MarUforsU
Poštnina plačana v gotovm*
Cena 1 Din
Leto !. (Vi!!.)« štev. 3
Maribor, sreda, 4. maja 1927
»JUTRA
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 17. uri
Volja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
II
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta 13; teiefon 455
Oglasi DO tarifu — Oglase sprejema tudi ogl. odd. ..Jutra1 v Ljubljani, Prešernova ul. 4
HSfreli! razv®i politične situadle
S^reeS odSoiitvilo o novih volitvah
Sklicanje finančnega odbora. — Vukičevičevi in Jovanovičevi volilni načrti. — Posledice kancelparagrafa.
Beograd, 4. maja. Ako vsa znamenja ne varajo, stopa politični razvoj iz dosedanjega zastanka. Vlada se je odločila sklicati finančni odbor k seji, da bi tako prisilila politične skupine, da pokažejo jasno barvo in zavzamejo svoje stališče napram vladi. Finančni odbor se bo sestal prihodnji torek. Momentano je še docela negotovo. ali bo imela vlada v njem večino ali ne. ker se še ne ve. kako se bodo držali posamezni radikalni in demokratski poslanci, člani finančnega odbora.
Ako finančni odbor ne bo dal vladi večine, je računati s takojšnjim razpustom parlamenta in z novimi volitvami že poleti. Sedanja vlada zagotavlja, da bo vodila volitve ona, in ministrski predsednik Vukičevič že izdeluje kandidatne liste. Izločiti hoče zlasti med radikali vse njemu neljube politike, zlasti oba svoja naj-hujša konkurenta lizunovima in Trif-k o vica. spraviti pa v Narodno skupščino celo serijo novih, svežih ljudi. Ni še gotovo, ali bo šla vlada na volitve kot posebna skupit.a ali pn se bo
ii——* ■ Lmih-ja*
skušala uveljaviti le v sedanjih strankah. Vsekakor pa je treba računati, da bodo pred volitvami izpolnjena sedaj še prazna mesta v vladi.
Pozornost vzbuja, da v zadnjem času neprestano konferirata Velja Vukičevič in Ljuba Jovanovič. Zato se pojavlja verzija, da bo Jovanovič vstopil v volivno vlado in da bo kot notranji minister vodil borbo proti onim radikalom, ki se bodo upirali sedanji vladi. Zlasti namerava razbiti obe skupini uzunovičevcev in pa šičevcev. tako da bo dobil radikalni klub po volitvah docela novo strukturo.
Živahno sc komentira včerajšnje glasovanje v zakonodajnem odboru, ki je z ogromno večino sprejel v kazenski zakon tudi >-kancelparagraf« Iz dejstva, da je vlada na to pristala kljub srditemu odporu zastopnikov SLS. sklepajo da je definitivno opustila vsako misel na kakršnokoli.sodelovanje s klerikalci. Beograjski listi sklep zakonodajnega odbora pozdravljajo.
Isenafenie davkov
Predlog zakona o direktnih davkih, za katerega se v vseh prečanskih krajih iz umljivih vzrokov zelo zanimamo, je v zakonodajnem odboru Narodne skupščine že davno izdelan in pripravljen za razpravo v skupščini.
Predmet je pa nekako 'zaostal. Prejšnja vlada Uzumoviča ga je zadrževala in ga ni_ oddala Narodni skupščini. Potem so imeli izgovor, da .ie treba najprej spraviti budžet Pod streho, po budžet-nem glasovanju je pa bila skupščina odgodena. Sedaj pravijo, da skupščina vabče ne bo več sklicana in da pojdemo
na nove volitve! — ____
Kdaj prjde torej na vrsto zakon, ki mamei ava izjedmačiti državljane kralje vine Srbov. Hrvatov in Slovencev % davčnem oziru in odpraviti kričeče krivice, ki se gode zlasti nam v Sloveniji in tudi sotrpinom v Vojvodini? Morebiti nas bodo tolažili, da se to važno delo rezervira Prihodnji skupščini?
Občutek imamo, da se gospodi ne mudi. Srbijanci imajo seveda vzrok, da jim ni treba hiteti s tem 'zakonom, ki znači veliko povišanje davčne dolžnosti za Srbijo in v obče za kraje, kjer nirnaio našega davčnega sistema. Radi dosedanje nejednakosti ima Srbija vsako leto nad eno milijardo Din manj plačevala nego bo Morala po novem Predlogu. In v tem so si čudovito složni i radikali j davidovjčevci, da naj še to leto ostane vse pri starem.
, Slišali snio celo glasove, da bi bila vlada itak razgnal« Narodno skupščino, prodan bd se glasovalo o davč. zakonu.’ Ver.ietno je to, daslravno je v tem nekaj strahovitega. Ali se ne pravi temu, da i’«ia vlada za norca ne samo zakonodai-n odl>or, ki sc je moral meseca marca ti z iluzornim poslom, temveč da r norču1e ,2 lastnega naroda?
Koroščevi ministri v Uzunovičevi vla dS se !>odo težko opravičili, zakaj niso Br fcn.iJe vi vladi, da se ta zakon postavi
na dnevni red. Ali so slovenski člani vlade ves svoj čas »vladanja« porabili samo za to, da so iskali samostojne demokrate in kmetiice, socijaliste in radi-čevce, ki bi jih še lahko reducirali, pen zionirali, odstavljaj, premeščali?
Celotna bilanca klerikalno-radikalne vlade je pač ta, da nam ni toliko škodovala in zagrešila s svojimi nasilnimi akti kolikor je škodovala z »zamudo dobrih del« celemu prečamkemu in zlasti slovenskemu ljudstvu, torej tudi svojemu katoliškemu voblstvu, ki je tako ''dobro« in »pošteno«, da sedaj niti ne sme premišljati, VnVe dobrote so jim Prinesli njihovi voditelji.	L.
Dr. P?rkma*~r načelnik oddelka za Slovenijo
n e o g r a d, 4. maja. Bivši mariborski veliki župan, ki je bil po imenovanju dr. Schaubacha Poklican na službovanje v notranje ministrstvo, je bil imenovan za šefa oddelka za Slovenijo v tem ministrstvu. Posedanji dolgo’etni vodja tega oddelka dr. Svetek ie imenovan za inšpektorja notranjega ministrstva.
Indijka letalca
Beograd, 4. maja. O naših indijskih letalcih danes ni novih poročil, vendar pa^ se v Beogradu nadejajo,- da boste še danes dospela v Bagdad in od tam najkasneje v petek v Beograd, kjer iima pripravljajo veličasten sprejem.
Tvornica z* lokomotive v
Brodu
Angleži beže iz Ježice v Zagreb
Angleška družba svinčenih rudnikov namerava prenesti svoi sedež v Za greb. — Vzrok je baje preveliko obdavčenje s strani občin.
