Posamezna Številka 20 vlnarle*. f. 15. flf Ljubljani, v petek dne 31. lanuarla 1919. Ulo i. MaitU* M pošli K 40'—. u UuMjan* X 33'— - noUrtM . ■ „ „ 20-—.. . . ir— • iftrttrtOfl n m if 10"—, m m m 9'— » AtSfltn m m i» ' 3*50, e« w m ^ “* *™otiho {naprava: Kopitarje« »lica 8. — TeitJon 30. EODVISEN DNEVNIK tossrati: Enaitoipiia pstitvrsta (59mm Siroftl to l«* visoka aS nje prostor) za enkrat no 50 trtn* u dira-to aeitert po 45 »in. — Ob sobotah d»o)»l tarif. — Posietur: Enosiolpna patiftrsta K 1*—. — Uhaja na dan, Iznemšl sedeli« In praznike, ob 3. uri popoMn«, / Reka — prosta luka? Lugaao, 30. januarja. {Lj. kor. ur.) Čeli oslov, tisk, urad poroča: Kakor poroča Sariški dopisnik lista »Secolo«, so imeli /ilson, Sonnino in Lloyd George v torek konferenco, ki je trajala eno uro in pri kateri je Lloyd George prevzel vlogo posredovalca. Wilson meni, da so vsled odobritve irijegpvih 14 točk po zaveznikih razveljavljene vse tajne pogodbe, tako n. pr. tudi londonska pogodba e Italijo. WUson polaga razen tega največjo važnost na načelo gospodarske svobode in priznava vsakemu narodu pravico do dohoda k morju, Zato pospešuje rešitve kakor internacionalizacijo in ustanovitev prostih mest, na primer Carigrada, Gdanskega, Reke in Gibraltarja. Dr. Hittig - škof v Djakovu. Zagreb, 31. jan. Čuje se, da je določen a srtolleo djakovske škofije dr. Svetozar Rittig. Imenovan bo v' kratkem. Dr. Svetozar Riti J g je končal študije, y rimskem zavbdu Germaaicum, je bil da- lje časa tajnik nadškofa Bauerja in je sedaj župnik pri sv. Marku v Zagrebu. Msgr.. Rittig je eden najuglednejših duhovnikov v • Zagrebu in pripada Starčevičevi stranki; prava. / ■ r ' J/ ■ Bolgari prof! zvezi z Jugoslavijo. Berlin!, 31. januarja. Bivši bolgarski ministrski predsednik Radi^iavov je izjavil zastopniku »8Uhr Abend-Blatt-a«, da se velika jugoslovanska država more osnovati Ife, Če sc odstranita bolgarska in srbska dinastija. Taka misel bi pa našla v Bolgariji še večji odpor kakor v Srbiji, ker je prebivalstvo, razveli socialiste, za dinastijo. K tej vesti je treba pripomniti, da je bil Radislavov vedno zli duh Bolgarije, Pod njegovim ministrovanjem so začeli Bolgari vojsko s Srbijo, on je tudi vodil svetovno vojsko na stranf Nemčije. Njegovo sedanje stališče je torej razumljivo iz njegove preteklosti, Ivan Hribar pri Masaryku. Prag«, 30. jan. (Lj. k, u.| Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Jutri, v petek, sprej-me predsednik dr. Masaryk poslanika jugoslovanske vlade Ivana Hribarja, ki mu izroči svoje poverilne listine. Ivan Hribar, ki je, kakor znar,o, pred kratkim bil imenovan za izrednega poslanika države SHS v Pragi, nastopi s tem dejanjem uradno svojo službo. Slovenci v Gradcu konfinirani. Maribor, 30. jan, (Lj, k, u.) Graške ob-testi so konfinirale okoli 80 do 100 Slovencev v Gradcu, tako da isti ne smejo zapustiti stanovanj. Konfinirani so prejeli aekrete, v katerih se utemeljuje konfini-ranje z odredbami proti Nemcem v Mari-coru. Med konfimranimi sta tudi zastopniki J^oslovanov v Gradcu, Sega in dr, tč. Na Izjavo pa, da v takem primeru IE? nMb^?° m&SU ve5 dobiti potnih tt-ov za Maribor, se {ima je sicer dovolilo zahajati v urad, vendar pa sta pod strogim policijskim nadzorstvom in ne smeta zapustiti mesta. Na vseučilišču kakor tudi na tehniki so jugoslovanskim dijakom zabra-nili nadaljnje posečanje predavanj. Ko so došle prve vesti o mariborskih dogodkih v Gradec, so naše dijake pregnali iz posl uš alnic s kriki:, »Hinaus mit den Schwei-nenl« Posebno le divjal proti slušateljem medicinske fakultete profesor dr* Ham-l burger, N Trst ali RetaT Pred dvema dnevoma je »Večerni list< dobil brzojavka, da je čehoslovaški mini strski predsednik dr. Kramaf izjavil, dl mora Reka pripadati k Jugoslaviji, ker je ti> mesto Čehom naraven izhod do morja. Danes nas obvešča čehoslovaški dopisni urad, da se je Wilson raztovarjal s Sonni-nom in da je pri tej priliki zagovarjal misel, naj bi Reka postala svobodna luka kakor Carigrad ali Gibraltar. Te vesti, ki-prihajajo s Češkega, nas boHjo. Znano je, da Italijani ne drže Reke z namenom in voljo, 'da' bi jo ohranili zase. Oni vedo, da Reke ne morejo braniti, da bo to meslo gotovo mprato pripasti .Jugoslaviji. če potiskajo vedno in vedno vprašanje Reke v ospredje, delajo to le zato« ker- bi hoteti obrniti pozoriiast sveta od drugega mesta, ki je v resnici sporno, od —• Trsta. , • - Taktično in stvarno je torej napačno, da. se tudi od slovanske strani razpravlja o Reki, kakor da bi njena pripadnost Se ne bila ugotovljena. Kam tako ravnanje vodi, nam je dokaz najnovejša brzojavka, po kateri je Wilson celo mnenja, da bi morala Reka postati svobodna luka. To je, nesmiselno. Reka ni ne Carigrad, ne .Gibraltar* Ti dve luki odpirata ali zapirata važna pota, sta kakor jez na prelivu velikih, morij in sta za svetovno trgovino odločilnega pomena. Reka s svojo umetno ia plitvo luko, brez dobrih železniških zv&t, ne pomeni za svetovno trgovino nič. Zato zgornje vesti niti ne moremo resno vzeti in jo moramo smatrati za poskus italijanske propagande, da vpliva na evropsko javnoi mnenje, ■ Paziti moramo mi in naši bratje, da se ne damo zavesti od takih poskusov. Lahkomiselnost v tem oziru bi se maščevala. V najkrajšem času bi se pokazalo, da Reka kot trgovska luka niti nam, niti bratom Čehom ne zadostuje, da ne more opraviti dela trgovskega mesta, ki naj bi odvajalo in sprejemalo promet globoko v Balkan Jo daleč gori na sever. Reka bi ne mogla vzdržati konkurence s Trstom, ki. bi po italijanski darežljivosti postal luka za nemško blago, kar bi bilo za češko trgovino še boj usodno, nego ža našo, Štev, 15, « rti ii ■—■m i»i ■■■ Mažarske želje in predlogi. ^ s.o Mažari nekemu francoskemu državniku predlagali;.naj- b» držkve, ki so nastale oa ozemlju bivše avstrijsko-ogrške monar- Paris, 31. januarja, »Ternps« pidroČa; hije;' sešIavITd koniMfo, \khtera naj bi pod’ vodstvom1 ententpe diplomacije razpravljala "o spornih vprašanjih. Ameriška živila za Dunaj. Maribor, 31. jan. Danes ob 6, uri zjutraj fee je peljala z Reke skozi Maribor ameriška komisija, katera je peljala velik transport živil z Reke na Dunaj. Komisijo vodijo trije ameriški častniki s poveljnikom stotnikom, Dunajčani so namreč pro- sili ameriške zastopnike na Reki, naj zaradi velikega gladu, ki vlada zadnje dni na Dunaju, pošljejo vsaj nekaj živil za bolnike in otroke. Ameriški častniki so pripovedovali, da umrje na Dunaju vsak dan 100 do 150 ljudi za lakoto. Usoda nemških kolonij. Pariz, 31. jan. V včerajšnji seji mirovnica posveta sta bila med razpravo o teritorialnih vprašanjih stavljena dva predloga. Angleži so predlagali, da se ima z ozemlji bivše avstrijsko-ogrske monarhije drugače ravnati, kakor z nemškimi kolonijami. Amerika pa predlaga, naj zveza narodov prevzame kolonije in ozemlja bivše Avstro-Ogrske. Rotterdam, 31, jan. Reuter poroča iz Pariza, da se vclevlasti še niso zedinile v vprašanju nemških kolonij, zato so to vprašanje odstavile z dnevnega reda. Ameriška komisija je mnenja, da bi bile težkoče takoj odstranjene, če bi se sprejel V/ilsonov predlog o internacionali žira -nju kolonij. Povzročitelj mariborskih izgredov. Maribor, 30, jan. (Lj, k. u.) Danes je bila pri odpuščenem poštnem uradniku Mihaelu Tajnikcrju hišna preiskava. Njegov 22 letni sin, Viktor Tajniker, brezposelni trgovski pomočnik, sc je udeležil napada na policijskega komisarja dr. Senekoviča pri izgredih dne 27. t, m. in mu je iztrgal službeni revolver. Odvzeto repc-tirko so našli'-'v snegu pod oknom, kamor so io