Koroški Slovenci. Dne 24. t. m. se je vršil v dvorani hotela Trabesinger v Olovcu občni zbor >Kat. pol. in gosp droštva za Slovence na KoroSkem«, ki ga je obiskalo do 1000 mož. Na shoda sta govorila urednik Smodej in posl. dr. PogaCnik. Sprejeta je bila resolucija, s katero se koroški Siovenci pridružujejo jugoslovanski deklaraciji, in več drugih resolucij. Cesar obdaril slovenskega očeta. Iz Konjic se oam piše: Jerneju Skorjaac, po<estniku v Beziai št 37, je Njegovo c. ia kr. apostolsko Veličanstvo kot očeti sednnih, v vojoo službovanje vpoklicamh sioov blagovolilo darovati iz Najv. zasebnih sredstev darilo 500 K in kot spomin z Najvišjim imenom srebrno uro. Radeckyjev veteran nmrl. Dne 20. jacuarja je pri Sv. Jurju v Slov goricah umrl 851etni posestnik Ji žef Holc. Rajni se je udeležil bojev na L-^škem pod slavnim Radeckim. V zakonu je živel 52. let. Novi davki. V torkovi seji državne zbornice je vlada pr< dl žila tri zakonske predkge za pob ranje novih davko^, in sicer za davek na pren og, kakor ga imajo že v Nemčiji, nov pndobninski in zemlji4ki dav^k. 4>/2 milijarde državnega posojila. V torkovi seji državoe zbornice je vada predložila zakonske predloge za najetje 3 milijard državr ega posojila /& vojne namene in 1600 m lijonov kron državnega posoj la, katero se bo uporabilo v pokrije (iraginjskih d klad i o^krbe beguncev. Za porotnike. Na iuter^encijo Jugoslovanskega klaba se je porotnifcom v Šibeniku, ki prebiv*jo izven mesta, zvi5ala odškodnna za dao na 30 K. Tudi porotnikom driigod sa bo treba pobrii iti za to zadfvo. Za jugoslovansko deklaracijo. Od mnogih strani se nas prosi, da. naj pošljemo po!e. na katerih bi se zbirali podpisi za deklaracijo. T a k i h p o 1 n i m a m o . Vzame se naj zato navadna pola papirja, na katero se na;>iše primerno besedilo n. pr.: ^F^odpisani sp pridrnžujejo v polnem obsegn izjavi Jngoslovanskega kluba z dne 30 maja 1917 za združenie lovenov, Hrvatov in avstrijskih Srbov v sanio^tnjni državi pod vlado slavne vladarske hiSe habsburSke.< Po takim aii sliCnim besedilom naj slediju podpisi. Za Jngoslavijo nam je došlo zadnje dni zopet veliko število navdušenih izjav in sicer so se izjavili za ujedinjenje Jagoslovanov t samostojno državo pod habsburško vlsdarsko hišo: duhovščina jareninske dekanije. Občine: Fram pri Mariboru, Kraljevci in hranjci pri Radgoni, Št. Janž in Pernice pri Spodnjem Dravogradu, Presečno pri Koz jem, za deklaracijo so se izrekle vse občine pri Sv. Marjeti ni*e Ptuja, pri Sv. Lenartu pri Velki Nedelji in obCina Oslušovci, Petrovče pri Cclju, Spnhlja, Gajovci in Slom pri Ptuju, Križevci na Murskem poljo, Sp. Ložnica, Frajhajm, Pretrež, Vojtina, Šmartm, Osel pri Slov. Bistrici, Planinska okolica, Golobinjak in Loke pri Planini; krajni šolski svet v Št. Pavla t Sav. dolini; žene in dekleta: iz obCin oziroma župnij Planina, Veternik pri Kozjem, Ljubno t Sav. dolini (136), St. Trojica v Halozah (350), Braslovče (847), Št. Ilj t Slov. gor (895), SolCava (137), Št. Jernej pri Konjicah 282), Raše (232), Lobnica pri Rašah (90), Smoltxik (60), Smiklavž pri Hočah (89), Crešnjevec pri Slov. Bistrici (165), Stara-Nova ras na Murskem polja (160 ženskih in 82 moških podpiso*); žene in dekLta ˇ Muretincih, Vransko, Jeronim in Prekope (741 deklet in 486 mož in mladeničev); Slovensko rudarsko društvo sv. Barbare, roženven ska bratovšCina za žene t Gladbeku t