Znano je, da je velika in bogata angle-
Zato so sklenili, da premestijo sedež svoje družbe iz Mežice v Zagreb, ker se nadejajo, da bodo občinski davki v Zagrebu manjši. Nakupiti nameravajo še dva velika rudnika, prvega v Srbiji, drugega na Hrvatskem ali v Bosni Občini Mežica in Črna bosta s to preselitvijo gospodarsko zelo oškodovani, čeprav se gg. upravni svetniki in direktorji seveda precej motijo, ako računajo, da jim potem v obeh teh dveh občinah ne bo treba plačevati nikakih davikov in da jim jih tudi v Zagrebu ne bodo naložili. Zato je možno, da si le še Premisi ji vo, kakor si je premislila Trbo veljska družba, ki je tudi že parkrat grozila, da prenese svoj sedež iz Ljubljane v Zagreb ali Beograd.
Popiauaa katastrofa w Ameriki vedno
huiša
Brez strehe je že 350.000 ljudi. — Trideset mest resno ogroženih. — Misisipi narastel za 20 m. — Podraženje bombaža in žita.
N e w y o r k, 4. maia. Veletok Misisipi še vedno silno narašča, dasi je
ška družba pred leti nakupila svinčene rudnike v Mežici in Črni. Ni dvoma, da je črpala družba leto za letom iz svojih obratov znatne dobičke, in je zato tudi pravilno, da sta občinska zastopa v Črni in Mcžici pritegnila družbo v Precejšnji meri k vzdrževanju občinskega gospodarstva. Občinska zastopa, ki imata oba socialistični večini s socialističnima županoma,pa sta šla Pri tem vendarle predaleč in sta lok Preveč napela. Vsaj gospodje Angleži so tega mnen.ia in se jim zdi nepravilno, da morajo plačevati 99% vseh občinskih doklad, da se je nova šola Postavila »koro izključno na njihove stroške itd.
deževje že davno Ponehalo. Dosegel je ponekod že 20 m nad normalo, česar Še ne beleži ameriška zgodovina. Po najnovejših vesteh je izgubilo streho in večinoma tudi vse imetje že nad 350.000 oseb. Poplavljenih je okrog 20 tisoč kvadratnih kilometrov zemlje, v velikem delu samo rodovitno polje. Trideset velikih mest je resno ogroženih.
Posledice strahovite katastrofe »e pojavljajo že tudi na borzah, k.ier so znatno poskočile cene za bombaž žito.
New-Orleans, 4. maja. Po uradnih ugotovitvah je zahtevala poplavna katastrofa doslej že blizu 400 smrtnih žrtev. Število prebivalstva, ki je izgubilo svoj dom, je strahovito Poskočilo in znaša trenutno že nad 300 tisoč. Vsako uro pa raste mnočiea teh revežev za desettisoče- Poplave se širijo brez konca in kraja. V pondeUek je zalila voda ponovno 10.000 juter zemlje. Devet mest in neštevilna sela so prejela povelje, da se čimprej izselijo. Brzojavne in telefonske zveze so Pretrgane. Mesto Aleksandrija s 25.000 prebivalci in j je prepuščeno gotovemu poginu	o od
'neubranljivimi valovi.
t Jakob Aljaž
L j u b 1 j a n a, 4. maja. V Dovjem na Gorenjskem je danes ponoči umrl nag znani skladatelj, planinec in planinski pisatelj ter organizator župnik Jakob Aljaž. Dosegel je starost 82 let. Rojen je bil 6. julija 1845 v Zavrhu Pri Smledniku, gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani, na Dunaju Pa tudi klasično filologijo. Po končanih študijah je služboval na raznih župnijah ljubljan ske župnije.• dokler ni prišel v bližino svojega ljubljenega Triglava, kjer je služboval zadnja desetletja svojega življenja. Pogreb bo v soboto ob pol 11. uri na Dovjem.
Ime Jakoba Aljaža ostane častno zabeleženo v slovenski kultnimi zgodovini, nerazdruženo pa ostane z razvojem našega turizma, ki je imel v njem svojega prvega in doslej morda največjega po-bornika. Počival bo zdaj večno Pod okriljem naših gorskih velikanov, ki bodo stražili njegov zadnji dom.
Mov' kardinali — nobeden Jugosloven
V Rimu pričakujejo v kratkem sestanka kardinalskega kolegija, ki bo imel odločiti tudi v imenovanju novih kardinalov. Njihovo število je določeno že iz 16. stoletja na 70, zasedenih pa je trenutno le 65 mest, tako da je Podana možnost imenovanja Petero novih,
Beograd, 4. maja. Tovarno vago- vkljub temu da ni nujno, da bi moralo nov v Slavonskem Brodu, ki je dose- že pri prvem letošnjem konzistoriju do-
daj po večini v madžarskih rokah, bo prevzela slovita tvornica Krupp iz F-ssena Krupp bo tvornico preuredil v tvornico za lokomotive.
biti kardinalski klobuk vseh pet novincev. Zanimiva so imena, ki jih navajajo laški listi pri razpravljanju o kandidatih aa visoko čast naslednikov kristo-
vih 70 učencev- Največja verjetnost je baje, da bosta imenovana za kardinala apostolski nuncij na Dunaju nadškof dr. Sibilja in pa zvezni kancler avstrijske republike prelat dr. SeiPel. Nekatere avstrijske novine pravijo, da bi res že smela Priti na w«to zopet Avstrija, kjer so dobili zadnjega kardinala 1. 1914. v osebi dunajskega nadškofa dr. Piffla. — Na kakega kandidata iz vrst katoliških Jugoslovenov še v Vatikanu gotovo ne mislijo, kakor izhaja iz pisave laških novim- Je pa to za enkrat popolnoma umljivo, dokler nastopata v podobnih odločitvah roko v roki Vatikan in kviri-nal. Zato močno dvomimo, da bi nas Presenetila sveta stolica s tako pozornostjo da bi pripustila v sedemdeseto-pco škrlatnikov tudi Jugoslovena.
Otvoritev svetovne gospodarske konference
Ž e n e v a, 4. maja. Danes ob 11. uri dopoldne je bivši belgijski ministrski predsednik Theitnis v Prisotnosti 1100 delegatov >z 43 držav otvoril gospodarsko konferenco. Med delegati se nahaja 350 strokovnjakov. Po predsednikovem nagovoru sta referirala profesor Cassel (Stockholm) in nemški delegat Siemens. V imenu Francije bosta danes popoldne govorila g. Loucher, na katerega inicijativo je bila sklicana konferenca i,n tajnik delavskih sindikatov Jouhaux. Splošna debata bo trajala Približno teden dni, nakar se l>o delo konference dodelilo posameznim sekcijam. — Ženevska policija je v varstvo sovjetskih delegatov odredila strogo policijsko Aktžboi,
Mariborski in dnevni drobiž
Nepotrebne teiave ob naši meii
«Cako povzročata birokratizem In ne poznanje razmer obmejnemu prebivalstvu nepotrebne stroške in sitnosti.