vrgli, ko so zapazili prihod agentov. Razen tega so našli še dva druga revolverja v njegovem stanovanju. Prva hišna preiskava, ki je bila včeraj, je bila brezuspešna, ker jo bilo orožje pribito na spodnji strani mizne plošče. Nemški hujskač zapri Maribor, 31. jan. Oblast v Marenber-gu ob Dravi je zaprla tamkajšnjega notarja dr. Stčcklingerja, ki je zadnji čas uganjal tako nestrpno agitacijo proti Jugoslaviji in našim oblastim, da je razburil vso dravsko dolino. Italijansko gospodarstvo v Dalmaciji. Split, 30. jan. (Lj. k, u.) Dalmatinski dopisni urad poroča iz LcČevicc: ItaHjan-«ki jarem prihaja tukaj od dne do dne bolj neznosen. Ne smeš iz koče v kočo, da kaj prineseš. Ako nočeš, da si pi^drnet naj-brezobzimejšega postopanja italijanskih vojakov. Nekoliko sličič zadostuje, da označijo stanje v tera kraju. Seljak je kupil od drugega nekoliko slame, toda Italijani so mu zabranili, da pripelje kupljeno blago dpmov, ako tudi je bilo le 50 korakov od njegovega doma. Seljakom je za-branjeno voziti žito v mline in tako so reveži primorani, da po več dni čakajo pred enim mlinom, da pride na njih vrsta. Ljudsko šolo so Italijani popolnoma zasedli. V vsem poslopju so pustili učitelju samo eno sobico za spavanje, delo in obed-ftico. Ko je učitelj, sit neprijaznega vedenja Italijanov, prosil za odpust, mu jc odgovorila italijanska oblast, da mora ostati, ker bi ga sicer internirali. Nadalje so Italijani razpustili občino in imenovali za komisarja bivšega občinskega tajnika Dra-ganija. Vsak dan se objavljajo novi ukazi podadmirala Milla. Vsi častniki in vojaki bivše avstrijske vojske se morajo v treh dneh prijaviti italijanskemu zapovedništvu. Drug ukaz veli: Kdor bi kaj govoril proti italijanski okupacijski oblasti ali med prebivalstvom širil propaganda proti ima-teri Italiji«, bi ga takoj prijeli in oddali vojnemu sodišču v Italiji. Kar se tiče apro-vizacije, so dali do sedaj samo po 1 kgr riža in cn kilogram moke, sicer ničesar. Zavedni seljaki ne iščejo ničesar od njih. Glavarju Bivojeviču so ukazali, da jim mora pribaviti 10 scljakov, da bi jirn čuvali pota, ki jih nameravajo popraviti. Zadnja dva ukaza naznanjata, da bo vsdk, pri komur bi našli nismo ali spis. s katerim obvešča pokrajinsko vlado v Splitu o postopanju Italijanov, kaznovan z zaporom od 15 do 25 let. Vsak, pri komur bi našli orožje, bi bil ncutegoma interniran. Gosoo^fč-no Ivanko Snntičcvo so Italnani prisilili, da je zaoustila mesto; zaradi česa jirn je bila sumljjva, ni znano. Italijani sekajo vse občinsko drevje in drevje privatnih vrtov, zaplenili so vso obleko dosedanjih orožnikov, Težko M bilo natanko navesti vse nasilnosti, ki jih dan na dan ugarj-vo Italijani, ; ■ „Sc:o!o“ miri Italijane. Split, 23. jan. (Lj.sk, u.) Dalmatinski ^dop. urad\ poroča: Alessi piše v »Secoiu* o novih mejah Italije in, razlagajoč uprav vičenost italijanskih ‘ zahtev ža Trident, vpraša italijansko javnost in zlasti italijanske nacionaliste, ali ne bi sosedstvo tujega naroda in posebno mladeniških nemirnih mas bilo vzrok, da bi Italijani morali vedno v teh krajih imeti mnogobrojne čete na razpolago. Dotika se nacionalizma Dalmacije in pravi, da Dalmacija, katero zahtevajo nacionalisti vso do Bolte Kotorske, ni vsa pri morju, kjer stanuje italijanska manjšina. Govori o mejah, ki okro-žajo Reko, Konstatira. da na Dinarskih planinah ni mnogo prebivalcev, toda vse, kar jih je, je kompaktno srbsko-hrvatsko. Zastonj je širiti laži, da se umiri zavest, ki jc v skrbeh zaradi geografskih rcn-no-sti. Kdor zahteva posest vse Dalmacije z Boko Kotorsko vred, izključuje Jugoslavijo od pomorske trgovine na Jadranskem morju, za Jugoslavijo pa ni drugega morja. Naposled priporoča Alessi rešitev ja, tiranskega vprašanja v zmislu Bissolatija. Ker Alessi misli, da prispojitev Dalmacije Italiji ne bi tangirala samo lokalnih interesov Srbohrvatov v Dalmaciji, ampak nacionalne interese kraljestva SHS. ulfcm Mm. Kijev, 30, jan. (Lj, kor. u.) Čeho.-lov. tiskovni urad poroča: Dircktorij je oapo-slal varšavski vladi noto z določenim rokom, v kateri zahteva izpraznitev onega ozemlja vzhodne Galicije, kjer je fcrez-dvomno naseljena ukrajinska večina. Ako bi poljska vlada tej noti nc ugodila; dospe pod vodstvom Prekopoviča diplomatska misija v Varšavo, da‘prične tamkaj rcsga-njanja o gališkem in chulmskem vprašanju. Za spravo med Cehi m PoPd. Praga, 30. januarja, Lj. kor, ur.) Čeho-slov. tisk. urad poroča: Minister Švehla jc poslal poljskemu ministru za zunanje stvari Padercwskcmu nastopno brzojavko: Vzlic ternu, da je čchoslovaška republika dne 29. t, m, prostovoljno ustavila sovražnosti v kneževini tešinski, so ljuto im radie poljske čete po čchoslovaških četah dne 29,. t. m. doseženo črto. Da se prerreči vsako nepotrebno krvolitje, sc sklicuje čchoslovaška republika na dejstvo prostovoljne ustavitvi* operacij in podajajoč iz-nova dokaz spravljivosti, predlaga, naj poljske čete nemudoma ustavijo sovražnosti. Za ministra zunanjih zadev: A. ' A. ?m u Berlimi. * Berlin, 31. januarja, (Lj, kor, ur — Brezžično.) Vstaja špar tako vce v v V7il-hclmshavnu je bila popolnoma zadušena. Selc sedaj je o teh dogodkih mogoča ;*8-na slika. V ponedeljek so dožli v Wil~ helmshaven komunisti in zasedli javna oo-slopja ter državno banko, kjer so i^’UU 400.000 mark. Komunisti so ec brno>V izročiti oropani denar delavskemu in voja- fkemu svetli, nakar so iz državne banke uropali Se 1,000.000 mark. Ves denar so prepeljali v svoj glavni stan, takozvano »vojašnico tisoč mož«. V nadaljnjih pogajanjih so sc izjavili komunisti pripravljene, izročiti med 7. in 8. uro zvečer denar, da se prepelje nazaj v državno banko. Ko j« prišel pred vojašnico avtomobil z vojaki, da bi odpeljal denar, so ga šparta-kovci obstreljevali in se vnovič branili, izročiti denar. Nato so pričeli vojašnico oblegati in obstreljevati s strojnicami in manjšimi ladijskimi topovi. Po enournem boju so špartakovci izročili denar za državno banko, ra^en enega dela, ki so ga že razdelili med svoje ljudi. Po nadaljnem štiriumem boju so sc špartakovci ob dveh ponoči brezpogojno vdali. Tekom boja je bilo sedem mrtvih. V naslednjih dneh je ponehalo tudi stavkarsko gibanje ter je .postalo zopet mirno. Občinski uradniki v Wilhelmshavmi in Riistringenu še stavka-j jo; zahtevajo, naj se osnuje meščanska; straža v varstvo proti nasilnirfi/napadom! na imetje meščanov. Sedaj so pričeli ustanavljati meščansko stražo. Boljševiki. Čarih, 30. jan. (Lj. kor. u.) Glasom čehoslov. tiskov, urada poroča »Ziiricher Post« iz Londona: Tukaj je bila velika boljševiška konfcrenca, ki se je je udeležilo nad 200 odposlancev, Razmotrivali so 'vprašanje splošne stavke na Angleškem, nadalje ukrepe, kako spravili kapitalistično časopisje v boljševiške roke in tako preprečiti, da ne zastruplja javnega mnenja. Nadalje je prišlo na razgovor vprašanje, kako bi se angleški redarji pridobili, za boljševizem, To je prvič, da boljševiki na ta način nastopajo v javnosti. Baze!, 30. jan. (Lj. kor. u.) Glasom čehoslov, tisk, urada objavljajo »New York Times« brzojavko iz Hclsingforsa, da se Petrograd nahaja v razsulu. Boljševiki odvažajo iz zasebnih stanovanj vsa pohištva, iz bank vse vrednote in iz muzejev vse umetnine. Prebivalstvo je izročeno tatinskim tolpam, Berlin, 30. jan. (Lj, “kor, u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Z včerajšnjim dnem je državna vlada izdala odredbo, s katero se prepoveduje Rusom bivanje v ozemlju nemške države. Amsterdam, 30. jan. (Lj. k. u,) Glasom yun. k. urada poročajo »Times« iz Wash-ingtona: Vsi znaki kažejo, da je osrednji sovjet v Moskvi pripravljen pogajati se z fentento glede miru, toda le pod pogojem, da se ostale vlade v Rusiji, ki jih boljše-u ki smatrajo za začasne, po ententinih vojaških oblastih določene upravne organe, ?e vi®,® pogajanj. Pričakuje se tudi, da »o boljševiška vlada od entente zahtevala, na umakne svoje čete z arhangelske in sl ' : ;p' : Zvezanarodov. ®enV 29. januarja. (Lj. kor. ur.) Dun. kor. uradu poroča Švicarska brzoj. agen-ura: Branting, ki je predsedoval seji med-^.Sffig.