Nemčiji. Dohajajo nam neprestano nove izjave. Živila samostojna avstrijsko-habsburška Jugoslavija! Zahvala slovenskih fantov iz Hercegovine. Iz Lastle ^ Hercfgovini se nam piše: Vsem sloven skim dekletom izražamo najprisrCnejšo zahvalo, da tako marljivo delujejo za našo boljšo bodočnost. Slovenska dekleta ! Kjer Se niste podpisala deklaracije Jugoslovanskega kluba, storite to čimprej. Ko bo nehala dolgotrajna Tojna in se bo povrnil k nam dan veselja, dan miru, se ne sme glasiti glas trobente miru samo med državami, ampak tudi med narodi v državah. Torej na delo, da dosežemo združitev Jugoslovanov! Pozdrave vsem marljivim Slovenkam pošiljajo Franc Korpar, Jožef Ozmec, Ivan Muršič, Anton Podlesek in Alojz Lah, vsi od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji. Ne plašite se. Iz dežele nam dohajajo poroCila, da nemškutarji in Nemci hujskajo in plašijo Ijudstvo proti pobiranjn podpisov za jogoslovansko deklaracijo. Tadi slavna žandarmerija se vmešava v to zadevo. Svetujemo ji, r.aj raje lovi tatove in enakovrstne ljudi, s katerimi bi imela zlasti dandanašnji dosti dela, nišo deklaracija pa naj pusti pri miru, ker jo popclnoma nič ne briga. Naše ljudi prosimo, da lam poročajo imena tistih, ki hujskajo ali na kak drog način agitirajo proti jugoslovanskemu gibanju. 1 oskrbeli bomo, da se jim na primeren naCin zamaSijo usta. — Iz Studenic se narn poroCa, da so tarn vojaki, ki rekvirirajo poljske pridelke, odvzeli mladenkam polo za pobiranje podpisov. Črnilo pa je treščil vojak ob kamen. Šele na odločno zahtevo naših mož, so dobile mladenke polo zopet nazaj. Vprašamo mariborsko okrajao glavsrstvo, ali je isto naročilo rekvizicijskim komisijaru, da tako neprimerno nastopajo proti Slovencem? Agitacija proti deklaraciji ne spada t njih delokrog. Našim ljadem svetujemo, naj se nikar ne dajo preplašiti, Ce kak plesnjivi nemškutar ali kdor si bodi plaši iu grozi proti deklaraciji. Naša strar je poštena. Deklaraija ni proti Avstriji, ampak za utrjenje Avstrije na jagu. Mi hočemo biti svobodni, sami svoji gospodarji na lastnih tleh, a pod habsbarškimi vladarji. Nikdo ne more biti kaznovan ne tisti, ki pobira podpise, in ne tisti, ki podpiše. Ako bi zbiranje podpisov za jugoslovansko deklaracijo bilo protipostavno, bi bile oblasti že davno nastopile proti temu in bi bile seveda prepovedale o tem pisati v naših listih. A tega niso storile, ker je naša stvar postavna in praviCna. Naša nrise! prodira in zmaguje na celemjoga, zato pa Nemci in nemškutarji kričijo, ker jih je strah. Torej brez str?hu na delo za svobodno Jugoslavijo pod babsburškim žezlom. Siliti ni treba in se tudi ne sme nikogar da podpiše — vsak se naj svobodno izreče za s ˇ obodo slovenskega ljadstva. Mrzle obkladke za nŠtajerca". >štajerc< divja kakor bi znorel. Jugoslovanska deklaracija, ki gre po Spodnjem Štajerskem z orjaškim zmago slavjern od mesta do mesta, od vasi do vasi, ga je s tako moCjo udarila po nemškutarski butici, da se mu je popolnoma pokvarilo kolesje v možganih. Kakor kak norec v blaznici vedno kriči: Jaz sem patriot! Jaz sem Avstrijec! Kior ni nemškutar, je veleizdajalec 1 0, ti štajercijansko revše ti. kdo na Štajerskem se tebe še boji ?! Le jezi in peni se, le zmerjaj- in preklinjaj. Nam to pripravlja tako zabavo, kakor Ce bi gledali kakšnega razvnetega turškega derviša. Oskrbeli pa ti bomo mrzle obkladke v obliki vedno bolj se