Mnogo se 3e že pisalo o rasnih anomalijah v obmejnih razmerah. Nase ljudstvo, zlasti severno od Maribora ob avstrijski meji, ki se je itak s težavo vživelo v novi položaj »mejašev«, čuti danes še vedno vso težo svojega oibmej-nega položaja, ker »e oblasti vkljub Ponovno izraženim željam, zahtevam, protestom itd. še vedno niso dale pripraviti do tega, da bi odstranile gorostasnosti, ki izzivajo ne vol Jo.
Poglejmo: Posestnik Pri Sv. Juriju •b Pesnici, tik ob meji, proda svojemu •oBedu v Avstriji, ki je od njega oddaljen komaj 10—15 minut vola ali kravo. Ker pa cesta, ki pelje preko Sv. Jurija v Avstrijo, ni odprta za carinski promet, mora uboga žival preromati sledečo Pot: iz Sv. Jurija bodisi v Maribor ali v Pesnico (3—4 ure) na železnico in od-itaim čez Špilje ob avstrijski meji zopet nazaj v bližino hleva, iz katerega je bila Prodana in odkoder bi bila lahko na svoje novo mesto prišla v četrt ure-
Morda se bo komu zdela ta dogodbi-ea smešna, in vendar je žalibog resnična. Koliko stroškov, potov in truda bi se Prihranilo ljudem, ako bi se tako zelo prometna obmejna cesta, kakor je gori navedena in ki je okrajna, otvorila za carinski Promet. Koliko jeze, koliko kle-
tvic in koliko zabavljic na Jugoslavijo bi bilo manj! In kako čisto drugače bi se razvijale naše gospodarske razmere v teh obmejnih krajih! Da je n. pr. v navedenem kraju odPrta carinska cesta, že davno bi bili zopet vpeljani svojčas izborno obiskani živinski sejmi, ki bi do-našali lepe dohodke občinam in prebivalstvu. Tako Pa je vse gosp«darsko življenje ubito, ubija se pa tudi državljanska zavest.
Izgovor, da v Sv. Juriju ni mogoče uPelja^i carinske službe, je jalovi Ako more oddelek finančne kontrole na pr. pri Sv. Duhu ali v Kapli odpravljati tudi carinske funkcije, bi lahko isto vršil tudi oddelek finančne kontrole v Sv. Juriju, ker itak že pobira razne trošarine in opravlja tudi sicer vsako drugo obmejno službo. S tem bi se poslovanje samo Poenostavilo, prebivalstvo bi pa imelo neprimerno manjše stroške.
Navedli smo samo en vzgled, lahko bi jih mnogo. Že ta pa jasno dokazuje, kako potrebne so remedure v interesu našega prebivalstva ob mejah. Merodajnim činiteljem polagamo nujno na srce, naj se zavedo svojih dolžnosti napram ljudstvu, katerega gospodarske koristi jim morajo biti v interesu države najvišji zakon.
Pobijanje taine prostitucije v Mariboru
Sirjenje tajne prostitucije in njena nevarnost za zdravje prebivalstva. — Energične protiodredbe policije. — Včeraj je bilo aretiranih pet nesrečnih deklet.
Po vojni so mnoge evropske države odpravile takozvano reglementirano prostitucijo in zaprle javne hiše. Tudi v Jugoslaviji so večinoma še razne pokrajinske vlade takoj po državnem prevratu zaprle javne hiše, vendar pa še danes nimamo za vso državo enotnih predpisov. Dočim Slovenija in Srbija »oficijelne« prostitucije sploh ne priznavata, so v nekaterih drugih področjih prepovedane le javne hiše, »zasebna« prostitucija pa je dovoljena in se nahaja pod policijsko kontrolo. V to kategorijo spada Zagreb z delom Hrvatske, kjer so izgubljena dekleta, ki se na ta način preživljajo, vpisana v poseben register in jim policija ne dela sitnosti, dokler ne obole ali ne prekršijo kakih predpisov. V tretjem področju naposled, zlasti v Vojvodini, so še vedno tolerirane javne hiše, katerih žalostni sloves se vedno znova obnavlja, kadar se pojavi kaka afera o kupčevanju z dekleti, tem najgnusnej-šim poslom brezvestnih izkoriščevalcev človeške bede. Ravno te dni so listi zopet poročali o bandi takih prekupčevalcev, ki so se bavili s to »trgovino« kar en gros in katerih je su-botiška policija aretirala cel tucat.
V	Sloveniji so ne le prepovedane javne hiše, ampak je zabranjena prostitucija sploh. Javna tajnost pa je, da s tem to grozno socijalno in moralno zlo ni odpravljeno. Tajna prostitucija se je strahotno razširila in ogroža zdravje zlasti naše moške mladine.
Nevarnost je tem večja, ker te tajne svečenice Venere niso pod zdravniško kontrolo in se po njih razne venerične bolezni širijo med prebivalstvom. Čim težje je življenje, čim hujša gospodarska in socijalna kriza, tem bolj narašča število žensk, ki se udajajo prostituciji, deloma ker res ne dobe možnosti poštenega zaslužka, deloma ker se jim ne ljubi naporno delati.
Tudi mariborska policija je morala ugotoviti, da je število izgubljenk v zadnjem času v Mariboru zelo naraslo. Zdravniške izkušnje potrjujejo, da ie s tem naraslo tudi število obolenj na veneričnih boleznih.
Zato je umevno, da posveča naša policija temu socijalnemu zlu največjo pozornost. Od časa do časa prireja racije, da izloči vsaj ona dekleta, ki so že bolna. Tudi včeraj je naredila tak pogon, katerega rezultat je biL da
je bilo aretiranih pet deklet, ki so vse bolne in so jih danes oddali v bolnico. Dekleta so v starosti od 16 do 25 let.
Ob 3. zjutraj sta bili na Aleksandrovi cesti aretirani 181etna Marija P. in 201etna Marija K. Malo poprej je policija ustavila brezposelni delavki Frančiško K. in Ano K., ki sta se tudi udali tajni prostituciji. Drobna Anica je stara še le 16 let! V Kolodvorski ul. je ustavila policija Alojzijo B. ravno, ko je potiskala svojega »kavalirja« skozi vežna vrata. Vseh pet so danes oddali v bolnico.
Policiji je padel v roke tudi brezposelni France L., ki izrablja znano lahkovernost izgubljenih deklet in se pusti od njih vzdrževati. Pri tem je igral tudi vlogo zvodnika in posredoval znanstva med moškimi in svojimi prijateljicami.