^ia^čjig Jcpcier^nce., ftoroča o poslednji seji to-le: Huysmans je ugotovit da bo razgovor o Vprašanju krivde neizogiben. V seji v sredo se je sukal razgovor zlasti okoli teritorijalnih vprašanj. Koncem seje sta izjavila Branting in M(il-ler, da bo potrebno v konferenci v okviru vprašanj o zvezi narodov obravnavati tudi vprašanja o ravnanju proti narodom, ki se ji no bodo hoteli pokoriti. Branting je v svojem govoru opozarjal zlasti na to, da morajo biti v zvezi narodov vsi narodi, in da ne smejo manjkati majhni in nevtralni narodi. G tem si morajo biti v Parizu na jasnem. Iz pokrajine. kr Na razna vprašanja odgovarjamo, da pričnemo s pošiljatvijo »Večernega lista« pri novih naročnikih vedno z ono številko, ko nam dospe naročilo, oziroma plačilo. Kdor pa . želi kako: prejšnjo . šte-j vilko, naj izvoli to pri ,i*aročbi izrecno; omeniti in povedati, katerih številk muj manjka, kr To je vse Jugoslavija. V kraju Ičiči je razlagal laški oficir otrokom v šoli zemljepis Italije in označil k Italiji tudi Istro, Ko je vprašal nekega dečka, je ta vzel palico, pokazal od Soče do Vardarja in dejal v slabi laščini: To jc vse Jugoslavija! Oficir je debelo gledal, ko so nato otroci vzeli knjige in zapustili šolo, med tem ko so peli iz celega grla: »Zovi, samo zovi!...« kr Mariborsko gledališče in kino zaprta. Ker sc je ravnatelj mariborskega nemškega gledališča in kina, a^iani Siege, udeležil- vsenfemških. demonstracij v ponedeljek z vsem svojifti osobjem in je pri demonstracijah kričal: »AbzUg Stidslavenf« »Abzug Maister!« je oblast gledališče in kino zaprla. Siege je eden največjih vsc-nemških hujskačev v Mariboru, kljub temu da je imel med svojimi gosti v veliki večini slovensko inteligenco in slovensko vojaštvo. Sedaj prosjači ta mož pri naših oblastih, naj bi dovolile, da se gledališče in kino zopet otvorita. kr Otroško truplo v Mariboru, Maribor, 31. januarja. Za kamnito ograjo pri Marijini sohi na Glavnem trgu v Mariboru so našli, kakor sc je že poročalo, v torek 28 januarja zmrzlo truplo 8 letne deklice. Značilno je, da na truplu ni bilo opaziti nobenega znaka kake nasilnosti. Upravičen je sum, da je kdo nalašč podvrgel mrtvega otroka za dotično ogrojo, da bi tako lahko kričali, da je bil pri demonstracijah ubit tudi nedolžen otrok. Policija v Mariboru skrbno zasleduje, kako je prišel otrok na omenjeni kraj. kr Iz zaporov so pobegnili: Cigan Janez Hudorovič, rojen leta 1886, v Purgarci pri Ljubljani ter pristojen v Ljubljano. Bil je v preiskovalnem zaporu v Kočevju radi zločina tatvine. — Jakob Kranjc, rojen leta 1898. v Gradišču, pristojen v Sko-rinšjak, hlapec. Ta jo je popihal v kaz-njenški obleki iz zaporov okrožnega sodišča v Mariboru. Ludovik Perknikcr, rojen leta 1875. v Gorici in ravnotjekaj pristojen, po poklicu mizar, je bil kuhar v konjski bolnišnici y ŠoStanjut kjer je za- grešil hudodelstvo tatvine. Utaknili so ga zaradi tega v preiskovalni zapor pri žo-štanjskem okrajnem” sodišču, odkoder |e pa, ko se mu je nudila prilika, v vojaški obleki ušel. Vsi trije bodo gotovo gledali( da se bodo tudi nadalje preživljali s tatvinami, dokler jih zopet ne zasači roka pravice, \ v •' - kr Piti hočejo na vsak način. Policijska ura jc tudi v Zagrebu stroga. Zato si pa pomagajo drugače. Pridejo do krčme in dajo znamenje — poseben žvižg, posebna pesem, poseben znak s hišnim zvoncem, pa se vrata »stalnim gostom« od-pro, prinese se pijače in veselo je do belega dne. Da je bolj varno, nastavijo tudi stražo, ki gleda, če ne preti nevarnost, ih če je kaj, se naglo poskrijejo. Toda policija je taka, da izvoha vse, izvohala je tudi to/ Neke noči je prišla in preiskala take lokale — no, posledica je bila, da so dobili precejšnje število žejnih nočnih ptičkov, Pili smo pa le!; si mislijo. . kr Pijanec. V Zagrebu: se ga Je neki odvetniški pisar tako natt;eskal, da ni znal, kje se ga glava drži. Ko jc prišel domov, je poskusil svojo pijano moč na ženi in na deci, tolkel je in razbijal, da so mu ušli iz hiše. Žena je alarmirala vso okolico, ki sc je zgrnila krog hiše in gledala, kaj bo. Ko je prišel redar, jc odpeljal inteligentnega pijanca v tako stanovanjc, kjer ni stolov in miz, da bi jih razbijal. kr Italijani in Matija Gubec. Reški Italijani so zaplenili film dramo Matija Gubec, ki so jo igrali v sušaškem kinematografu. Še Matija Gubec se jim zdi nevaren. To je gotovo delo renegatov; kako bi sicer znali Italijani, kakšen pomen ima Gubec 'za. nas. Naj poskusijo konfiscirati vso Jugoslavije! kr Sredstva Italijanov. V Mošnjici so povabili Italijani vse ljudi, naj pridejo v poslopje poveljstva. Ker ljudstvo ni vedelo, za kaj se gre, je res prišlo. Tam so razpeli laško zastavo, zaigrali laško himno in fotografirali vse navzoče. Ljudstvo se je razočarano razkropilo, samo hči, župana Mihoviča je zaklicala: »Živeli osvoboditelji!« — Tako delajo. Zdaj bodo kazali to fotografijo, češ, ti ljudje so za Italijo. k Vinogradništvo v Sremu. V Sremu jc bilo 1914. leta 20.677 oral starih in novo zasajenih vinogradov, rodilo je na 16 tisoč 431 oralih, pridelek je znašal 233.299 hi, na oral povprečno 13,hi, mošt je imel povprečno 15% sladkorja, •'povprečna cena moštu je bila 40. K, vinu pa .30 K; leta 1917, jc bilo 21.717 oral starih in novo zasajenih vinogradov, od katerih je rodilo na 16.875 oralih, pridelek je znašal 255,339 hi, na oral povprečno 15’1 hi, mošt jc imel povprečno 16‘5% sladkorja, cena je bila za mošt 325 kron, za vino 262 kron. ' Listnica upravmštva. Gospodom naročnikom, ki žele prejemati »Večerni list« skupno s »Slovencem«, sporočamo, da radi tehničnih težkoč ne moremo ustreči njih želji, marveč pošiljamo vsem p. n.- naroc-. nikom časopis pod posebnim ovitkom » prvimi popoldanskimi vlaki. Oškodovan m pa s tem noben naročnik, mnogi pa Pr®J* mejo »Večerni Ust« še prej, kot bi &a si c Tragedija v Maverlingu. (Ob tridesetletnici.} Splošno je znano, da zakon Rudolfa Habsburškega s Štefanijo ni bil srečen, To pa po krivdi obeh. Prestolonaslednik Rudolf sc jc hotel ločiti od Štefanije in je brzojavno prosil papeža, naj razveljavi zakon. Iz Vatikana so poslali brzojavko cesarju Francu Jožefu I,, ki jc pokBeol k sebi svojega sina - prestolonasledfka. Govorijo, da jc Rudolf zapretil, da •« hoče ustreliti' ako mu oče ne dovoH ■oročiti komtesc Večera, Cesar je odločil, da gresta Rudolf in Štefanija na potovanje po avstrijskih deželah, komtesi pa je določil veliko doto in ji dobil francoskega bankirja za ženina. Rudolf je ves čas še občeval z Večero in se vozil k nji z izvošč-kom Bratfischem in Dunajčani so šepetali drug dragemu na uho: »Der Bratfisch hat den Backfisch wieder zum Stockfisch (Rudolf) gefuhrt.