vedno v okvir èiste praviènosti. Nièesar ne damo, èesar ne bi bili prejeli. Pa tudi kdor posodi ali svo- bodno podpiše pogodbo, lahko stori s tem veè kot golo gospodarsko dejanje. Kolikor gre pri tem za pomoè ali zaupanje, se`ejo take osebne odloèitve iz dru`benega okvira na po- droèje osebnih odnosov v skupnosti. Ne te- meljijo le na koristi, temveè tudi na ljubezni. $ ) ! # Pravièni ne stori samo tega, kar po svojih pogodbenih in dru`benih obveznostih mora, marveè vse, kar more storiti s talenti, ki jih je prejel, za dobrobit skupnosti. A zakaj naj pravièen èlovek daje veè, kot je dol`an? Edini odgovor je: ljubezen. Ker pa za ljubezen ni prostora v odnosih, ki temeljijo zgolj na urav- novešenju koristi, je jasno, da smemo iskati to stopnjo praviènosti le v osebnih odnosih v okviru naravnih skupnosti. Tukaj se dviga pravièna oseba nad omejitve zakonite pravice, ki jo dopolnjuje z usmiljenjem (prim. Krem- `ar 1992: 87 — 88), ki ni drugega kot eden od izrazov ljubezni; najvišjo dru`beno krepost, ki je praviènost, naj bi vedno dopolnjevala najvišja teološka krepost ljubezni; še posebej v obliki usmiljenja, ki praviènosti ne sme na- domestiti. Pri tem pa se Marko Krem`ar opi- ra na sv. Toma`a Akvinskega, ki pravi, da je praviènost brez usmiljenja kruta, a da je us- miljenje brez pravice mati razkroja (prim. Krem`ar 1984: 127 — 132). 3 Kaj je mir? »Mir je pokojnost reda« (Ko- mar 1999: 170). Za nekatere je mir odsotnost vsake sile, je lagodno mirovanje v vsestranski praznini, ki je zelo blizu nebiti. V tem pri- meru je mir negibnost smrti in je nemir po- sledica `ivljenja. Za kristjane je mir prav nas- protno polnost sile in neskonèno ravnovesje, je posledica do skrajnosti polnega `ivljenja, katerega najvišji izraz je ljubezen. Nemir je tedaj kristjanu znak, da je `ivljenje šibko in nepopolno, ter da je ljubezni malo. Ker je zemsko ̀ ivljenje nepopolno zaradi ra- njene narave in smrti, je nemir z njim neloèljivo zdru`en. Na svetu tedaj ne moremo prièakovati popolnega in dokonènega miru, temveè se mo- ramo truditi, da ohranjamo nepopoln mir tako v sebi kakor v skupnosti, a to v èim veèji meri. Torej je kot vsaka vrednota dosegljiv na zemlji le za ceno napora in odpovedi. Ker smo ljudje bitja, ki `ive istoèasno tvar- no in duhovno, osebno in dru`beno `ivljenje, $ ) Sandro Botticelli, Rojstvo Venere, 1485, tempera na platnu, 172.5 x 278.5 cm, Galleria degli Uffizi, Firence.     " se znajdemo pred mnogotero resniènostjo no- tranjega in zunanjega, osebnega in dru`be- nega miru. Mir v notranjosti ni odvisen od zunanjega miru, pa je z njim kljub temu po- vezan. Mir in nemir, ki vladata v svetu, imata svoje korenine v èloveku. Vrednost notranjega in zunanjega, osebnega in dru`benega miru je razlièna. Notranji, osebni mir je temelj miru na svetu. Zunanji mir je sicer vrednota, a ne najvišja; podrejena je osebnemu miru (prim. Krem`ar 1984: 114 — 117). Mir je bistveno povezan tudi z redom, pravzaprav je brez reda nemogoè. Vendar vsak red ne prinaša miru; urejene okupatorske vojaške enote, red koncentracijskega taborišèa v bistvu predstavljajo nered, vojno. Mo`ne so razliène ureditve, vendar je treba najti tisto obliko, ki sloni na praviènost, »ki raste v skla- du z naravno moralno naravnanostjo iz lju- bezni in svobode« (Krem`ar 1998: 135). Ta je resnièni temelj miru. Niè manj ni mir v soodvisnosti s praviè- nostjo in resnico. Krivico je lahko storiti, lahko je povzroèiti neravnovesje, ustvariti ne- mir. Z oro`jem in nasiljem je kaj lahko tre- biti vzroke krivic, a pri tem