množeCih podpisov — za jugoslovansko deklaracijo. Pustimo pse, naj lajajo, to kaže le, da jahamo! Podivjanost mariborske pouiične drnhali še ni ponehala. V slepem sovraštvu proti Slovencem tulijo nahojskani ljudje v večernih in ponočnih urah po ulicah, da se ta nemška >olika« celo gabi tudi pamctnejšira Nemcem. Ker so ravnateljstva srednjih šol prepovedala dijakom, da ne smejo po 6 uri zvečer veC na ulico, je vsenemško vodstvo poslalo v poulične boje proti Slovencem komije, pomofnike in vajejice. Oele traine len mladih ponočnjakov tali in rjove po ulicah, policija pa jih ne  vidi. Če drahal opazi kakega Slovenca ali sliši slovensko govorico, pa kar lop po njem. Kermestna policija noče Dičesar storiti v varnost Slovencev, moramo ponoviti svojo stao zahtevo, da se mariborska policij«, podržavi. PouliCna druhal ne izziva in ne napada samo mircih Slovencev, ampak se je zadnji čas proslavila tudi s čini, ki kažejo, kako globoko je že padel oni del nemškega naroda, ki je prepojen slepega sovraštta proti Slovencem. V noči na 24. jan. je bil poškodovaa spomenik prvaka nemških turnarjev, Jahna, t mestnem gaju. Nemško časopisje, na Celu ji »Marborgerca«, je takoj zagnalo krik, da so Slovenci poškodovali ta spomenik. A dokazano je, da so tolkli in strgali po spomeniko nemški fantalini. Dvoje SlovenceT je namreč bilc tisti rečer slačajno blizu spomenika. Pred spomenik se je priplazilo več nemškib pobalinov. ki so dvignili enega na rame. Ta je nato tolkel in strgal po spomenika. Ko je drahal opaziia, da jih pri njih dcln nekdo opazaje, je junaško zbežala. Poškodovan je bil po ponočnih junakih tudi hrast nernškega pesnika Šilerja in hrasti na Kalvariji t spomin junašlva 47. polka. NemSki listi pišejo, da so vse to napravili Slovenci. Toiji res, m&rveC je resnica, da so te >junaške< čine izvršili Dahujskani člani zdivjane nemške in nemSkutarske pouliCne druhali samo iz namena, da bi oCrnili pred svetom Slovence. Ko je bil pred veC Casom poSkodovan spomenik župana Tappeinerja pred stolno cerkvijo, so naši ljubeznjivi narodni nasprotniki zagnali vik in krik, CeS, to so napravili Slovenci. Pozneje pa se je sodn jsko. dokazalo, da sta spomeuik poškodovala dva nemška fantalina. »Marburgerca« v svoji priznani poštenosti še do danes ni popravila krivice, storjene Slovencem. Tako je Judi glede Jahnovega spomenika. Nemci uganjajo svoje svinjarije, pobijajo šipe, tulijo in se pretepavajo. Nemški listi pa lažejo, da so to storili Slovenci. Takšnih barab, kakor z njimi razpolaga mariborsko nenaštvo, ni kmalu najti na sve- tu. Svarimo tukajšnje 7vodilae kroge, naj že kmala napravijo red, kcr se^bodo kmalo morali bridko kesati, ' ;-': -¦ : Naš rojak zaprt v Siamu. F Lupša je bil pred vojsko inženir v Siamu v Aziji. Ko je tadi Siarn napovedal vojsko Avstriji, so ga kot Avstrijca zaprli v posebnem taboru. Prvokrat je pisal našemu uredništvu 23. avg. 1. 