Vznemirjenje pri železniški kurilnici
Kakor znano, so bili vi novem državnem Proračunu znatno skrčeni krediti za železniške delavce v Sloveniji, tako da ie ljubljanska direkcija morala odpustiti mnogo sto delavcev, drugim pa znižati plače. Te dni je Prišla na vrsto tudi mariborska železniška kurilnica- Ko so delavci videli, kako daleko^ežne so redukcije prejemkov, se jih je umevno polotila velika razburjenost, ki je dobila du-ška v tem, da so nameščenci kurilnice m pondeljek začeli s pasivno resistenco. Včeraj je prispel od ljubljanske direkcije inž. Fine, da bi delavstvo Pomiril, kar pa se mu je le deloma posrečilo. Pač pa so delavci sami sklenili, da nočejo ovirati akcije za naknadne kredite, in so zato začasno opustili pasivno resistenco. Danes je delo v kurilnici zopet normalno. Ljubljanska direkcija nujno zahteva od ministrstva naknadne kredite, da bo mogla vzdržati redni obrat v kurilnici in da ji ne bo treba zmanjšati plač-Ako ostane to brezuspešno in bo železniško ministrstvo še naprej gluho zA življenske potrebe našega prometa, bo delavstvo sklepalo o nadaljni obrambni akciji.
Ljubka slika.
Ru»ki slikar Kn. M. Čerkasov, ki se v Mariboru uspešno uveljavlja, je razstavil v knjigoveznici g. Vahtarja v Gosposki ulici ličen pastelni portret dveh dečkov. Ljubka slika vzbuja precejšnjo pozornost in priznanja,
Redukcija pri gledališču
Včerajšnjega sestanka, ki so gs sklicali člani našega gledališča radi napovedane redukcije osobja in Plač, se je udeležilo tudi večje število novinarjev, gledaliških kritikov in drugih interesentov. Sestanku, ki je potekel prav; živahno, je predsedovala ga Bukšekova, v debato Pa je posegla cela vrsta govornikov, med njimi tudi oblastni poslanec g. Grčar in operni ravnatelj Mitrovič. Razpravljali so o raznih predlogih, kako bi bilo mogoče omiliti hudo krizo, vi kateri se nahaja naše gledališče, in tako tudi preprečiti napovedane redukcije- — Poseben odbor, v katerem so Poleg ge Bukšekove gg. Grčar, dr. Sušnik, Rehar, Pavel Kovič in Železnik, je dobil nalogo, da prouči stavljene predloge in uvede veliko potezno sanacijsko akcijo.
Mariborske ulice in avto-mobilni promet
Že sedaj zelo živahen avtomobilni Promet v Mariboru se bo še dvignil, ko se uvede notranji mestni promet z avtobusi, ki ga bomo vsekakor dobili v najkrajšem času. Kakor pa bo Prebivalstvo to važno in potrebno pridobitev z veseljem pozdravilo, si vendar ne smemo Prikrivati, da nam bo vsaj v prvem času prinesla tudi to in ono neprijetnost. V prvi vrsti prihaja v poštev prah, ki ga vedno dvigajo avtomobili in ki lahko tvori tudi precejšnjo nevarnost za zdravje mestnega prebivalstva.
Naša občina, ki tako hvalevredno dviga avtomobilski Promet, mora zato računati tudi z njegovimi senčnimi stranmi, saj je nadloga prahu že danes ogromna. Imamo sicer moderen autoškro-pilnik, ki pa samo eden za celo mesto ne zadostuje. A tudi če bi jih dobili več, bi s tem ne bilo definitivn^ pomagano. — Treba bo misliti na pospešeno tlakovanje ulic in cest, ki Pridejo za avtomobilni Promet v prvi vrsti v poštev, in to na način, ki odgovarja zahtevam moderne higijene in modernega prometa-Po vseh velemestih spodrivajo avtobusi tramvaje in mestne uPrave so temu prilagodile svojo cestno Politiko. Njihove izkušnje naj bi se izkoristile tudi pri nas.
GLEDALIŠKI REPERTOAR.
Sreda, 4. ZaPrto.
Četrtek, 5. ob 20. »Logarjeva Krista« A-Kuponi.
Petek, 6. ob 2o. »Literarni večer sloven-skih književnikov«.
V	petek bo v gledališču literarni večer, na katerem nastopijo gg. Župančič, Finžgar, Gruden, Seliška, Novačan in Zorec z recitacijami svojih del. — 16. in 17- maja gostuje sarajevsko gledališče. K vsem tem prireditvam bo naval gotovo velik, zato priporočamo nakup vstopnic Pri dnevni blagajni.
Koncertna prireditev.
10- t. m. se bo vršil v veliki kazinski dvorani koncert Rozalije in Josipine Gruberjeve ter Hermana Frischa. Razen klavirskih točk Čajkovskega, Griega in Straussa, bo Rozalija Gruber pela arije iz oper Aida, Mignon, Prorok itd. Predprodaja vstopnic pri g. Hoferju.
Policijska kronika-
V	noči od torka na sredo je bila aretirana samo ena oseba, dočim je hilo vloženih 32 ovadb po večini radi Prestopkov cestnopolicijskega reda, ki ga ne upoštevajo niti kolesarji, niti motociklisti in avtomobili, ki često dirkajo skozi mesto z nezmanjšano brzino-
Nova ljudska knjižnica v okolici.
Zveza kulturnih društev otvorl danes svojo ljudsko knjižnico za občini Krčevino in Lajteršberg. Ob tej priliki se vrši danes zvečer v gostilni pri Ta-ferni v Krčevini sestanek, na katerem bo Predsednik ZKO g. Skala predaval 0 ciljih ljudsko-izobraževalnega dela. Nova knjižnica bo nastanjena v šoli in jo bo vodil šolski upravitelj p. Cvetko. — Želimo ji najlePšega prospeha.
Priprave za ljubljanski velesejem.
Letošnji ljubljanski velesejem se vrši od 2.—11. julija. Rok za prijave poteče koncem tega meseca, nakar razdeli sejm ska UPrava razstavne prostore. Kdor se javi prekasno, ne more več računati, da dobi ugoden prostor. Zato je v interesu vseh tvrdk, ki hočejo razstaviti, da Se Prijavijo čim prej-
Prepovedana vožnja.
Kolesarji, avtomobilisti in drugi vozniki se opozarjajo, da je vožnja po T omšičevem drevoredu Prepovedana. Zabranjen je tudi prevoz skozi Grajsko ulico. Stariši naj ne puste otrokom igrati nogometa na ulici, ker se s tem ne le ovira Promet, ampak je za otroke tudi življensko nevarno.
Izmišljeno posilstvo.