ustvarjati nove, še veèje krivice. Vrniti mir v srce, v skup- nost, v dru`bo pa je poèasno in vedno te`av- no podjetje. In vendar je vèasih potreben vi- har. V dru`ini, na primer, ne more biti pra- vega miru niti resniène ljubezni, èe starši ne postavijo praviènega reda, èetudi z ostro be- sedo in celo s kaznijo. Pa tudi dru`ba po- trebuje jasnih prerokov, praviènih sodnikov in odloènih vladarjev. Moè in odloènost ne potrebujeta oro`ja. Resnica sama je zadostna sila, da pretrese èloveka in dru`bo do kore- nin. Predvsem pa je iskanje miru v èloveku in v skupnosti podrejeno odpravi krivic in napak, ki so vzrok nemira. Tudi v našem slo- venskem primeru ne more biti drugaèe. Ni miru brez resnice. Zgodovinska la` glede vzrokov in poteka revolucije je v naši narod- ni skupnosti vir osebnega in dru`benega ne- mira. Potrebujemo resnice, ta pa svobode. Dokler ju ni, bomo zastrupljeni z nemirom (prim. Krem`ar 1984: 114 — 117). 9    Realizem na prvi pogled nima dosti skup- nega z ravnovesjem, vendar ni tako. @e pri- devnika realen in uravnovešen uporabljamo v nekaterih primerih skoraj sinonimno. »Rea- lizem je osnova vsega uspeha, vse morale, vse jasnosti, vsega reda, vse moèi. Tudi vse rasti« (Komar 1999: 107). Ko govorimo o realizmu, vèasih ne opazimo, da obsega dosti veè, kot je videti sprva. Ni te`ko priznati oèitno real- nost otipljivih dobrin, te`je pa priznamo neizmerno resniènost še nepoznanega. Pa je bila, na primer, realnost vsemirskih poletov potencialno prisotna tudi tedaj, ko so vozili po svetu še z volovskimi vpregami. »Realizem ni le priznanje tega, kar je, niti le tega, kar je bilo, marveè vsega, kar more biti, kar je polo- `eno v stvarstvo in kar bomo neprestano odkri- vali, èe se bomo poglabljali v bistvo stvari. Nje- gova prednost je v tem, da odpira pot v neskonè- ne mo`nosti, vendar s korakom premišljenega èloveka. Na tej poti ne obljublja omotiènih višin in ne grozi s strašnimi prepadi, ne pozna brez- glave naglice, pa tudi ne moreèega zastoja. Èlo- vek naj bi rasel in napredoval v skladu z na- ravo, ki ga obdaja, v smeri smisla, ki ga odkriva v svoji lastni eksistenci. Realistièna pot je na- porna kot vsaka pot, ki vodi navzgor. Vendar njen napor ne unièuje niti osebe niti narave in ne zahteva od èloveka, da bi mu `rtvoval svoje bistvene vrednote.« (Krem`ar 1984: 24). Èlovek, ki zmore neprestan trud za realen pogled nase, na bli`nje, na dru`beno stvar- nost in na celotno stvarstvo, bo praviloma zmogel najti tudi notranjo uravnovešenost med neprestanimi napetostmi. Èe je takih ljudi veliko, sestavljajo realistièno dru`bo, ki je obenem tudi dru`ba ravnovesja. Slednjega mora namreè tudi dru`ba doseèi na mnogih podroèjih: tako med osebo in skupnostjo ka- $ )  # kor med posameznikom in dru`bo, med svo- bodo in pravico, med ljubeznijo do Boga in do bli`njega, med duhovnostjo in tvarnostjo, pa tudi med subjektivnim in objektivnim po- gledom na eksaktnem gospodarskem torišèu, na katerega Krem`ar mnogokrat aplicira svoje misli (prim. Krem`ar 1984: 22 — 23). Ravnovesje ni praznina, ampak enakost sil. Zato realizem ni zadosten pogoj za ravnovesje. Mnogi napori in globoko poznanje silnic šele lahko rodijo dru`beno ravnovesje in z njim tudi mir. Pot je mogoèe izpeljati iz dveh ena- kih najveèjih evangeljskih zapovedi (prim. Krem`ar 1980: 6 — 8). Za la`je razumevanje v enaèbi med zapovedma »Gospoda« zamenja z »resnico«, »bli`njega« pa s »skupnostjo«: Ljubi resnico enako kot skupnost. Bistvo je torej v iskanju ravnovesja med ljubeznijo do ljudi in ljubeznijo do Resnice. Ker je ljubezen mogoèa le med osebami, pomeni naj bi bil vsak enako vezan na Osebo, ki je vir resnice, kakor na ose- bo in osebe, ki so del skupnosti (prim. Krem- `ar 1984: 17 — 19). 