« Pred svojo poroko sc je Večera hotela žc zopet posloviti od svojega »prija-. telfaV Rudolf a* Peljala se jc k njehui preoblečena. kot paž v Mayerling-. Zčmn-bankir ji jc sledil ter umoril Rudolfa in Večero,' Časopisi pa so poročali, da sc je Rudolf sam ustrelil, zopet drugi so rekli, da k je na lovu ponesrečil. Negotovost in ccrigurnost javnega poročila kaže dejstvo, da so raz cerkvenih poslopij začeli snemati črne žalne zastave, ker cerkev i:e more žalovati za samomorilcem. Ofi-"cijelno je obveljala v javnosti novica, da se ,e Rcdolf ponesrečil na lovu. Znano je tuli, da so oficirji Rudolfovi sledili morilcu !n ga v hotelu ustrelili- Značilno pa je, kašo so oficijozno spravili s sveta komteso Večera. Poročali so namreč, da jc umrla ra potu za malarijo. Cesarju Francu Jožefu I. ni upal noben minister sporočiti nesreče. Cesarica Elizabeta Sama mu je povedala, a na njo je učikoval dogodek tako strahovito, da se ji je omračil um in je popolnoma zapadla melanholiji. Že prej kot žena ni bila srečna, a sedaj, jo je zadela težka roka usode kot mater. Nemima je potovala po svetu, posebno mnogo se je mudila v Švici. Posebno rada je Čitala v tem svojem duševnem stanju Heineja. Cesar ji je na otoku Krf postavil krasen grad Ahilejon. Tam se jc — baje — učila cesarica Elizabeta grščine, da bi v grških klasikih našla razvedrila. Javna tajnost pa je bila, da je bil »profesor grščine.« zdravnik za — umobolne. Cesarica ni več odložila črne obleke, ni bila več pri oficijclnih sprejemih. »Sem le žalujoča mati,« je baje ponavljala večkrat. Devet let po Rudolfovi smrti je bila umorjena tudi ona. Zabodel jo je s pilo italijanski anarhist Luigi Ltic-cheni. Kmalu po RudoHovi smrti jc izšel v Nemčiji roman: Das Drama von Mayer- Hng«,'Knjiga je bila v bivši Avstriji prepovedana, vendar so jo vtihotapljali. Cesar Franc Jožef I. je c(al zgodovinsko ugotoviti vse dogodke ob Rudolfovi smrti ter določil, da se 50 let po dogodku smejo odpreti listine in ugotoviti resnica. Sedaj bi bilo mogoče te listine odpreti žc takoj. Vdova umorjenega Rudolfa je postala v kratkem »protektorica danajske mode« ter sc končno poročila z ogrskim grofom Lonayem. Preveč plemenitosti pač ni kazala! ' * Grad Ahilejon jc pozneje kupil Viljem II. in takoj dal odstraniti Heinejev spomenik. V svetovni vojski so prostori služili našim bratom Srbom in v razvoju našega narodnega ujedinjenja je znan iKrfski pakt«. Iz Ljubljane. 1 Vojaška godba* Vsi godci od 17, do 27. leta, ki bi želeli vstopiti k vojaški godbi v Ljubljani, naj se pismeno javijo pri štacijskgm poveljstvu v Ljubljani, kjer dobe potrebne 'podatke. 1 Priglaševanje stanovanj. Samo ona stanovanja je treba priglasiti, ako je* število sob večje, kot število oseb (odraslih rodbinskih udov)* ali če ima najemnik več fcot štiri stanovanjske prostore, brez ozira na število oseb, in to p i s m eno mestnemu ekspeditu (Mestni trg 27/IIL) 1 Sklep občnega zbora pogreb, društva Marijine bratovščine. Občni zbor je v nedeljo 27. t. m. sklenil, da sc bodo za dobo enega leta letos na Svečnico, to jc 2, svečana t, 1. pobirali od svojih članov doneski E o 6 kr o n le t n i h , to pa le za sedaj, er so sedanje draginjske razmere pogrebe podražile do neznosne višine, katere se nc dajo s sedanjimi društvenimi dohodki zmagati. Ob enem «e društveni člani opozarjajo, da sc bode plačevanj^ letnih doneskov sprejemalo le z žigosanimi papirnatimi kronami. •— Društvena sv. maša se vrši na Svečnico ob 7. uri v farni cerkvi sv, Jakoba. 1 Kako je to?. V Ljubljani jc mnogo posestnikov, ki zase pridelajo dovolj živeža, to je žita, sočivja, krompirja, rede živino, koljejo doma prašiče in rede kure-tino. Vsi ti, ki jih. ni malo,, pa dobivajo, karte za kruh, moko, maščobo, da, celo krompirjevim se niso odrekli in so hodili z njimi jeseni k aprovizaciji po krompir. Mani neki denejo svoje pridejke? Oddali jih niso nič,, a vendar hodijo pridno kupovat vse, kakor drugi, sloji, ki nimajo plodo-nosnih posestev. Ali imajo še vse doma, ali so jin pa spe tali po navijalskih cenah. Koliko več živil bi bilo lahko za neimovite someščane, ko bi ti ljudje ne segali po njih in sc preživljali s svojimi pridelki, kakor so se pred vojsko in se bodo tudi po sklepu miru. Ker se tega početja nc sramujejo sami, dasivavao.jc že marsikateri dobil kako pod nos, bi morali z njimi obračunati merodajni ..faktorji, to jc, odvzeti |un kartel te sc bo. to zgodilo, ho precej pomagano tudi dprovizacijani, toda— odkrito povedano — dvomimo. • • T PoKcija je prijela Jožefa Prinčiča, goriškega begunca, ker si je v gostilni »pri fajmoštru« naročil kosilo in pijačo, nato pa jo skrivaj odkuril, nc da bi bil poravnal račun 17 K 90 vin. Zvečer se . je zopet pojavil z neko žensko in hotel zopet brez plače oditi* a jc bil po nekem drugem gostu toliko časa zadržan, dokler ni prišel stražnik in ga odvedel v zapor. Pri aretirancu se je našla precejšnja vsota denarja. —• Arctovan jc bil tudi France Kovačič, čevljarski pomočnik, brez stalnega bivališča, ker je z nekim drugim pomagačem, ki je pa pobegnil, igral prepovedano hazardno igro »21«, pri tem je pa imel dvoje vrst kart, s katerimi je svojo žrtev ogoljufal zvi cel njegov zaslužek. — Oddan je sodišču brezposelni hlapec France Kastelic, ker je v Spod. Šiški pri nekem konjskem trgovcu izvršil tatvino in napravH čez 800 kron škode, . . :• . ' V * Politična kronika. p WHsonov naslednik. (Lj. k, u.j Glasom lista »Achtuhr-Abendblatt« poroča ; Libertc«, da bo v odsotnosti predsednika \VUSona Taft predsedoval delegaciji,' p Kaj govorijo? s Nepodkupljiv list »Alldeutsches TagblaU« .piše, da vedo iz gotovega vira, da jc hotel bivši cesar jCa- j rol Čehom in Jugoslovanom priznati ozem- : lja na škodo Nemcev, samo zato, da bi te dežele rešil prestolu, To je silno žalostna : resnica, da so Habsburgove! in tako Nemci kot Mažari bili pripravljeni sc žrtvovati slovanskim željam, samo, da bi rešili sebe. — Tega Nemci niso prezgodaj storili, ampak prepozno in še to jim ^nepodkupljivi list« zameri. p Muna, Mana jc češki boljševik ali špartakovec, kakor kdo hoče. Zurnalisti so ga staknili nekje v češkoslovaški državi, in zdaj pišejo o njem. Razgovori so zanimivi, Muna: »Kaj mi morejo? Kvečjemu me ustrelijo.« — »Toda pomislite, to bi nc bilo prijetno,* — »Nič ne de, s tem še ne dokažejo ničesar.« — »Nekatere, ki so vam podobni po obrazu, so hoteli že obesiti na laterno.« — «Da, ravno včeraj so nabili v Pardubicah nekoga, misleč, da sem jaz. Nimam strahu. Kdo izmed meščanov me pozna? Kdo izmed delavcev bi me izdal?« — Njegov program je popolna državna polastitev vseh produkcijskih sredstev, dolžnost dela in pravica, da ga država preživlja, »Tudi duševne delavce?« je vprašal žumalist. »Tudi. V Rusiji jim zdaj gre bolje, kot pod carjem.* — »•Poročila govore nasprotno,« — »Poročila lažejo.« — »In lakota v Petrogradu?« — »Bila je v juliju, zdaj je bolje.« ■— »Vi imate od Rusije nalogo, da tu agitirate?« —-»Ne takoj jaz agitiram,« se jc izvil. »Poznate Ljenina?« — »Mimogrede.« —- In Randeka?« — »Zelo dobro. On jc izvrsten" žurnalist.« —* »Kakšne cilje ima(e?« — »Ne da se natančno reči;« — »Pravijo, da ste vi pregovorili Stastnija, da .je napadel Kramaža.* —• »To ni res. Še govo- • -.tl .v« n i« ni u i-T n 'mA. ril nisem z njim,« —r »Pravijo; da stte morali radi denarnih 'poneverjetaj bežati « -Rusije,« — »To je pisal isti list, kot da. sem prinesel: s seboj ogromne vsote. Nobeno ni resnično!