Včeraj smo poročali o tajinstvenem posilstvu Pri Treh ribnikih, katerega žrtev je postala neka okoličanka, ki je prišla v mesto po opravkih. Preiskava, ki je bila takoj Po prijavi uvedena, Pa je ugotovila, da gre samo za izmišljen trik že bolj Priletne ženice, ki je v neki okoliški krčmi zapila denar in hotela pred svojim možem z izmišljenim napadom opravičiti svoj greh. Sum policije v resničnost ženkinih navedb je bil torej docela utemeljen.
Samomorilka se je skesala.
Včeraj popoldne okrog 6- je z malega mostu skočila v samomorilnem namen« v Dravo neka H. H. iz Nove vasi. Oskrbnik kopališča g. Cirer ji je takoj odhitel s čolnom na pomoč in jo sredi Drave dohitel. »Samomorilka« si je v hladni vodi očividno Premislila, kajti ko se ji je čolnar približal, je spretno plavala v deročih valovih. Cirer jo je Pri državnem mostu potegnil na suho, od koder so jo z rešilnim avtom prepeljali v bolnico, kjer so jo vso premraženo preoblekli, nakar je bila izpuščena.
Dve nesreči.
Pri frančiškanski cerkvi se je včeraj opoldne radi onemoglosti zgrudil na tla Jože Koren, na Glavnem trgu Pa je padavica popadla Ivana P., ki je pri Padcu dobil lažje poškodbe- Oba so z rešilnim avtom prepeljali v bolnico.
Pazite na pse.
Nedavno so oblasti radi pojavov stekline izdale stroge predpise in uvedle za vso oblast strog pasji zapor, vendar se lastniki Psov malo ozirajo na določbe. Na dvorišču Volfove ulice St- 14. je včeraj nek pes popadel petletnega sina g9 Pregrado ve, na Tržaški cesti pa je tudi pes brez nagobčnika do krvi ugriznil v nogo Ivan® Kosiča. Lastniki psov se ponovno opozarjajo, da se bo vsako omalovaževanje predpisov strogo kaznova* lo. —
Tatvina kolesa.
Kljub ponovnim opozoritvam in neprestanim tatvinam koles so lastniki dvokoles tako neprevidni, da jih Puščajo nezaklenjene na hodnikih in dvoriščih, kar spretni tatovi izrabljajo, tako da skoro ne mine dan, da ne bi bilo «’ kradeno kako kolo. Včeraj popoldne je bilo ob pol 5- zopet ukradeno z dvori?Ča Dvorakove ulice štev. 1. kolo znamke »Puch«, vredno 800 Din, last K. Šinkovca. Pred nakupom se svari.
Splašeni konji.
Vozniku Francu Boklu so se včeraJ Popoldne splašili konji in zdirjali v galopu po Koroški cesti proti Vodnikovem trgu. Radi divjega dira sta se sneli nji dve kolesi, kar je prisililo sp!ašena konja, da sta na Vodnikovem trg« _saitia ol>sta]a. Kljub veliki nevarnosti, ki je pretila pasantom, se ni pripet1!3 nobena nesreča.
Nova koča ne PccL
Včeraj je bilo na Peci zelo Živ^htK*. Tomaževa koča je dokila svoje Wv® pomladanske goste. Qdbor mežH&e Podružnice S PD začne kmalu graditi novo koča na peci. Zt>ranih ima 23.000 Di« in od okoliških posestnikov otb^ubljeoeg* mnogo materijah). Z* letos do stalo na Peci novo planinsko
Gola žena pred sodiščem
Umazana afera pred beograjskim sodiščem. — Kdor vse lahko dobi brezplačne železniške karte. — Kompromitirani uradniki.
Vsem bo še v spominu afera z golim človekom v Narodni skupščini v Beogradu, ko so pri razpravi o radičevski obtožnici proti takratnemu notranjemu ministru Maksimoviču davidovičevci prinesli v zbornico slečenega moža, katerega je bil prejšnji večer pretepel neki policijski komisar, Maksimovičev Protežer, Te dni pa je razpravljalo beo-gradsko sedišče o novi aferi, ki je tej zelo slična in ima tudi politično ozadje.
Ko je bil Prometni minister še inž-Anta Radojevič, je pred nekako poldrugim letom objavila zagrebška »Narodna Tribuna« članek pod naslovom »šivilja Mica, minister Anta in brezplačna karta«. Članek je očital ministru, da je «al gdč. Mici Diurič, bivši šivilji beograjski bolnici, brezplačno železniško karto. Da bi namignil, kako je prišla lepa deklica do te velike ugodnosti, je list prinesel ob enem njeno fotografijo — brez obleke.
»Narodna Tribuna« je bila konfisci-rana radi — pornografije. Djuričeva pa 3e objaha v beograjskih listih iz-javo, v kateri dolži g. Jova Ružiča, takratnega šefa kabineta Prometnega ministrstva, da je on objavil njeno golo sliko, ker da jo je samo on imel in da jo je tudi on sam tako fotografiral, ko je bil njen ljubimec-
Radi tega očitka je Ružič tožil Djuri-čevo in v pondeljek se je naposled vršila razprava, za katero je zavladalo med
Nakupovanje inozemskih knjig
Gremij trgovcev v Mariboru razglaša:
Udruženje knjigotržcev v Beogradu fa Zagrebu se je obrnilo na ministra trgovine radi ureditve vprašanja inozemskih Potnikov, v naši državi, ki posečajo Privatne stranke, urade, malo obrt itd.
Nato je izdal trgovinski minister g. Simonovič rešenje
da se trgovcem, industrialcem in ostalim pridobitnikom - inozemcem brez fazlike, ali smo v pogodbenem stanju z niih državo ali ne, kakor tudi njihovim fadnikom zabranjuje v naši državi obisk Privatnikov s predmeti, za katere je s sPecijainim zakonom to dovoljeno samo tuzemskim trgovcem in potnikom.
Ifalie določa čl. 22 fin. zakona iz 1. 1927: »Nobena pogodba, ki bi povzroči-a za državo plačilo v inozemski valuti, se ne sme skleniti brez »oglasne odločbe ministra za finance. Ce bi se vendar sklenila, je neveljavna, materialno škodo Pa povrne državni organ, ki jo je sklenil.«
Zato niti državnim uradom, niti zasebnikom mi dovoljeno naročati blaga v inozemstvu, marveč morajo svoje potrebščine kriti samo Pri domačih trgovcih. Posebno važno je to za knjigarne, ker so državni uradi do sedaj naroče-vali knjige skoro izključno pri inozemskih tvrdkah, sedaj jim je pa to mojoče samo potom domačih knjigarn.
Zato je priporočati vsem našim trgovcem, da Posvečajo strogo pažnjo ino zemskim Potnikom in vsakega takega agenta, ki bi obiskoval privatne stranke, takoj prijavijo obrtni oblasti, policiji ali žandarmeriji.