5  V dru`bi je strpnost potrebna in je v da- našnji dru`bi tudi ena privilegiranih (morda zaradi profanega zvena) vrednot (Rode in Stres 1977: 7 — 9), èeravno jo njena etimolo- gija predstavlja v najboljšem primeru kot soobstajanje, dopušèanje (prim. Stanovnik 1993: 43 — 54). Veèkrat pomeni pravzaprav le mlahavo ali nikakršno stanje za resnico (prim. Krem`ar 1999: 95). Pravzaprav se mo- rajo danes v imenu strpnosti umikati tudi druge vrednote. Strpnost in pluralizem (prim. Krem`ar 1988: 80 — 81) naj bi bila v tem, da lahko vsakdo trdi svoje in da so vsa mnenja, èeprav neutemeljena, enakovredna (prim. Krem`ar 1992: 101). Tako pluralizem ni brez nevarnosti (prim. Krem`ar 1998: 156 — 159). Najveèja skušnjava v pluralistièni dru`bi je, da vzamemo resnici vrednost. Kjer ima lahko vsak »svoj prav«, ne da bi ga zato `e preganjali, èlovek kaj lahko pride do sklepa, da nima nihèe prav, ker ni nièesar, kar bi lahko slu`ilo za normo ali pra- vilo. Tam zaidemo v drugo skrajnost »moral- nega relativizma«, ki skuša s strpnostjo opra- vièiti brezbri`nost do resnice. Ponašanje s sve- tovljansko »širino« v takem primeru ni niè drugega kakor strah pred odgovornostjo, ki jo nalaga priznanje objektivne resnice (prim. Krem`ar 1984: 81). Strpnost ima tudi svoje meje. Èe je kdo ob krivici, ki se nekomu godi, tako obzirno strpen, da v dogajanje ne pose`e, ni boljši od brezbri`ne`a (prim. Krem`ar 1992: 160). »Strpnost je v tem, da potrpimo s svojim bli`njim ne glede na to, ali ima prav ali ne, ter da se kritièno poglobimo v njegovo mnenje, da mu skušamo pribli`ati resnico, ne da bi po- zabili pri tem, da smo mu dol`ni spoštovanje. Strpnost je posledica ljubezni, zato smo upra- vièeno nestrpni do zmote, a nikdar do èloveka, ki se moti. Vendar to ni mogoèe brez dodatnega napora, ki je vedno zdru`en z boleèino.« (Krem`ar 1984: 82). Brezbri`nost ali ravnodušnost8 nista strp- nost, ker jima nista mar ne resnica ne bli`- nji. Brezbri`nost je posledica sebiènosti in zato ne more prinesti v skupnost miru. Ka- dar smo strpni zato, ker smo razpeti med ljubeznijo do bli`njega in ljubeznijo do re- snice, `ivimo kršèansko krepost. Nismo brezbri`ni do tega, kar naš bli`nji dela, pa tudi ne segamo v njegovo `ivljenje brez spo- štovanja in brez obzirnosti do tega, kar misli in èuti. Spoštovanje do èlovekove svobode in do resnice ustvari v nas boleèino, ko vi- dimo, kako se oseba, ki je predmet našega spoštovanja, upira resnici kakor bolnik zdra- vilu. In vendar mu ga ne smemo brezobzir- no vsiljevati. Ker èlovek kmalu spozna, da strpnost kot dru`bena vrednota ni zastonj, marveè zahteva ceno v obliki »potrpljenja«, marsikdo pred njo zbe`i, ker mu zmanjka poguma (prim. Krem`ar 1984: 81 — 84). $ )       .    So vrednote, ki jih prinaša izroèilo, in vrednote, ki jih poudarja današnji èas. Uspe- šnost je gotovo ena slednjih. Brez dvoma je tudi ta potrebna; najti pa ji je treba pravilno mesto na lestvici vrednot. Kadar postane sama sebi namen in jo vpre`emo v voz èlove- kove sebiènosti, ali kadar se spremeni v merilo èlovekove vrednosti, tedaj je uspešnost spo- sobna brezobzirno unièiti pogoje za dru`be- no so`itje. Zato je treba najti trdne in visoke vrednote, katerim bo èloveški rod mirne duše podredil svojo uspešnost. Kadar je namreè us- pešnost posledica zanimanja, to je ljubezni do stvari, ki je predmet našega