1. Zdaj pa snno dobili od njega pismo, ki ga je pisal 2. nov. Pisati sme v nemškem jeziku, pa samo 10 vrst. Piše, da ie življenje zelo dclgočasno, ker nima pravega duševnega dela. Knjig je malo v taborišču. Zdaj opisuje svoje doživljaje v Vzhodnji Aziji zadojih 10 let. Pritožuje se, da od doma še ni dobil nobecega poroCila od zaCetka rojske. Jako ga skrbi, kako je doma in si silno želi od svojih znancev in domačih poročila. Trdno upa, da ga domači Se niso pozabili, Ker nevemo, kje je g. Lupša doma, zato smo tukaj objavili njegovo pismo z namenom, da njegovi domači izvedo o njem in mu pišejo, kako in kaj. Pišejo mu naj v nemškeni jeziku na naslov: Gefaugenenlager Bangkok — Poklong Lond. — G. Lupša je napisal naslov sledeče: Gospod Slovenski Gospodar, Maribor, Slabosegodi, Štajersko, Avstrija. Pozor! Zelo važno! Na Cirilovo tiskarno v Mariboru prihajajo daa za dnevom denarne nakaznice z raznimi zneski. Pošiljatelji pa ne napišejo na nakaznico, zakaj pošljejo denar, oziroma kaj bi se njim naj poslalo za denar. Denar potem leži dalje časa tukaj, dokler se odpošiljatelj ne oglasi in ne pove, kaj bi rad imel. Mi imamo tukaj s takimi zneski velike sitnosti in težave, odpošiljatelji pa jezo, ker nič ne dobijo. Zato aijndno prosimo, da se na denarno nakazaico vsakokrat tudi zapiše, zakaj se pošlje denar. Opozarjamo, da zdaj ni več prepovedano pisati na rob nakaznice. Obenem prosimotudi, da se naroCnina za »Slov. Gospodarja<, >Stražo« ali »Glaanik« naj ne pošilj a na Cirilovo tiskarno, ampakvedno le na upravniStvo >S1. Gospodarja« ali >Straže« ali >Glasnika.< Drugače nastanejo zmešnjave. — Vodstvo Cirilove tiskarne. Gotpodarske novioe. Naročevanje galice. Zveza gospodarskih zadrng v Gradcu nam piše, da se naj vsi, ki še niso naročili galice, žvepla in dragih sredstev za aničenje trsnih in drevesnih škodljivcev, to t a k o j storijo potom občine ali okrajnega zastopa. Če so občine ali okrajni zastopi že tudi odposlali tozadevni seznam, morajo Se sprejeti tudi zakasnela naročila in jih poslati zvezi v Gradcu. Slama za vinogradno vez se ne sme rekririrati. Cesarska namestnija je dovolila, da se vinogradnikom ržene slame, ki je namenjena za vinogradno vez, ne sme rekvirirati. Mesto za krmila v Eggenberga pri Gradcu mora rženo slanao, sposobno za vinogradno vez, oddati vinogradaikom, ki prosijo sa njo. Slovenjegraško glavarstvo. Radi raznih pritožb je poslanec dr. Verstovšek interpeliral ministra za prehrano radi sladkorja. Minister je sedaj odgovoril poslanca in podal natančne podatke, koliko sladkorja so dobili vsi trije okraji v zadnjem časo. Meseca oktobra (3.) je dobil trgovec Reiter v Slovenjem Gradca 12.501 kg, dne 19. nor. 12 498 kg, dne 30 nov. 9148 kg. Trgovec Schober v Mahreabergu je prejel dne 3. okt. 10004 kg, dne 19. nov. 10.000 kg, dne 30. nov. 7250 kg. Trgovec Ad, Orel r Šoštanju je prejel: dne 3. okt. 12.495 kg, dne 19. nov. 12.506 kg in dne 28. nov. 9652 kg. Šoštanjski okraj je bil prikrajšan za 2220 kg, ker so toliko sladkorja med vožajo pokradli. Do dne 12. dec. bi morali dobiti vsi prebivalci teh okrajev popolno množino, ki jim gre po kartah za mesec oktober in november. Ce pa ljudje tega niso prejeli, se naj pritož jo pri c. k. glavarstvii in poroCajo po?lancu. Popisovanje jabolk je odredil urad za ljudsko prehrano. ObCiaski uradi, ki so itak preobloženi z delom, bodo morali te dni še popisovati zaloge jabolk. Do 28. febr. je prepovedano poSiljati jabolka po pošti ali po železnici. Slovenska gospodinja vabi Claryja, naj gre knhat Kmetica M. M. iz Cirkovc pri Pragerskem nam fiše: Ptojski giavar jo je pogruntal, da je cirkoviška občina res >obljnbljena dežela«, zato pa da ta mogoCni gospod rekvirirati, da je joj. Krom pirja so hoteli več rekvirirati, kakor se ga je pridelalo. Saj bojda g glavar za tiste gališke žide, ki so na Dornavi, tako po očetovsko skrbi. Te dni so dovršili tudi rekvizicijo