Apel na vojaško oblast
Poročajo_ nam: Povodom kongresa stanovanjskih najemnikov, ki se je vršil sredi minulega meseca v Zagrebu je Podpredsednik društva stanovanjskih najemnikov v Mariboru g. Mohorko, naslovil na Prisotnega zastopnika vojaških oblasti, naj da vojno ministrstvo Prazne vojašnice na razpolago brezsta-novajnjeem, mesto da jih Pusti razpadati. V Mariboru je neuporabljen en objekt Meljske vojašnice, daljo razpada tudi objekt, v katerem sta bila nastanjena 2 b«talJona pešcev v Da J tikovi ulici je razpadla baraka, ki je vojaška oblast, ni hotela prepustiti mestni občimi za pre-T*red>tev v stanovanja. V omenjeni baraki, bi bila občina oskrbela 18 stano-kuhinjami Tako je v Mariboru,
beograjsko publiko veliko zanimanje. — Razprava ni bila končana ker hoče sodišče zaslišati še nekatere nove priče. Pokazala pa je vendar, da lepa Djuričeva ni bila tako nedolžna, kakor tudi in da jo v Evinem kostumu ni slikal Ružič, ampak nekj fotograf in to kar večkrat, ne samo enkrat.
Razprava je dalje pokazala, da je bivši minister Radojevič aferi docela neprizadet in dotične železniške karte ni izdal on. Pač pa so dolžili Ružič in njegovi prijatelji, da je hotela Radojevi-čeva okolica, v kateri je bil baje tudi ministrov brat Milan, izrabiti afero, ko jo je objavila »Narodna Tribuna«, v to, da zrušijo kabinetnega šefa Ružiča- Djuričeva je baje napisala svojo izjavo v beograjske liste po njihovem nasvetu in njihovih navodilih.
Razprava se bo še nadaljevala. Naj bo njen izid tak ali tak, vrgla je zopet enkrat žarko luč na one nesrečne razmere intrigiranja in korupcije v gotovih beogradskih krogih, ki toliko škodujejo ugledu naše države in ovirajo njeno konsolidacijo. Ako se bo novi vladi posrečilo, da vsaj deloma izčisti ta avgijev hlev, ji bo hvaležna vsa država in pozabili bomo na to, da hoče vladati brez parlamenta. Zato je tudi razprava o tožbi g. Ružiča proti gdč. Djuričeva mnogo več kakor le pikantna privatna zadeva in v interesu javnosti je, da se razčisti do kraja.
a tudi v drugih mestih je Po vojašnicah Ponekod dosti prostora, ki bi lahko, umno i-zr.abljen znatno ublažil stanovanjsko bedo. Zal vojaške oblasti doslej niso imele dovolj uvidevnosti, da bi prepustile prazne kasarne za vselitev onih prebivalcev, ki nimajo strehe ati pa ki bivajo Po kleteh in raznih nezdravih luknjah. Ker je tudi v. interesu vojaške uprave same, da izginejo stanovanjski nedostatki, ki ovirajo zdrav razvoj vojaškega naraščaja, apeliramo nanjo, da revidira svoje stališče in prepusti svoje neizrabljene objekte brezstanovanjcem-
/»ort
Klagenlurter Amateure : Rapid. —
Razen zanimive bazenske prireditve so bo v nedeljo Popoldne vršila tudi pomembna nogometna tekma. Proti SD Rapidu igrajo celovški amaterji, ki so nedavno uspešno kljubovali SK Primorju.
SK Maribor : SK Ilirija. V nedeljo dopoldne ob 11. uri se bo vršila hazenka prvenstvena tekrna med prvakom Slovenije SK Ilirijo in med prvakom mariborskega okrožja SK Mariborom. Za tekmo vlada veliko zanimanje.
SK Maribor v Ljubljani. V nedeljo bo prvo moštvo »Maribora« gostovalo proti prvaku Slovenije SK Ilirije. Z ozirom na izredno formo Maribora je pričakovati, da bo tekma nudila res prvovrsten šport
ISSK Maribor — nogometni odsek.
V	petek, 6. t. m. ob 20. uri v hotelu »Pri zamorcu« sestanek vseh moštev-— Tajnik.
: Sodniška sekci.ia (službeno). V nedeljo sodi Rapid : Klagenfurter Amateure g. Radolič (Šuput). Rezerve RaPid : Svoboda sodi g- Sorko, juniorje Rapid : Maribor pa g. Marussig.
Samaritanska služba na Dunaju dne 1. maja.
O priliki velikih prvomajniškili manifestacijah na dunajskih ulicah je bila v izredni pripravljenosti vsa saniteta državne brambe in poleg tega še reševalno društvo. Posla pa je imela v celem mestu k sreči le na 14 krajih, kjer ,ic nudila prvo pomoč nenadno oslabljenim. Smrtni slučaj je bil zabeležen samo eden. Na Ringu pred univerzo je bil med gledalci, ki so občudovali ogromne mase sodjalističnih manifestantov, tudi neki 821etni starček. ki mu je postalo slabo in je umrl, prodno ie mogel dobiti zdravniško pomoč.
Srečanje z umrlim soprogom
Zgodilo se je to v nekem nemškem mestu, in sicer nc tako dvomljivo kakor običajno, da vidi namreč mrtvake vstajati le ena oseba, ki nima vseh koles v redu, ostalim pa — četudi so istočasno navzočni — je tak pogled zastrt. V našem primeru je videla občespoštovana vdova žuPanja in vsa velika družba pred seboj- naenkrat čilega in zdravega pokojnega župana. Bilo Pa je takole:
Vsa purgarija letovišča Reichenhall je sedela nekega večera v mestnem kinu in se zabavala na komičnem filmu. Pri neki sceni se na enkrat pojavi na platnu — zadovoljno se smejoč bivši žu-Pan z viržinko v ustih. To nepričakovano svidenje je občinstvo in -zlasti soprogo umrlega, ki je bila tudi v kinu, tako razburilo, da je nastala v dvorani strahovita zmešnjava. Vdova županja se je ob nenavadni prikazni onesvestila, radi česar so prekinili predavanje filma.
Radovedneži so kmalu nato dognali, kako je prišel župan na film. Lani sredi Poletja se je namreč mudil v nekem kopališču, kjer so snemali zadevni film, in je tako postal popolnoma po naklučju kot neprizadet gledalec žrtev fotografskega aparata. Poročajo pa, da je šla soproga po tem večeru še vsakokrat v kino, kadar je bil ta film, samo da je bila v bližini svojega ljubljenega soproga, četudi je bil le na platnu.