« . t.._____ \ p Smolo's prvo žensko diplomatinjo JO imeli Madjari; Poslali so bili v Švico; kot svojo diplomatično zastopnico neko gospo Rozo Schwimmcr. Švicarska vlada je bila ' po vsej priliki o osebnosti te dame bolje poučena nego Madjari, kajti ko se je Roza v Bernu predstavila, jo je švicarska vlada gladko odklonila, To je pa Roza madjarski vladi zamolčala in jo z zlaganimi poročili »lepila, da vživa v Švici največji ugled. Tu: di je namigavala, da ima zaupne zveze z Ameriko. Madjari so veselo oznanjali, kako dobro stoji njihova stvar pri ententi. Roza pa si je kupila drag avtomobil, si nabavljala lepe obleke in sploh živela tako potratno, kakor sc za predstaviieljico kavalirskega madjarsltega naroda spodobi. No, njene in madjarske slave je bilo kmalu konec, ker švicarska vlada sploh ni hotela preko' nje občevati z ogrsko vlado. Prišlo je na dan, da je prva madjarska diploma-tinja pustolovka in njen naslednik bo imel veliko nehvaležnega truda, da izbriše med , Švicarji neprijetne spomine, ki jih je pustila za seboj Roza. p Italijani dele plen- (Lj. kor. urad.) Čehoslov. tisk. urad porota: Glasom -Cbr-riere dclla' sera« bo italijanski poveljnik ^ Pulja admiral Cagni ponudil mestu Rimu; Spomenik Tegetthofa v darilo. Mestu Ge-nevi bo podaril šobo, ki jo jc avsiro-ogr-ska mornarica poklonila nadvojvodi Maksimiljanu. p Bxv£i nadvojvoda VUjcm v same* stanu. Sirt nadvojvode Karola Stefana jc bil 'ukrajinski legijski oficir in. sc danes nahaja interniran v nekem samostanu. Ta priri$ je br.je ime! postati ukrajinski kralj, ' kdt/žti govorili v habsburški družini, njegov oče pa lun!} poljski. Morda bi se bilo • zgodilo kaj takega, če bi biii zmagali. Zdaj’ pa lahko premišljujeta oče in sin, kako bi bilo to lepo — več jima pač ne more biti dovoljeno. p Prva židovska ladja pod narodno eastavo. Kot pišejo listi, jc začela voziti med Carigradom in Jafo prva ladja z židovsko narodno zastavo. Židi iz Odese, ki so posestniki ladij, so se obrnili na koalicijsko vlado s prošnjo, da smejo voziti ladje v stalnem prometu med Odeso-Ca-rigradom-Jafo z židovsko zastavo. Prva se nameravala odpeljati dva parnika za-osebni promet. Kakšna jc ta narodna židovska zastava, Še ni znano. nici to viteštvo? Kakor strah, ki je v sredi votd, okoli ga pa nič ni, To viteštvo se začenja in konča v dvorjenju in laskanju tistemu delu ženstva, ki mu družba priznava naslov: dama. 'Kakor lutro pa ima moški opraviti z žensko, ki stoji izven teh krogov, pa sc tudi zunanjih oblik viteštva več ne drži. Za primer navaja pisec med drugim tudi to: Ako pride v zaseden tramvajski voz »dama«, še bo brž našel kak gospod, ki ji bo odstopil sedež; naj pa vstopi priprosta žena, morda mati mnogih otrok, vsa utrujena in slabotna, pa gotovo niti enemu »gospodu« ne bo prišlo na um, da bi revi odstopil svoj prostor, Viteštvo? Politura. — Dalje očita pisec moškim, kako dajejo povsodi prednost le mladosti in . zunanji lepoti ženske nasproti starejšim in skromnejšim ženskam pa ne poznajo nikakc cbzlmosti, nikakc blagosti. Zlasti velja to za neporočene, za »stare device«. Iz tega se vidi, da išče moški v občevanju z -£ciisko le vedno naslado. (O, ta pisec — kaj naj pa išče?...) Ker smo že pri •^starih devicah«, povejmo še to: Ako imamo , pred seboj mlado, hemaj poročeno >'cn6,.' pa mnogo starejSo neporočeno žčnr sko in prvo riagOvortmo špažtjjjvo »go-' spa^, drugo pa tjavendari -.gospodična« — ali r.i že v sanvem tem nazivu nekaj posmehljivega, omalovažujočega? In morda je gotpa zelo vsakdanja, razvajena stvar, ki nc pozna rešne skrbi, resnega dela, a gospodična« morda učiteljica, morda trgovska uslužbenka, ki ž.e dolgo let samostojno služi vsakdanji, kruh in preživlja mater ali katerega drugega svojcev ali pa kot sestra ali'teta gospodinji bratil,, svaku in nosi vsa bremena, družinskih skrbi in težav. Sploh jc naziv -gospodičnam ostanek romantičnih časov, ki v dobo ženske socialne samostojnosti in volilne pravice nikakor več nc spada. Kakor se za rtioške rabi enoten spoštljivi naslov »gospod«, tako naj velja tudi za Ženske ^gospa«. la zahteva odmeva sedaj — pravzaprav že par desetletij — v vsem časopisju. Na naziv »gosp£< navežimo še kratko premišljevanje, ki tiče samo nas Slovencev (in Hrvatov)! Kakor marsikaj drugega smo si Slovenci izposodili od Nem--cev tudi naziv za »damo«:, »milostljiva*. Da Nemci rabijo »gn&dige Frau«, je umljivo, ker je njihova "Frau« brez pridevka zares nekam okorna, štorasta. Toda naša i-gospa* zveni tako odlično, tako spoštljivo in obenem tako'toplo, da pristoja brez vsega drugega kakor najvišji dami, tako priprosti meščanki, dočim zveni »milostljiva^ prisiljeno, kakor spakovanje. In po-' tem: kje je meja med ^milostljivo« in -gospo >■? Vedno ec moraš bati, da z enostavno gospo« katero užaiiS — in užaljenost bi bila popolnoma opravičena — zato začneš »milostljivo« kar na splošno rabiti. To je pa vendar neumnost. Zato izključimo nemško »milostljivo* iz naše srede in dajmo čast naši »gospe«. Tudi mehki in lepi italijanski jezik nc pozna za žensko ■ dragega naziva nego .'»gnora*; sigaora je kraljica in- signora žeria priprostega delavca. Ženi kot taki čast in spoštovanje) Po svetis. • J ‘ s Koliko se jc pisalo o nas. Koliko jc delal jugoslovanski odbor v tujini, je razvidno'že iz bogate literature, ki so jo raz-' vili ta čas v tujini. Izšlo je svega skupaj K 86 knjig, pisanih v cirilici in latinici, ki so jih spisali, najuglednejši možje. Dalje je izhajalo 74 listov, in revij v Francoskem, angleškem in-španskem jeziku v vseh krajih: v Ameriki, Avstraliji, Švici, Franciji, Angliji, Solunu in na Krfu, celo v Afriki in Bizerti,-Na Francoskem je izšlo o nas 140 ■zvezkov, na Anglckšefn HO zvezkov; tudi -Italijani in Rusi so izdali o na£ mnogo del. Vsega skupaj jc izšlo o Jugoslovanih šest sto knjig. Ta bogata literatura jc mnogo pripomogla, da smo si pridobili prijateljev in nas jc spoznal svet. s Grob Masarykovega očete. »Večer« poroča: Čehi, ki prebivajo v Aspitzu, so sklenili, da bodo obnovili grob Masaryko-vega očeta, ki počiva na ondotnem pokopališču. Ko so pa prosili nemškega župana, naj jim poišče številko groba, da vedo, kje. se nahaja, ta ni hotel storiti te - usluge, čeS{ da sc bo prebivalstvo vznemirjalo, če 1 se bodo pele na grobu češke pesmi. Vsi protesti Čehov so bili zaman, dokler ni bil imenovan nov okrajni glavar, ki je ukazal dati Sokolom pojasnilo, kje sc nahaja imenovani grob. Na onem mestu je bila zemlja že izravnana in o grobu nič več sledu. Zdaj so ga zopet obnovili in nameravajo postaviti tudi spomenik s primernim popisom. /, 'A , s Velikanske vsote, za ensetnost na Japonskem, V Tokio se nahaja slavna zna-. menita -zbirka Skaboči.'Obsega 300 stvari, in sicer slike, kaligrafiji?., porcelan itd. Znamenita pokrajinska slika od Liang Kisi, ki jc en meter visoka in 30 cm široka, jc-bila kupljena za 900.000 kron. sSlap pri Rahi« je veljal 400.000 kron. Slika zmaja od Kane Mokonobu je stala 500.000 kron, fudi Kakijeve porcelanaste poslikane posode za čaj so veljale 305,000 kron. Kot se vidi, imajo Japonci denar-in veselje tudi do kupovanja. s Rajni Črnogorski princ Marko Izgubil tožbo. Kot piše »Arbeites - Zeitung«, se je sedaj končala tožba, ki jo jc bila vložila Roza P. proti na Dunaju bivajočemu črnogorskemu prinen Marku in ga dolžila, da jc on oče njenega otroka. Bivša avstrijska vlada jc stavila razne zapreke, tako da se do danes tožba ni mogla končati. Princ je tajil, da bi bil on oče in je hotel prisiliti nekega profesorja,-naj sc prizna za ooeSa, česar pa ta ni hotel storiti. Med tem pa so našli dokaze, da je Afirko res oče Rozinega otroka, ki jc dobila tožbo. Ker pa Mirko po svoji smrti ni; zapustil na Dunaju nobenega premoženja* je vprašanje, kdo bo plačal stroške’triletne tožbe. Da jc stara vlada stvar zavlekla tako daleč, je bi! pravi škandal, ki sc ne da opravičiti. s Kaj se je zgodilo? »Prager Tagblatt* piše zabavno o razmerah v bivši Avstrip: "Čemii zidajo Vseučilišča? Da se človiek ■lahko spočije, da študira enkrat na leto. Čemu imenujejo profesorje za dedne svetnike? Zato, da delajo lepe poklone t»ren zabitimi visokostmi. Med vojaškim vezna- Zena. i Ženska volilna pravica na Poljskem. V poljsko ustavodajno skupščino bodo vo-!ile tudi ženske, voljene pa nc bodo mogle, »iti, f Kaj nas boli. Kaj mene, kaj tebe »oli, za to sc javnost ne briga. Kar pa ienske vse skupaj boli, to pa že smejo povedati javnosti. Pa niti ni treba, da bi tožile same, ampak moški sami so, ki dvigajo proti sebi obtožbo radi bolesti, ki jih prizadevajo ženskam. Tako čitamo v nc-kem iistu bridke resnice na račun moškega Viteštva' nasproti.