Stran 402.
Politični pregled.
Državni zbor je sklicao nenavadno zgodaj, namreč na dan 17. oktobra. Očividno je, da namerava vlada prisiliti parlament k rednemu in stvarnemu delovanju, v kolikor je to seveda v vladnih močeh. V to svrho se je postavila na dnevni red prve seje razprava o proračunu, dalje pa hoče vlada predložiti parlamentu celo vrsto takih reform, ki jih javno mnenje že davno zahteva. Tako predloži vlada zakon o reformi tiskovnega prava. S to reformo se hoče odpraviti objektivno postopanje in dovoliti kolportažo a s pogojem, da žaljenja časti naj bi se odvzela porotnim sodiščem in naj bi se odkazala rednim sodnikom. Za to zadnjo določbo bo pad težko dobiti večino v parlamentu. Nadalje se predloži zakon glede trgovine z žitom. S tem zakonom naj se takozvana termin kupčija na žitni borzi utesni v korist kmetu, ki bi potem v večji meri zamogel vplivati na cene poljskih pridelkov, katere cene določajo sedaj spekulantje na žitni borzi. Tudi se predloži zakon za pospeševanje zgradbe cenenih stanovanj za delavce in končno zakon proti pijančevanju. Tak zakon je bil sklenjen za Grališko in za Bukovino že pred več leti, sedaj pa naj se raztegne tudi na vse druge države. Ali se posreči vladni namen, s temi predlogami preprečiti narodnopolitidke boje, to je jako dvomljivo, ker tako cehi kakor Nemci ubirajo vse bolj radikalne strune. Koj začetkom zasedanja pride do zanimive praske radi volitve prvega podpredsednika. Prade je odstopil, cehi zahtevajo naj se po parlamentarnem običaju izvoli drugi podpredsednik dr. Žaček prvim podpredsednikom. Nemci s tem seveda niso zadovoljni, a se niti med seboj   ne   morejo  zjediniti.    Volitev
podpredsednika utegne postati jako interesantna epizoda, ki bo imela tudi svoj politični pomen. Odločili bodo seveda Poljaki, ki se doslej v tem oziru drže jako reservirano.
Državnozborske volitve na Ogrskem so sedaj končane. Vršile so se ie dosti mirno. Bilo je sicer tod in tam krvavih pobojev, več ljudi je volitve plačalo s svojim življenjem, a tako hudo vender ni bilo, kakor druga leta. Izid volitev je za vlado ugoden. Vladna ali liberalna stranka je sicer izgubila 80 mandatov, padel je celo stari Koloman Tisza, a vzlic temu ima stranka še vedno skoro dvetretjinsko večino v zbornici. Kossuthova stranka je razmeroma močno narasla in bo v novem parlamentu najmočnejša opozicijonalna stranka. Štela bo okrog 70 mož Značilno je, da takoimenovana katoliška ljudska stranka ni mogla pri volitvah doseči skoro nobenih uspehov, dasi se je dolgo govorilo, da bo ta stranka strmoglavila sedanji sistem. Tudi Slovani so dobili nekaj mandatov. Slovaki so jih dobili štiri. Srbi jednega. Na Eeki so bili Lahi poraženi. Zmagal je Madjar, grof Batthyanyj, a le ker so mu priskočili Hrvatje na pomoč. Zmaga madjar-skega kandidata je dala povod velikim demonstracijam in izgredom.
Italija. — Lahi v Italiji in zunaj Italije so močno nezadovoljni z izidom afere zavoda sv. Jeronima v Rimu. Pogajanja mej dunajsko in rimsko vlado so imela ta uspeh, da ostane ta zavod Hrvatom in da se uredi kot kolegij Sicer se to ni izrecno preciziralo, ali zgodi se tako. Italijanska vlada je že odstavila svojega upravitelja zavoda sv. Jeronima in na njegovo mesto je stopil kot upravitelj legacijski svetnik pri avstrijskem poslaništvu v Rimu grof Coronini, kateri je tudi že vse ukrenil kar treba, da se uredi zavod tako, kakor je papf*ž odredil.
Francija. — S 1. oktobrom je potekel rok, v katerem so morale katoliške kongregacije prositi za avtoriziranje, to je, za bivanje v deželi. Zgodilo se je nekaj, česar nihče pričakoval ni. Na stotine kongregacij se je namreč |»odvrglo „framasonski" vladi. Druge kongregacije, pred vsemi jezuvitski red, so že zapustile Francijo in se razkropile na vse strani. Vlada bo zdaj konfiscirala imetje vseh teh kongregracij, ki niso zaprosile avtoriziranja.
Vojna v južni Afriki. — Kitchener se pripravlja na veliko nalogo : zajeti Botho, ki je baje obkoljen z angleškimi četami. General Lyttleton hoče Botho ujeti, toda angleški listi izražajo že danes bojazen, da se bodo Buri razpršili na majhne čete in ušli. To se bržčas tudi zgodi. Ker nameravajo Buri udreti od zahodnje strani v Natal, je poslal Kitchener močne oddelke na mejo. Kitchener zahteva novih in močnih oddelkov jezdecev, da nadomeste utrujene. Vsak mesec zahteva, da naj se mu pošilja po 8000 novih konj. Barski poveljnik Pretorius je bil baje v nekem boju ob Sterkstroomu smrtno ranjen. Ujet je najmlajši sin drž. tajnika Reitza in nečak generala Emmeta. Blizu Corneliji je bilo ujetih 22 Burov, radi česar so v Londonu sila veseli. Kitchener javlja sedaj že vsakega Bura in vsako mulo, ki pade Angležem v pest. Tako imajo Angleži vsak dan malo tolažbe. Toda iz Londona poročajo, da se nezadovoljnost radi brezkončnosti vojne širi po deželi bolj in bolj. Vsi stanovi so nezadoljni, in vladi se opozicija v parlamentu množi.  Položaj Salisburjja postaja resen.