6§ Ëoris Orel
Noto gradivo o slovenski Ifudski noši
iz ppve poloTÎce 19. stoletja
Boris Orel
V Osrednjem državnem arhivu Slovenije v Ljubljani so v fasciklih tako
imenovanega »prezidialnega arhiva« iz leta 1838 akti (fase. IV, akti 1081,
fase. VI, akti 1512, 1516, 1557, 1570, 1602, 1623, 2285), ki vsebujejo tehtne
podatke o slovenski ljudski noši,, plesih in glasbilih v prvi polovici 19. sto-
letja. Ti akti so za slovensko etnografijo in folkloiro
pravo odkritje. Menimo, da moremo to po vsej pravici trditi, pa čeprav
Novo gradivo o noši iz ieta 1838 69
je bivši ravnatelj Narodnega muzeja dr. Josip Mal za te akte in njih podatke
vedel ter jih je nekaj malega že uporabil v svoji Zgodovini slovenskega na-
roda (Novejša doba, str. 621, 628).
Kateri so ti akti v »prezidialnem arhivu»? Kako so nastali?
Avstrijski cesar Ferdinand se je poleti 1. 1838 nameraval vrniti iz Italije
na Dunaj po poti Trst—Ljubljana—^Gradec. Ob tej priliki naj bi se ustavil
v Ljubljani in se seznanil s posebnostmi ljudstva, prebivajočega na ozemlju
.ljubljanskega gubernija. Prezidij je vsem petim kresijam v guberniju (Ljub-
ljana, Novo mesto, Postojna, Celovec in Beljak) s posebno okrožnico naznanil
cesarjev prihod v Ljubljano, hkrati pa jim je naročil, da naj čimprej pošljejo
kratka poročila o bistvenih posebnostih prebivalcev v posameznih okrajih.
Okrožnici je prezidij priložil vprašanja, na katera so morale okrajne go-
sposke kresijam čim izčrpneje odgovoriti.
Vprašanja so bila sledeča:
1. Kakšna ženska in moška noša je v okraju? Iz kakšnega blaga? Kako
imenujejo posamezne dele noše?
2. Katere zabave preprostega ljudstva so v okraju običajne? Katere
posebne plese plešejo? S katerimi glasbili spremljajo plese? Ali godejo
domači godci?
Ostala vprašanja (3.—6.) se nanašajo na poljedelske in razne druge
pridelke, na izdelke itd., tičejo se končno prevoznih stroškov in njih porav-
nave po okrajnih blagajnah.
Z odgovorom sta bili zelo hitri in točni postojnska in novomeška kresija.
Prva je poslala prezidiju poročila vseh svojih okrajnih gosposk, 8 po številu:
Postojna, Idrija, Bistra, Snežnik, Vipava, Planina, Prem in Senožeče; druga
pa je poslala poročila 13 okrajnih gosposk: Mokronog, Boštanj, Ruperč vrh,
Kostanjevica, Ribnica, Šrajbarski turn, Kočevje, Poljane, Višnja gora, Krupa,
Trebnje, Mirna, Stična. Manjkata torej le poročili turjaške in žužemberške
gosposke.
Celovška kresija je zbrala poročila samo 18 okrajev. Za nas so važna
predvsem poročila sledečih okrajev: 2enek, Leonštajn pri Porečah, Kapla, Va-
ženberk in Telenberk, Pliberk, Dobrla ves, Humperk, Kriva Vrba, Gospa
Sveta in Vetrinj.
Med zadnjimi je poročilo 14 okrajev poslala beljaška kresija. Slovensko
etnografijo bodo zanimala poročila okrajev: Rožek, Trbiž, Podklošter, Beljak,
Griinburg. Okraj Griinburg je svojemu poročilu celo priložil dva akvarela
ženske in moške noše v Ziljski dolini ter dva akvarela ženske in moške noše
v Leski dolini.
Z začudenjem pa moramo ugotoviti, da med akti prezidialnega arhiva
ni najti poročil okrajev v ljubljanski kresiji (Brdo, Smlednik, Škofja Loka,
Ljubljana, Ljubljana-okolica, Velesovo, Mekinje, Ponoviče, Radovljica, Bled,
Bela peč, Krumperg). Ljubljanska kresija je sicer prosila prezidij za podalj-
šanje roka, verjetno pa tudi do tega roka ni poslala poročil svojih okrajnih
gosposk.
Prihod cesarja Ferdinanda v Ljubljano pa je bil navsezadnje odpovedan.
Septembra 1838 je dvorna pisarna sporočila prezidiju ljubljanskega gubernija,
70 Milko Matice tov
da bo cesar ostal v Lombardiji in Benetkah večino oktobra in da se bo zaradi
neugodnega jesenskega vremena in nujnih opravkov v prestolnici vrnil na
Dunaj po krajši poti preko Celovca.
Etnografski muzej se zaveda velike važnosti teh aktov v prezidialnem
arhivu, saj predstavljajo dragoceno gradivo za preučevanje slovenske ljudske
kulture v prvi polovici 19. stoletja. Zato se je muzej odločil, da bo njih
vsebino v izvirniku in v slovenskem prevodu objavil v posebni publikaciji
hkrati s posebnim komentarjem.
Résumé
I^auieur nom donne un hreuf aperçu des undériaux nouoeuux el
tres importants qui traitent du costume national, des danses et instru-
ments de musique Slovenes dans la premiere moiiié du XIX^ siecle.
Ces matériaux ont été découverts dans les Archioes d'Etat Centrales'de
Slovénie. Us seront sous peu publiés et commerdés dans une publication-
spéciale.