‘žeiis^i; Vsak eivilen moški se diči s tem viteštvom in ne bi za nobeno cčno hotel vzbuditi mnenja, da tega bistvenega znaka izobraženega človeka ne pozna. Toda kakšno je pa v res- (iščem in nočnim lokalom obišče tudi znanstveno predavanje. Milijon perbs piše svoje »razprave«, tisoč fotografskih aparatov šklopota, da je groza. Meščan obstoji, zamaha s svojim robcem in zapoje: Bog ohrani' . . . Kaj se je zgodilo? Ali je padel konj? Ali je ušel kanarček? O, kaj neki! Nadvojvoda je izstopili . . . In smehljaje upognejo hrbte poti najvišjiin korakom ,..« s Demobilizacija gre po polževo, tako pišejo francoski listi. Nek vojak se je vozil, vozil in trikrat vrnil na isto mesto, odkjer so ga poslali domov. Vi sc čudite — pravi list, zakaj gre demobilizacija tako počasi in so vlaki itak polni? Čisto jednostavno: to so vedno isti vojaki, Iti jih pošiljajo od Poneija do Pilata. — Pri nas je šlo pa le hitreje. ” s Vojak po vojni. J. Dcriveaux je zapisal: On je aktivni častnik. Stotnik je, zaslužni križec ima in eno nogo manj. Že osemnajst mesecev ga vlačijo po raznih ministrstvih kot pisarčka. Ves je iz sebe. — »Komaj čakam miru, da začnem živeti.« — »Kaj. vi mislite zapustiti armado, vi, katerega sem smatral za najnavdušeneišega vojaka?« — Njegov obraz se je zmračil in pokimal je z glavo: »O da, ljubil sem svoj stan in veroval vanj. Komaj sem čakal vojne. Gorje, da je prišla. Vi ne veste, s kolikimi dnevi bolečine je treba plačati minulo slavo* Ne bi mi bilo žal za moje nege. Bil sem pripravljen tildi umreti! Ali koliko ponižanja. koliko ponižanja! Storil bera sicer dolžnost do konca — a zraka, zraka!« — : S čim sp mislite baviti?« — Njegove oči se zameglijo. »To je ravno žalostno! Vedno sem sc učil samo, da postanem dober vojak — a dober vojak v času miru ni posebno veliko . . .« Nato je dostavil jadno: ,... . a tudi v vojni ni posebno mnogo.« (Tu je bil vsaj odkrit ) s Fomnožujte svoj rod! Charles Briane! je izdal knjigo s tem naslovom, kjer 'dokazuje Francozom v navdušenih besedah, da naj pomnožujejo svoj rod. Z duhovitim in zabavnim načinom dokazuje potrebnost tega in pravi, da se ne sme zgoditi kot pred petimi leti, da je bilo na 100 Francozov 200 Nemcev. — Bo moral pasti sistem iveh otrok. s Pesniki uu Rusko! Neki begunec iz Moskve pravi, da je iz^ Moskve pobegnilo pol ljudi, da vlada strašen glad in da so dobro hranjene sanio vladne čete. Obso. jeni na smrt prihajajo na dvorišče v dvo-redu. Krvnik prebere njih imena, nastavi vsakemu revolver na sence in izprožk Trupla vržejo v zato izkopane jame. Bolj-ševiki so odkrili spomenike Roberspierru, Marlesu; Kolajevu (morilcu velikega kneza Sergija) in drugim prvakom boljševizma. Vsa ta odkritja so vzeta na film, ker je Trocki mnenja, da je zdaj reklama prva stvar. Zato so tudi ustanovili neverjetno velike nagrade v denarju in prehrani za boijšcviške pesnike, s Na Dunaju se je vršila demonstracija dijakov, ki nimajo stanovanja. Nad 200 jih mora spati v skupnih ležiščih,, v kavarnah, ali pa se morajo zateči k onim, ki že imajo stanovanja in kjer spe po dva ali trije' v eni postelji. Demonstracija se je vršila v onem delu mesta, kjer so popolnoma prazne vile, katerih gospodarji pa se niso od- zvali klicu, naj dajo stanovanja. Nosili so napise: »Štiri leta smo zmrzovali za vas na pelju, eno leto zmrzujemo med vami!« Tudi so razposlali po vilah posebne listke. Ko sc je demonstracijski sprevod vrnil v centrum mesta, so sc dijaki mirno razšli, s Užaljeni zamorcu Zamorci so postali užaljeni, pa ne morda zaradi tega, ker sc jim je zgodila kaka posebna krivica s strani Angležev. Nasprotno: z Angleži so popolnoma zadovoljni, a s svojim imenom niso več zadovoljni. Tega nočejo, da bi se še zannprej imenovali zamorci, in to zamorci 7. malo začetnico; da bi bili vsaj Zamorci z veliko začetnico. Sploh pa nočejo imeti s tem imeflom nič več opravka in zahtevajo, da sc jih imenuje Afrikance, ameriške zamorce pa Afro-Amerikance. Sam o od! oče vanj e narodov tudi tu, s Norci so voliiL V okolici Landach se nahaja norišnica, ki jo upravljajo usmiljene sestre. Ko so bile volitve, so pripeljale sestre tudi svoje Blaznike, da so volili v bavarski parlament. Socialna demokratična stfanka je proti temu protestirala, neki šaljivec pa je dejal: »Čemu ne smejo voliti samo ti norci? . . „ s Budimpešta je bojazljiva. To kaže naslednji dogodek: Prejšnjo nedeljo je okoli osme ure stopil v eno najodličnejših bu-dimpeštanskih restavracij močan, plečat vojak v slabi uniformi. Najprvo je premo-tril pazljivo občinstvo, ki je večerjalo ob ciganski godbi. Nato je šel do srede dvorane, ustavil se pri nekem nadporočniku in mu dejal: »Dober večer, gospod nadporočnik!« Častnik ga je pogledal in vprašal: »Kaj želite?« — »Rad bi šel domu, pa nimam denarja. Dajte mi za pot, gospod nadporočnik,« Od vseh sosednjih miz so začeli gledali častnika. Mirno je vzel denarnico v roko in dal vojaku devet kron: »Tu imate devet kron, več nimam.« —■ »Devet kron,« se je zavzel vojak, »to je premalo; jaz rabim najmanj 60 kron. Cela dvorana se je vznemirila. Višji natakar je prihitel, vzel 60 kron iz listnice, dal mu jih in dejal: »Tu^ imate 60 kron. Zdaj pa glejte, da se izgubite, ker sicer,.,« in pokazal mu je, kot da ga hoče vun vreči. Kaj, ven me boste vrgli? Ali hočete, da vam zaženem rečno granato v glavo?« In vojak je segel v žep. V hipu je bila dvorana prazna z gosti in cigani vred. Vojak pa se je vsedel k prinešeni pečenki za štiri gospode in jedel. s Ulomilec ušel. V Žižkovu jc prijel detektiv dezerterja in ulomilca Matuša. Matušu pa ni bilo to po volji, zato se je postavil, vzel iz žepa revolver in ga sprožil na detektiva. Krogla pa ni zadela onega, kateremu je bila namenjena, ampak mimoidočega učenca, ter ga ranilh. S pomočjo mimoidočih ljudi se je detektivu končno vendarle posrečilo, da je Matuša ujel in ga zvezal ter speljal v ječo. No, ali končno pa mu je kljub vsemu Matuš vendarle ušel. (. s Moderni vzpored za otroško veselico so napravili za božičnico nekje na Francoskem in se glasi lako-te: Ples pred praznim bufejem (polka). Ko bi otroci imeli čokolado (pesem). Ko bom imel čevlje. (šansonet)- Pet let vojna (monolog). Otroci lahko žive brez mleka (kozerija^ Pij vodo, da boš dolgo živel (pesem). N« koncu: Svečani odhod z bosimi negami. s Čudna znamenja. Princ Avgust Viljem, sin Viljema II., je stopil kot uradnik v tovarno avtomobilov. V času, ko se cesarski princi poprijemljejo dela, se poskušajo odtegniti stari industrijalci svojemu poslu — s smrtjo. Neki inženir se jc umoril in pisal svojim delavcem pismo, da naj sc brigajo za njegovo ženo iri otroke. Vzrok: gospodarski polom Nemčije. Čuden pojav malodušja sc pojavlja v mnogih krogih vslcd tega. • \ " s Padarewski, ki je predsednik poljske ljudovlade in je tudi virtuoz, je imel precej burno mladost. Znana je ta anekdota: Bil jc gojenec za glasbo v Varšavi, Ravnatelj jc bil jezljiv in svojeglavem Nekoč ga je poklical k sebi: »Čujete,« mu je dejal, »Klavir je sicer lepa reč, a samo orkester je nekaj vreden.