žita. Skoraj 14 dni so tnkaj vohunili Radi damo, kar nam je mogoCe, a sila nova kola lomi. Ali bi moral kmet stradati in težko delati ? To ni pravica! Jaz bi kot gospodinja povabila go?poda graškega namestnika in pa našega ptujskega glavarje, naj bi prišla k meni v kuhinjo. Odkrito povem, da ju nebi z reslico napodila, paC pa bi jima dala kuhljo v roke, da bi poskusila, kako se kuha, če se je za osebo pustilo na dan samo 30 dek žita, to je blizu 20 dek moke ali 2( 0 gramov. Še kokoši to na <dan ne zadostuje. Kaj pa kmet-delavec? (Po noyejši odredbi so Se to količino žita skrčili na približoo 23 gramoy žita na dan. Opomba uredništva.) Seveda mestni pospodje že morebiti imajo zadosti 200 gramov moke, pa pri tem se še mesa najejo kolikor hoCejo ali morejo. Naj prideta ta dva gospoda, pa naj pomagata tedaj, ko na trarnikih kosimo in seno spravljamo. StaTim polovico ,posestva, da bi mu še 2000 gramov moke ne bilo prereč. Seveda, kdor sam ne skuša, ta ne ve, fcakšno je kmetsko delo, ia ga todi ni mogoče prepričati. Ia nam kmetom hočejo če celo meso in mast vzeti? Ta bo lepa! Na ta način kmet ne more Teč delati. V senci se že še leži tadi s praznim želodcem. Ali naj me gospodinje samo a kuhljami zabeljimo jed? Uradniki pravijo, da naj so dninarji »pri deri«, to je, naj delajo pri kmetu brez hrane. Kateri tepec bo pa šel delat, Łe ne dobi brane. Saj so tukaj taki, ki morajo moko na karte kupovati, pa kaj pomaga, če dobi ˇ 3 mesecih samo 1V2 kile, beri edea in pol kile ffloke, dragega živeža pa tudi nima. Ali je ves svet brez pameti, ali samo omenjena gospoda? In pripomnila bi še, da če zopet pridejo pobirat, naj fclani komisije vsaj slovensko govorijo, ne pa samo nemško. Me smo Slovenke, in se ne damo amešit od takih gospodekov. Tako so bile nekatere komisije sestavljene iz samih Nemcev. Nek tak vodja komisije je naznanjal uspeh rekvizicije, namreč koliko se mora oddati sledeče: >200 kilogram toršič, 120 kilogram hajdn, 10 kilogram |>ros, 250 kilogram šit.< Dopisi, HarlBor. Kragne in vse cBruge fcarte *a živtfenjske potrebščine se dobijo jutri v petek, dne 1. iebruarja, r pisarni za izdajanje kart, Elizabetna fcesta« | ; H-i«r! Hoče. Člani Mlekarne se Se enkrat nljadno opozarjajo, naj takoj vplačajo dolžne zapadle fleleže, da se poravna vea dolg. Deleži niso izgabljeni, ampak dobi vsak o rplačanem zneska branilno knjižico. Načelstvo ponovno poziva ¦člane, na| ˇ bližnjem časa zadostijo svoji dolžnosti. Dogoše. >Marburgerca« je nesramno napadla apošUmnegt moža Antona Maher, gostilmCarja in pose3tnika pri broda. Imenuje ga najdenčka. To je grda laž. G. Maher je edini sin i.u dediC veleposestaice Marije Maher in pastork g. Mihaela iiaher v Pobrežju. G. Jlaher, ki je osivel kot mož poštenjak, je ostal vedno zvest Avstrijec in zaveden Slovenec, kar mu daje vso Cast. To pa gotoTim Ijudem mrzi in zalo je izšel oni nesramni napad v protestantorski >Marburgerci«. St. nj t Slov. gor. >,Sloy. Gospodar* in JStra^ 2aa Be sedaj dobivata tudi pri trgovcu g. Plevniku. Št. Ilj y Sl. gor. Še enkrat opozarjamo na zborovanje obmejaih slovenskih deklet na SveCnico ob 3. uri popoldne. Govori dr. Hohnjec. Vspored: občni zbor Bralnega društva, obnovitev dekliške zveze, petje, ia igra >Najdena hCi !