Hrefacija dunajskih ponarejevalcev dolarjev
Jedva par dni je tega, ko je bilo uradno ugotovljeno na Dunaju, da se širijo po mestu ponarejeni dolarski bankovci — in že imajo razširjevalca in avtorja na varnem. Tako brzo se redkokdaj dajo zaslediti in prijeti ljudje tega kova. Saj imajo običajno svoje »tovarne« za bankovce v temnih kleteh, skritih rovih ali pa težko dostopnih podstrešjih in skednjih, o čemur nam daje dokaza tudi kriminalistika mariborske oblasti.
Dunajski ponarejevalec dolarjev pa je imel vse priprave za svoj posel v tujski sobi hotela Holzwarth, kjer je živel borno življenje s sinovima in hčerko. Maks Pressinger — ponarejevalec — je absolvent višje obrtne šole v Gradcu ter je živel do neposredno po prevratu precej imovi-to. Kot izredno nadarjen risar je bil skozi leta desna roka znamenitih dunajskih arhitektov, dokler ni ta služba ob prevratu ob koncentraciji nemškoavstrijske inteligence iz vse bivše monarhije na Dunaju postala proletarizirana. Mož pa je imel srečo in je postal samostojni špediter z lepo imovino pol milijona zlatih kron. Bil je ves čas ugleden in čislan član družbe.
V	tem novem poslu spediterstva pa ga je doletela smola in je ob neki priliki zgubil ves kapital do zadnjega vinarja. Za Pressingerja se je pričela križeva pot, zlasti še z ozirom na to, da je imel troje otrok, ki so že prekoračili leta nedoraslosti, bili vsi talentirani in pridni učenci, ki jim je bilo treba dati priliko do izobraževanja. Obup je spravil očeta prvič v kriminal.
V	Innsbrucku je bil obsojen radi hudodelstva tatvine in sleparije na devet mesecev težke ječe, ki pa je radi težke obolelosti ni mogel odsedeti. Vrnivši se na Dunaj je skušal dobiti poštenega posla, kar mu spričo malega povpraševanja po delavcili in uradnikih vseh vrst ni uspelo. Ima.ioč pred očmi samo cilj svojega življenja, dobrobit nadarjenih otrok, ni izbiral več sredstev za uresničenje tega cilja in je segel po najbližjem — postal je vnovič zločinec. Vsaj deloma razumemo njegovo odločitev v to smer, če upoštevamo neznansko bedo. v kateri je živela zadnji čas vsa rodbina: oba sinova sta imela skupaj eno samo srajco in kadar je šel eden na ulico, je moral ostat* drttg brat v •soth brez perila! I stota ko so imeli vsi tnie mošk* v rodbin?, oče in sinova eno edino zimsko suknjo. Pomaga naj Sim j torej ponarejanje dojnrk v!
Prvi uspeh io b;1 sicer zelo velik, j ni oa traial dolgo. Trgovci. ki so ore-
jemali nepristne bankovce, so brez težave naznanili razpečevalca policiji; ta ga je kmalu prijela in ugotovila v njem sorodnika pravega fabrikan-ta. Samo nekaj uric je bilo danih natakarju Oskarju Hoffmannu, svaku Pressingerja, in razširjanje sleparskega denarja je bilo domala v jedru zatrto, krivca pa sta bila ob svobodo.
V	svrho podrobnejše ugotovitve dejanskega stanu sta bila aretirana tudi sinova in hči Pressingerja, ki pa so bili po enem dnevu izpuščeni. V zaporu sta ostala oče in stric in čakata, da se zadosti zakonu. Kaj pa naj počnejo otroci, ki so brez matere, ne ve niti oče niti oni sami...
CHavm d©fei!ek le zamudil
Dunajsko sodišče je razpravljalo koncem preteklega tedna o prav svojevrstnem sporu. Župan male kmečke občine na Gornjem Avstrijskem je kupil leta 1925. več srečk neke dobrodelne loterije. Ena teh srečk je zadela glavni dobitek v obliki novega Fordovega avtomobila, vrednega 60 tisoč dinarjev- GosPod župan pa je na svoje srečke pozabil in jih našel kje
v	kakem predalu še-le celo leto po žrebanju. Loterijski odbor je bil med tem avto, za katerega se ni nihče zglasil, že prodal in županu seveda ni hotel izplačati srečke.
Župan je loterijski odbor tožil in se sklicoval na to, da je bilo žrebanje parkrat preloženo, ne da bi bilo to dovoljno objavljeno. Ravno tako niso bile objavljene izžrebane srečke. Zato zahteva ali izročitev avtomobila ali pa 60.000 Din. Sodišče je bilo v ne-mali zadregi in si je pomagalo naposled s tem. da je posredovalo poravnavo, po kateri dobi župan mesto avta le 20.000 Din.
Sleparska knjeginja
Sodišče v Passau ob Dunavu Je pred kratkem razpravljalo o aferi kneginje Cantacuzeno, ki je bila obtožena sleparije na debelo. Življenje visoke gospe je bilo prav pestro. Prvi njen mož je bil stražnik torej Proletarec, drugi je bil mož velike duševne potence — Profesor in tretji soprog se je ponašal z visoko denarno Potenco; bil je to knez Can-tacuizeno. S tremi besedami Povedano bi se reklo temu po slovniško: dober, boljši, najboljši- Toda ta najboljši je Postal za kneginjo najslabši. Knez je zbolel, zgubil vso imovino in obupana soproga mu je ušla na stranpota, ki so jo vodila tudi v tatvine in raznovrstne goljufije. Pred passansko poroto je zato dobila 10 mesecev zapora.
Samomor modernega Don Juana
V	nekem mestu zaPadne Poljske ]e bil prošli teden aretiran kot vojaški begunec uradnik tobačnega monopola Ry-mont. Izdajal se je za grofa in imel napačne dokumente- Ko ga je hotela straža odvesti iz jetnišnice Pred preiskovalnega organa, se ji je aretiranec iztrgal in skočil iz drugega nadstropja jetnišnice na ulico. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, ker pričakujejo v kratkem njegove smrti. Preiskava je dognala, da je bti Rymont največji zapeljivec v mestu. Zbirka njegovih oboževalk je dosegla število 64, med katerimi so bile zastopane vse branže od sobarice in kuharice do najvišjih aristokratinj. Samomorilec je zapustil poslovilno pismo s Prošnjo, da se 64kra-t razmnoži in pošlje vsem prizadetim damam.
~ene v pilotski službi
Pretekli teden je zborovala v Londonu mednarodna konferenca za ureditev zračnega prometa. Pri tej priliki ie bjJ sprejet sklep, da bodo v bodoče tudi žene dopuščene k pilotski službi. Polagati bodo morale dame enake izpite kakor moški. Le glede zdravstvenega stanja bodo Podvržene strožjim Pregle-j dom. Ti pregledi se bodo tinmre* vršili , vsake tri mesece, dočim pri moških 1®
vi	letu.