dela, kadar je uspešnost sad `elje po globljem spoznanju re- sniènosti in nam tako pomaga pri doseganju osebnega smotra, postane ta lastnost obèu- dovanja vredna naravna krepost. Podobno sublimacijo je treba poiskati tudi varnosti, ki je druga velika vrednota današnje- ga èasa. Ob iskanju svojega smisla je velik del praktièno `e nevernega èloveštva prišel do raz- meroma logiènega zakljuèka, da je varnost naj- veè, kar moremo prièakovati od `ivljenja. Èe je namreè `ivljenje najvišja vrednota in samo sebi namen, kaj nam preostane drugega, kakor iskati za vsako ceno, da bi bilo to sicer brez- smiselno bivanje dolgo in udobno. Kadar je to tako, mora ves gospodarski in dru`beni us- troj skrbeti v prvi vrsti za èlovekovo varnost in celo gospodarska uspešnost ni drugega kakor cena, ki jo plaèujemo zato, da bi bili varni. Seveda je varnost pojem, ki ima smisel samo v zvezi z nevarnostjo. »Pred kakšno ne- varnostjo naj nas torej varuje gospodarstvo, ki so ga v to vlogo prisilili dr`avni zakoni, iz- glasovani bodisi po mno`icah potrošnikov, bodisi po naèrtovalcih blaginje,« se sprašuje dr. Krem`ar (Krem`ar 1984: 39). In potem poda zgodovinski pregled, kako je ljudstvo najprej zahtevalo varnost pred boleznijo in takoj nato pred brezposelnostjo, pred lakoto, pred revšèino, pred dolgoèasjem in seveda pred smrtjo itd. Nevarnosti je namreè brez števila (prim. Krem`ar 1984: 39 — 42). Vendar naj je trud še tako neomajen, `ivljenje navse- zadnje ni in ne more biti varno, ker se neiz- be`no konèa s smrtjo. Zato je treba na po- moè priklicati »staro« vrednoto ljubezen. Èe ta vlada skupnosti, more »èloveku pomagati, da sprejme nevarnosti `ivljenja pogumno, v zavesti, da ni sam in da imata globok smisel ne le njegovo delo in `ivljenje, marveè tudi trpljenje in smrt« (Krem`ar 1984: 42). »Iskanje varnosti je v obratnem sorazmerju z ljubeznijo do `ivljenja. Kdor hoèe biti popol- noma varen, si nièesar ne upa, se nièesar ne loti in nièesar ne `rtvuje. »Kdor hoèe `ivljenje ohra- niti, ga bo izgubil,« je dejal Nekdo, ki ni ok- leval, ko je bilo treba `rtvovati `ivljenje za skup- nost, ki jo je ljubil. /…/ Prav je, da èlovek išèe varnosti, a ne za vsako ceno; prav je, da je gos- podarstvo urejeno pod vidikom uspešnosti, ven- dar v okviru dru`be, kjer se osebe, ki jo sestav- ljajo, zavedajo, da imajo višji smoter od gospo- darskega blagostanja.« (Krem`ar 1984: 43). 5 " Sreèe ni mogoèe primerjati s sosedovo, ka- kor na primer primerjamo hiše ali avtomobile. Niti dose`emo je ne na tako sorazmerno lahek naèin kot materialne dobrine. Èeprav je sreèa odvisna v prete`ni meri od naše celostne od- loèitve za `ivljenje (prim. Krem`ar 1992: 69) in za pozitivne vrednote, jo z njenimi kon- kretnimi manifestacijami zlahka sopostavimo z zmernostjo. Realen èlovek se namreè zaveda, da popolna dru`ba in trajna sreèa na tem svetu nista mogoèi. Kristjan pa še dodatno ve, da je njegova dol`nost po najboljših moèeh sode- lovati pri Stvarnikovih naèrtih (prim. Krem`ar 1998: 302). V koordinatah realnosti in zmer- nosti je sreèno `ivljenje la`e dosegljivo. Literatura Juhant, J. 2000: Utrinki ob Ehlichovem grobu 2000. Zaveza 38 (2000). $ )  # Komar, M. 1999: Pot iz mrtvila. Ljubljana: Študentska zalo`ba. Komar, M. 2000: Razmišljanja ob razgovorih. Ljubljana: Dru`ina. Krem`ar, M. 1997 : Izvor in logika komunistiènih pobojev. Ljubljana: Dru`ina. Krem`ar, M. 1980: Svetovni nazori. Buenos Aires: SST. Krem`ar, M. 1984: Obrisi dru`bene preosnove. Buenos Aires: SKA. Krem`ar, M. 1986: Pot iz socializma. Buenos Aires: Svobodna