< Slivnica pri Mariboru. Bralno društvo priredi na Svečnico, to je dne 2.svečana, gledališko igro 2 deklamacijo in petjem. Sv. Križ pri Ljutomera. Dekliška Zveza vabi na proalavo svoje petletnice in dr.Krekovega spomina, ki jo priredi v Slomšekovi dvorani dne 2. in 3. febr. 1918 z izbranim sporedorn. Čisti dobiCek je namenjen za Krekov spomenik v Ljubljani ia Tiskovni dom v Mariboru. Sv. Krl2 na Murskem polju. So enkrat Tabi- »« ts« zavedne Slovenke in Slovence, ljutomerskega ln fornjeradgonskega okraja, da se udeležijo shoda. ki so yrši v nedeljo, dne 3. februarja, tofino ob pol trefc ptpoidna t gostilni g. JnraS« r Boreoih. Teržej. Kakor rsako leto, tako ba ludi letos okrog praznika sv. Frančiška Saleškega shod salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic. To pot  bo na Svečnico, dne 2. februarja ob 2. uri po poludne, v marijaniški kapeli. K obilni odeležbi uljudno vabi: Vodstvo. Središče. Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 8. t. m. v društvenih prostorih svoj meaefini shod. Pridite v obilnem številu. Sv. Marjeta. Političnega shoda posl. Brenčiča pri Sv Marjeti niže Ptuja, po večernicah dne 27. t. m., se je udeležilo čez 800 zborovalcev. Shod se je prav lepo vršil in so zborovalci z velikim zanimanjem posiušali svojega poslanca, ki je obširno poročal o delovanju v državnem zboru in o političnem razvoju v zadnjem Casu. Tukaj vlada veliko zanimanje za jugoslovansko deklaracijo. Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico vabi na svoj redni občni zbor, ki se Trši v nedeljo, dne 10. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni g. Zupančičeve v Ptuju. Razun občajnih točk je na vsporedu perofiilo načelnika podružnice g. poslanca Brenčič a o gospodarskih zadevah. Pobirala se bo tudi udnina in sprejemali nori člani. Hajdin. Poslanec BrenCič je imel v nedeljo 27. t. m. po rani sv. maši političen shod na Haj dini pri Ptuju. PoroCal je o delovanju v državnem zboru, ožigoval postopanje ptujskega okr. zastopa nasproti našim županom, kateri so na tem shodu na Hajdinu tudi bili navzoči ter se bodo sedaj takoj izrekli za našo deklaracijo. Izreklo se je popolno in neomajno zaapanje posl. BrenčiCu, kakor tudi celemu Jogoslovanskema klaba, osobito g. načeloiku dr. Korošcai Konjice. Dekliška zveza t Konjicah ima svoj redni letni občni zbor na Svečnico, 2. t. m. po poldne po veCernicah. Pridite t obilnem številu! SvTPeteiTna MedfTseln. Predstava""relezammive igre >Egiptovski Jožef« se ponovi na SveC nico ob 3. popoldne. Prva predstava v nedeljo, dne 20. januarja se je nai5iin mladeničem izvrstno posrečila. ' Soštanj. Tukajšnja dekl. zveza priredi v nedeljo, dne 3. febraarja 1918 ob 3. uri popoldne gledališko predstavo >Najdena hči« s srečolovom in pevskimi točkami. Cisti dobiček je namenjen domoljubnim in kulturnim namenom. Bližnji in daljni sosedi pridite! _ ^B_.--ar^4^ - -&$ŁŁ& Rajhenburg. Izobraževalno draštvo ima svoj občni zbor na Svečnico popoldne po večernicah; obenem predavanje o dr. Jan. E. Kreku. Pridite! Žalec. Prireditev izobraževalnih društev Petrovče in Vrbje v Žalca, dae 27. januarja je bila obiskana od ogromne raaožice ljudstva. Velika HodmkoTa dTorana je bila veliko premajhna. Prof. dr. Hohnjec je gororil o perečih Tprašanjih sedanjosti in o nalogah bodočnosti. Mladenke iz Petrovč in Vrbja so prav dobro uprizorile dve igri. Sloveča šentpeterska godba je med splošnim odobravanjem proizvajala celo vrsto komadov. Gledališki igri se bota na splošno željo ponovili t neieljo, dae 10. febraarja. v?