« Ko so si vsi izbi ali inš trumente, je ostal zanj sanio kontrabas. Ni bilo drugače —- Učiti še jc moral kontrabas. s Pisatelj Hermann Sudermann. Ta znani nemški pisatelj in dramatik, je obolel, tako da ni mogel prisostvovati pri prvi predstavi svoje nove drame »Višje življenje«. s »Dunaj — mrtvo mesto«, tako piše neki Francoz v »Matinu«., Tri dni sem preživel v tem, nekdaj tako lepem mestu. Danes pa je to mesto po vsem videzu mrtvo in zapuščeno od sveta. Nemčija ima ta umor na vesti. Govoril sem s politiki in z ljudmi iz višjih sip jev. Najžalost-nejša je nezavednost tega lahkoživega ljudstva, da ne razume tega, kar se jc zgodilo, Stopilo jc v vojno in ni znalo zakaj, bilo jc poraženo in ne ve čemu? To nekdaj glavno mesto 60 milijonov ljudi, je danes glavno mesto male državice, ki jc še Tirolska noče priznati in ki išče na vsem svetu opore. Kljub temu pa je Dunajčan ohranil svoj vesel značaj. Čeravno mre od lakote, se ne zmeni dosti za to. O Čehih govore mnogo. Ta zdaj tako mogočna češka država naj bi jim pomagala. Urad-* niki pravijo že čisto odkrito: Naša država spada onemu, ki jo bo vzel.« —• Tako pravi Francoz, ki je precej .ja?no pogledal v dunajsko dušo. Res čudna usoda bo zadela bivšo prestolico. Kaj naj dela dva-milijonsko mesto v tako majhni' državi?, s Tobačne drame. V Neaplju se je ubil mlad človek in povedal v pismu, ki ga je preje napisal, da si je vzel življenje zato, ker ne more več najti cigaret, za njega pa je življenje brez tobaka, življenje brez , čara. Malo zatem je zaklal neki Kitajec v Mabeyu svojega rojaka, da bi mu vzel tobaka. Dram pijancev ni več, odkar so zabranili absint. Ljubavnih dram ni več, odkar jc vzela vojna takim slučajem vsako zanimivost. Tu so pa nastale nove vrste dram: tobačne drame. Neki francoski list je otvoril zato nov, predal z naslovom; . »Tobačne drame«. 9 Kokošji tatovi. V Pragi kradejo kokoši. Pretečene dni je zapazila nočna straža tri moške, ki so stali pod višegradakimh okopi. Ko so ti zagledali stražo, so vrgli vse od sebe in fo cdnesjlijiaglih krač, .Stav« ta jih je zasledovala, streljala za njimi, a ladela ni nič. Ko pa je pogledala v nahrbtnik, ki so ga zlikovci pustili na mestu, so Halli scdcmnafst kokoši In dva petelina. — OBM sa se drili saloiiiii . s Zvit dimnikar, ki ni bil dimnikar. Jz Zagreba pišejo, da sc je pojavil v gornjem mestu v neki hiši dimnikar, ki je zahteval ključe, da pogleda dimnike. Ljudje pa niso bili neumni in niso nič kaj verjeli pristnosti tega dimnikarja. Niso mu dali ključev. Kljub temu pa jim je odnesel nekaj tisoč kron, na način, da sami ne vedo kako. Dimnikarja so sicer naznanili, a ga bo težko dobiti, ker danes gotovo ni več črn. — s Krčmar je ustrelil gosta. To se je zgodilo v Pragi, kjer je prišel v S!av;kovo gostilno v Žižkovi ulici znani potepač Fili-pek, ki je bil že pijan in sc je pričel tam prepirati, metati stolico in pobijati šipe. Ko ga je krčmar resno opomnil, naj bo pri miru, sc je ta še bolj razhudil, dvignil je Golico in udaril krčmarja po glavi. Krčmar je v silobranu potegnil revolver in sprožil na pijanca. Krogla ga je zadela v trebuh, da sc je zvalil pri priči na tla. Peter Klemen: Mola Pit. Zapiski kurirja, ki ic hodil prepočasi, , • • ' (Dalje.) Bilo je popoldne krog polfreb, ko srno se ustavili doli nekje na furlanski ravnini, na široki cesti sredi na pol razrušene vasi. Ravno pred nami jc bil municipio (županstvo), stara umazana hiša, okoli katere sq je izprehajalo nekaj italijanskih voiakov. Mimo nas pa je drvelo v cmeri proti Tržiču nešteto tovornih avtomobilov, itali-ianska artilerija in tren. Angleži so nam dali kruha m kon-jerv, obojega toliko, da nam je ostalo. Francoski vojni ujetniki, ki no cc 'vozili z nami, so zakurili tudi ogenj ob cesti ta si sikubali avstrijske kave. Šel sem k poveljniku naše kokone, bil je to neki gospod James Mac Farlcti in sem ga vprašal, kaj jc z*našimi sonotniki in kie so ostali. Vedel ic zaiije, kajti Maister Brov/n nes mu je bil priporočil v Trstu-, ko se je ločil cd nas in njih, a pravi vzrok, zakaj so zaostali, mu ni bil znan. A tudi on, kakor mi, je domneval najrazličnejše možnosti. Neki šofer je vedel povedati, da je videl dotični avtomobil kake pol ure, rsredno smo sc mi ustavili. Naj je že bilo, kakor je hotelo in ne hotelo, naš h gor.oedov doktortev ni bilo ed nikjer. Malo'tesno nam je bilo, ko srno sedli zopet v voz, da oddrdramo naprej. Prižgali smo si svoje cigarete in pipe, na šlo je z nami s silo vragov po ravnih cestah in ovinkih med njivami, travniki in vinogradi. Zaželeli smo si že konca tej strašni vožnji, a šoferji so govorili, da imamo sa-,,o do Pjjave še čez petdeset kilometrov, , ,^ma se ic bila že naredila in deževati je o začelo, ko erao se končno pridrvili na ^no žalostno vodo, kamor je Boroevič po-v sir-rt toliko naših fantov samo zato, da si napravi iz odlikovanj kovinasi oklep za svoje neslovansko srcc. Naš avtomobil jc skakal čez jarke, se spotikal ob kamenje razrušenih hiš,: tizsr pa je premetaval semintja, goriiidol, kot bi hotel, da mi vsaj v prav mali meri poizkusimo to, kar so drugi prestajali leta in mesece. Kakor bi mi vesi nekaj očitala, se mi je i,Jelo. s Nisi in ne boš nikoli najboljši,« mi je rekla, mogoče tudi najslabši nisi bil, a tu sem te ni bilo, četudi ima ta zemlja, ta voda šc dovolj prostora za grobove. In Če bi bil stal ti tu mesto koga boljšega, bi bilo manj škode, in kaka soka bi bila manj tekla, saj ti, Peter, si brez ljudi na svetu. Kvečjemu bi sestra plačala "ate črno mašo in oče bi zmolil očenaš, pa bi Te ne bilo' nikjer, in prijatelji bi kvečjemu rekli: »Včasih je pa vendar katero uganil.« »Hop, hop . . . hop . . , hop ,.. hop.« Zaobrnilo se je bilo nekaj krog mene in z menoj, ležali smo v prevrnjenem avtomobilu v meter globokem jarku ob cesti. Sprva sc nisem mogel zavedeti, kaj se je z nami zgodilo. Čutil sem samo, da inc boli hrbet in desna noga. Slišal sem, da stopajo sopotniki preko mene iz voza, a sam se nisem megel ganiti. Nekaj težkega je ležalo na meni. Nekdo zunaj pre-\; njenega avtomooiJa jc prižgal_£:vepltinko in videl sem, da ležim z glavo navzdol po5aIi so samo Rudeta, če ie on tudi Anglež, ker taka močno zavija po Tržaško, , Res je govori! po tržaško naš Rude, a kaj hočete, je pač Tržačan, a tisti večer bi bil mora! biti Antflež. Italijanski vojaki so nam spravili avtomobil zooet na noge, popravili so nekatere poškodbe pri motoriu in bili smo zopet pripravljeni za na pot. N. Brez vsake bojsznt sem zopet vstopil, saj hujšega se mi ni bilo več bati, kot da zonet zavozimo v k^ko ’emo, to nn b^ra, sem si mislil, tudi v drugič prestal, če sem v prvič odnesel samo razpraskano kožo. Naš šofer si je prižgal zopet cigareto in zažvižgal. Čakati smo ffa morali kakih deset minut, da ;e končal svojo pesetn, naza-^me pa ie vendarle pognal zopet v dir naše nesrečno vozilo, ŠH smo d'die v »Vžju in blatu, preko razrifih in razstrf-Henih cest. nooolna tema ie bila, a nas avtomobil je bil brez luči in bali s;r;o se, da nam znianika tudi bencin. Dosb smo Pijavo kro<* osme ure zvečer. Zagledal sem nred seboj čiroko yodo. čez katero ic peljal nonton?ki nioit, Na obeh strani?! ie fJorelo nar močnih acetU<\o!