Slovenija. Krem`ar, M. 1988: Stebri vzajemnosti. Buenos Aires: SLOGA. Krem`ar, M. 1992: Prevrat in spreobrnjenje. Celje: Mohorjeva dru`ba. Krem`ar, M. 1998: Izhodišèa in smer katoliškega dru`benega nauka. Ljubljana: Dru`ina. Krem`ar, M. 1999: Strpnost in resnica. Zaveza 33 (1999). Krem`ar, M. 2000: Med smrtjo in ̀ ivljenjem. Ljubljana: Dru`ina. Rode, F. in A. Stres 1977: Kriterij kršèanstva. Tinje: Dom prosvete. Stanovnik, J. 1993: Preprièanje in strpnost. Zaveza 8 (1993). Stres, A. 1987: Heglovo in Marxovo pojmovanje svobode. Ljubljana: Slovenska matica. Stres, A. 1991: Oseba in dru`ba. Celje: Mohorjeva dru`ba. Stres, A. 1996: Svoboda in praviènost. Celje: Mohorjeva dru`ba. Turk, B. 1993: Argentinska skupnost lahko matièni domovini pomaga bolje do`iveti slovenstvo, pogovor z dr. Markom Krem`arjem. Tretji dan 1 (1993). 1. S to razlago dr. Krem`ar obenem razreši tudi napetost med svobodo in avtoriteto. Ko namreè èlovek sprejme realnost, v kateri in s katero je bil rojen, sprejme nekako samo po sebi tudi zavest in smisel avtoritete. Trdi, da zavraèanje vsake avtoritete ni niè manj beg pred resniènostjo kakor omenjene naravne omejitve èloveka (prim. Krem`ar 1992: 135 - 137). 2. »Imeti prav«, imeti v zakupu resnico, je ne le veliko zadošèenje, temveè tudi velika skušnjava. $ ) »Imeti prav« nas lahko v lastnih oèeh dvigne nad tiste, ki se motijo, in opravièi naše delovanje in uporabo sredstev, o katerih vemo, da niso pravilna. Èlovek, ki »ima prav«, je lahko zelo krut, ker se mu zdi, da ga le lastna slabost ali omejenost nekaterih posameznikov loèi od uresnièenja velikih prividov. 3. To vedenje radi opravièujejo rekoè, da iz ljubezni do resnice sovra`ijo vse, ki se motijo; lahko pa bi rekli o njih tudi, da sovra`ijo tiste, ki mislijo drugaèe kot oni. Zanje utegne biti med obema vzrokoma nestrpnosti bistvena razlika, za njihove bli`nje pa, ki so predmet te nestrpnosti, razlike ni. 4. Neredko najde za to izgovor, èeš da iz ljubezni do bli`njega raje ne »vsiljuje« resnice; lahko pa bi tako zadr`anje razumeli tudi kot strah pred tujim mnenjem, zaradi katerega èlovek resnico izda. Tudi v tem primeru je razlika med razlogom za brezbri`nost vidna le èloveku samemu, dru`bene posledice pa so v obeh primerih enako hude. 5. »Kadar poudarjamo le ljubezen do resnice in v njenemu imenu na ta ali na drug naèin, delamo silo svojim bli`njim, smo izbrali sebièno pot manjšega napora. ki nas konèno od resnice oddalji. S silo hoèemo podrediti svobodno voljo bli`njih našemu spoznanju« (Krem`ar 1984: 80). 6. »Podjetnik je dol`an svojim delavcem, dokler jim ne plaèa toliko, kolikor jim pripada; dol`an pa je tudi svojim odjemalcem kolièino in kakovost blaga, katero jim zagotavlja. Tudi tu gre za ravnovesje praviènosti. Ne bi bil pravièen, kdor bi sicer dobro plaèeval delavce, pa prodajal drago ali slabo blago. Seveda bi bilo obratno neravnovesje prav tako krivièno.« (Krem`ar 1984: 128). 7. »Ta »razdelitvena« praviènost skrbi za to, da èlani dru`be prejmejo del celotnega dru`benega imetja, ki jim po zaslugi pripada, je bila vèasih odvisna predvsem od praviènosti vladarja. V demokratièni dru`beni ureditvi pa lega velika odgovornost razdelitvene praviènosti na vse dr`avljane. Ko dr`avljan voli svoje zastopnike v zakonodajno skupšèino ali izbira s svojim glasom upravitelje skupnega imetja ali predstavnike sodne oblasti, prevzame soodgovornost za praviènost v dru`bi.« (Krem`ar 1984: 128). 8. Ravnodušnost je celo poseben naèin nestrpnosti, kakor nekrvavo hudodelstvo (prim. Krem`ar 1992: 160).