< la nekaj karabinijerjev je stalo tam in o/ek je bil ta most čez široko o. Na obeh straneh sta podolgem le-rc-H varnost« dva lesena nrarfa, da bi Kak nepreviden človek nc zavozil po nepotrebnem v mok*-’ p’e»nent. (Dalje.) Apmfeacita. n N^olfcna krcmarec na rdkčs izkaz-B 2200 do ko®ca. Stranke x izkaznicami ubozne akcije, zaznamovani s črko B, dobo'kumarce v soboto, dne !. februarja ori MuMeirnu. Določen je ta-le red: do-noldnc od 8. do 9. štev. 2201 do 2380, o«l 9. do 1_0. štev. 2381 do 2560, cd 10. do 11. štev. 2561 do konca. Stranka dobi pol kilograma na osebo, kar stanc 30 vin. ka§»ais wa«SK© In y vsekS te največja jugoslovanska izvozna trgovina suhih srob, _• ki obstoji že nad 32 let _ Ugrabljena dediščina. Kriminalen roman.'Napisal Rihard Dallas, {Dalje.) Šest mesecev po smrti Wintersove-ga očeta je bilo imetje razdeljeno- Hvajt je dobil stotisoč dolarjev, vložil jih je v banko, a jih je dvignil petdeset tisoč še isti teden; drugi dan je vložil to vsoto v neki banki v Jersey City, a jo je nedolgo za tem zopet dvignil in vložil večji del Bvote, kakih 40.000 dolarjev, pri svojem bankirju v Newyorku. To sem izvedel od bankirja samega. Priče, ki lahko potrdijo vse to, so pri rokah in so lahko zaslišane, kadar treba. Z odličnim spoštovanjem E- Miles. Newyork, 20, marca 1S83. XIV. poglavje. Ilitro fcom končal svojo povest. Ono, kar je treba Se povedati, se je zgodilo na kratko. Drugi dan dopoldne sem zopet sedel r svoji pisarni, ko me uradni sluga prekine v mojem razmišljanju. »Gospod Lilcl želi govoriti z vami*, mi je dejal sluga. »Naj vstopi,« sem odvrnil mehanično. Ravno sem mislil na Litela, zato sem sprejel poset kot nekaj običajnega, kar mora priti. Ni preteklo ,še 24 ur, ko sem izvedel vse o njem in zdaj ga bom zrl iz oči v oči. Niti nisem mislil, kako naj nastopita proti njemu. Komaj sem bil na či-etem, kaj se je zgodilo, ko sem se imel sestati ž njim in se razgovarjati. Nisem mogel. Treba bi bilo več časa. Vrata so sc odprla in Litel je stal na pragu. Držal sem se, gledajoč v neke .papir je, kot da nisem zapazil njegovega pri-lxoda, a kradoma sem vendarle pogleda! vanj. Bil je to stari Litel, vesel in zadovoljen, priletne osebnosti. »No,« je dejal^prišel sem nazaj, kot vidite.* Glas mu je zvenel prisrčno kot vedno, nasmeh mu je igral na ustnicah. Ni bilo mogoče, da bi še dalje zatajeval, njegovo prisotnost. S silo sem dvignil pogled in skušal sem, da mu odzdravim kolikor le mogoče prijazno. Toda obsedel sem, ker ne bi mogel prijeti njegove roke. 'Ne zato, da ne bi hotel prijeti roke zločinca, ampak zato, ker bi ne mogel prijeti za roko človeka, ki ga moram pogubiti. Da bi to zakril, in da bi se obvaroval vprašanj, sem mu dejal, naj sede toliko časa, da bom s svojim delom gotov. Oh me je motril z vprašujočimi pogledi. »No,* je dejal, »le končajte svoje delo, meni se ne mudi,« Sedel je in me zrl neprestano, Trudil sem se, da bi osredotočil svojo pozornost v papirje, ki so ležali pred menoj in da ostanem zbran, toda tega ml ni bilo mogoče. Prekrižal sem roke na mizi in pogledal Litela v obraz, pripravljen za skrajno, »Vi kakor da niste razpoloženi -za »Jelo,c je dejal Litel, videč moje zadržanje. »Ne,k sem dejal, »nemogoče mi je delati.« »Kaj pa je?« je povprašal. Kaj bi mu bil odgovoril, ne vem, zakaj na teh par besed je nekdo potrkal in v ^obo je stopil Miles, To je bilo meni silno ugodno. Miles se je poklonil Litelu, kateri mu je v pozdrav pokimal z glavo. Nato je pogledal vprašujoče mene. Razumel sem in zanikal. Litel me jc motril, a ni trenil niti z očesom, držal se je samozavestno. »Ali sc želite privatno razgovarjati z menoj?« sem vprašal Miloša. »Ne,« je odvrnil. »Kar bom govoril, bo zanimalo tudi g. Litela.« In ne da bi čakal na vprašanje, je dejal: »Winters umira.« Vstal sem. »Takoj grem k njemu,« sem dejal in prosil Milesa, naj me spremi; Litelu pa nisem rekel nič, ker sc mi ni zdelo potrebno. »Tudi jaz grem z vama,* jc dejal in ko je vidci, da nekam oklevam, je pristavili »Saj sem njegov branitelj.« Kaj sem hotel odgovoriti? Če je hotel iti, je imel vso pravico. Prikim&l sem mu in odšel z obema iz sobe. Pred vrati me je čakala kočija. Niti trenutka nismo smeli izgubiti. Vstopili smo in oddirjali. Ko smo se vozili nekaj časa, je dejal Litel Milesu: »No, ali sle kaj odkrili?« »Sem,« je odvrnil Miles po kratkem premisleku. »Težko, da ste našli pravega človeka,« jc dejal Litel. '' »Pa vendar sem ga,« jc odvrnil Miles po kratkem premolku. Pogledal sem skozi okno in ves drhtel. Ko je hotel Litel zopet zastaviti neko vprašanje, sem ga pograbil za rame. On se je obrnil, pogledal me pozorno in se zopet obmil na Milesa. »Kdo je on?« jc vprašal. »Ne zdaj! ne zdaj!« sem zaječal, ko sem se obmil k Milesu. »Jaz mu povem to, prepustite meni.« »Dobro,k je dejal Miles, a Litel naju je prodrl s pogledom, nato jo zrl vso pot skozi okno. Ali se je bal, ali ga je pekla vest, tega ni bilo mogoče deznati, Bil je neprodircn. Ko smo prišli v bolnišnico, so nas peljali takoj v sobo, kjer je ležal Win-ters. Ta soba jc bila čista in lepa, a pusta in prazna. Skozi okno z rešetko je padala čudna svetloba. Na potelji v kotu ja ležalo ubogo Wintcrsevo telo. Bil je bledega obraza, oči je imel zaprte; zbal sem se, da smo prišli prepozno. Stopil 6em do postelje, Litel mi jc sledil. Pri oknu se je razgovarjal zdravnik s strežnico; ko me je zagledal, jo pristopil k meni: »Če mu imate še kaj reči, recite mu takoj,« je dejal zdravnik. »Ne bo živel več dolgo.« Ničesar nisem imet reči in čemu bTgt' vznemirjal? Čakal sem, da je Winters oa« pri oči in pogledal name. Nagnil sem s« V njemu, »Ali me poznate?« sem vprašal, »Da,« je dihnil s komaj slišnim glx< som. *Ali morem kaj storiti za vas?« sem dejal. Njegova usta so se premikala in ade* lo se mi je, da sem slišal ime Litel. Po« gledal sem Litela. Stal je ob vznožju po* stelje, na obrazu se mu je izražala bo« lest. Ni me pogledal, njegove oči so bile uprte v posteljo; v lej sobi je bil za njega samo Winters. Dotaknil sem se ga. > »Z vami Želi govoriti,« sem dejab ’ Pogledal ine je, kot da ni razumel. Ko sem mu ponovil, je stopil do Win-. tersa in dejal polagoma in jasno: »Jaz sem Litel. Ali hočete govoriti C menoj?« Ko je Wiuters zaslišal Litc!oy glas, ga je pogledal v obraz. Nasmehnil se je in dejal nato: »Želim se vam zahvaliti, ker ste me branili in vam reči, da nisem kriv.« »To vem, s je dejal Litel s hripavim glasom. »Jaz sem bil prepričan o tem.* Po kratkem boju s samim seboj je dejal kot z ženskim glasom: »Vam se je zgodila krivica. Trpeli ste in junaško pretrpeli. Zdaj je vse prešlo.« Ko jc Winters slišal tc besede, mu je obraz zažarel. Dvignil se je trudoma it*, objfcl Litela z obfema rokama, Ta je pograbil njegove roke in še spustil na kolena tako, da se je njegov obraz dotaknil obraza umirajočega. Po kratkem času: je Litel vstal, oprestil se Wintersovih rok in ga položil na posteljo ter mu z neizrečeno milino, kot bi ga prosil odpuščanja, pogladil lase, ki so padali na čelo. Winters jc bil mrtev. Na njegovem obrar.u sta sijala blaženost in mir. _ Ničesar več nisem imel opraviti tu. Pustil sem Litela z mrtvecem samega in. s£ napotil iz sobe. Ko sem šal mimo Milesa, mc je ustavil, »Kaj naj storim?« je vprašal. »Nič,« sem dejal. »To prepustiti meni.« Obotavljal se je, predno jc vprašal znova, »Ali mu poveste sami?« »Da,« sem odvrnil, »Ktlaj?« je vprašal Miles dalje. »Takoj,« sem dejal, »A ni nujno, da ste zraven vi « Miles je vzel klobuk in Sel. , Ozrl sem se. Litel je stal ob posteljt »Vzela bova voz in se peljala v klub,« sem dejal, »če ste pripravljeni.« Na moj skoro zapovedujoči glas je dvignil ponosno glavo. »Na uslugo sem vam,« je dejal in Šel hladno za menoj, (Dalje.) Izdajatelj konsorefl »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor CenčiC. Tiska Jugoslovanska tiskarna t Ljubljani.