E. G. Brat:
Ugrabljeni milijon
Roman ameriškega Jugoslovena. 3
Kaj ve takale deklica, kaj je življenje, kaj bridkosti razočaranja, obup samomorilnih misli! In kaj ve, kaj mu je bil v tisti uri njen prijazni odgovor, njen nasmehljaj ter njena brezmiselno izgovorjena želja »Srečno, mister!«
Jack pa je tedaj že urno korakal po mostu . . . hrepenel ... se togotil na ves svet skupaj ter na zlatolaso dekletce posebej . . . stiskal v roki brow-ning ter sikal: »Da, srečno, mister! Hajdite zdaj k vragu, za drugo rabo itak več niste!« — In hitro je krenil dalje po mostu . . .
Ničesar ni videl in slišal okoli sebe. ko pa se je vzdramil iz zamišljenosti, se je začudil in je nehote obstal Pred njim je stalo kolodvorsko poslopje pennsylvanske železnice. Ves trg pred njim se je kopal v lučih obločnic in dolga vrsta gladkih stebrov, nosečih umotvor, sličen grškemu svetišču, se je bleščala kakor najbelejši kararski mramor.
»Kolodvor! Pennsylvanska železnica?« je strmel Jack in buljil na občinstvo, ki je hitelo peš ali pa se vozilo z avtomobili in kočijami k ekspresnemu električnemu vlaku. »Kam hitite? K svoji sreči ali v svojo smrt? K svojim dragim, ljubečim in ljubljenim, ali pa bežite pogubi v naročje?«
In stopivši v poslopje, je zagledal na ogromni deski napis glavnih postaj vlaka, ki je imel pravkar oditi. In nad temi imeni je čital »Chicago Express«.
»Zdajle se odpelje morda tudi ona — zlatolaska!« mu je šinilo skozi možgane. »Še enkrat naj jo
vidim! Še enkrat — poslednjič! Odpeljem se ž njo, morda mi bo sreča mila, da prebijem še par ur v njeni družbi, svoje zadnje!«
Stekel je k blagajni, vzel iz žepa denarnico, od štel poslednje dolarje in kupil listek do Chicaga.
»Zadnji ste!« je dejal blagajnik, ko je porinil nekaj drobiža z listkom vred pred Jacka. »Podvizajte se!«
Mehanično je spravil Jack drobiž v hlačni žep, vozni listek pa v telovnik ter stekel po hodniku, skozi čakalnico na peron. Preril se je skozi gnječo, se oziral po oknih vagonov, ne bi li kje ugledal modrooko neznanko, a ker je m bilo videti nikjer, je planil v zadnji voz.
»Norec sem!« si je dejal, ko se je premaknil vlak in po kratkih hipih že drvel, jedva dotikajoč se gladkega tira. »Popolnoma blazen, da. No pa naj se završi komedija blazno!«
Cinično se je še nasmehnil, se iztegnil na vrtljivem naslanjaču, se ozrl po sopotnikih, a videl je le še meglo. Vonj cigarete, ki je ugašala na pepelnja-ku na okrogli mizi. mu je posegečka! nos; sluga v livreji je prišel z ročko za čaj. a Jack je že dremal.
Vlak pa je letel kakor puščica, požiral kilometre in se utapljal v temi.
Jack je spal. In spal je še vedno, ko je tam spredaj nekaj zagrmelo, zabobnelo, zavreščalo, ko je kakor iz teme bušilo ob vlak. ko se je voz opotekel in razletel kakor zdrobljen oreh.
Zbudil se je šele. ko ga je ostro speklo v roke in je zadel z glavo ob trd predmet- Takoj je izpustil žarečo stvar, ki se mu je zarezavala v dlani, a že se je prekotalil po železniškem nasipu ter obležal.
Tla so bila mehka in mokrotna. Jacku je bila prijetna ta osvežujoča vlažnost, zravnal si je ude v
udobnejšo lego in odprl še vedno tope. zaspane oči. Videl je, da leži v visoki rosni travi, ki mu obdaja glavo ter mu hladi čelo in lice. In iztegnil je pekoče dlani ter si jih hladil po rosnih bilkah. Opojno jc dišalo po cvetočih rastlinah, tam visoko zgoraj pa se je bočilo nekaj kakor zelo temno, napeto sukno brez gub . . tu in tam se je zablesknila na tem suknu srebrna točka ... nočno zvezdnato nebo. »Ah. vznak ležim na travniku,« se je spomnil in se vsedel.
Zagledal je na nasipu prekotaljene in razbite vagone, nekateri so stali na glavi — drugi so viseli z raztrganim bokom preko tira, tretji so se popolnoma obrnili ter so moleli kolesa v zrak. Tam izza vodilnega vagona pa so švigali plameni in prasketali po poštnih dveh vozovih, ki sta tvorila zmečkano maso. Vstajal je dim ter se vlekel leno ob nasip« in po travi.
In že je začul na desni in na levi ter pred seboj stokanje, ječanje, hropenje, kričanje in javkanje. Grozen, pretresujoč zbor najrazličnejših glasov je donel ob nasipu, glasovi bolesti, divjega odpora in obupne resignacije.
In videl je temne osebe vstajati iz trave, omahovati in padati, videl je. kako se je izmotal iz k'.op-čiča teles mož ter začel bežati preko travnika; neka ženska ie upila ime »Aliče! Aliče!« — poskušala je vstati, se zgrudila, se plazila Po nasipu Dre-ko vlakovih ruševin po vseh štirih ter kričala »Aliče! Aliče!« do ohripelosti • . . Izpod vozov so se čuli klici: »Na pomoč! — Joj. joj. Pomagajte! — Umiram!«
Troje latern se je zamigotalo preko nasipa in nekaj moških se je pojavilo.
K A V A
pred praženjem higijenično očiščena
prava zrnata kava
je prosta pri kavi nahajajočih škodljivih ideiov ter vsebuje vse dragocene snovi
popolni MjllHtlil ki»ln »roma,
ItiHor nSrjptl»1 ubnejlMoku«.
Užitek
zdravim, temveč tudi ve&ttT^mS*ž?^9Žno, srčno in živčno bolnim
ME D O-KAVA STSBBFmSSTv ruja vik prozornih zavitkih,
\ $
zahtevajte io povsod
■=11.1 «._|. P« 1	•"	"	1	■	«■—-
afi pa pr$
v
stavni zahogi ta S. R. sr Rado Meznarič, M£rl£jar, Glavni trg 21
t
MAR pUB D6POSS
D/. Anton Mulej
odvetnik v Mariboru preseli svojo pisarno s 1, majem 1927 na
A/eksanorovo cesto štev. 11
/. nadstropje.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki Slutijo v posredovalne in socijalne namene ob- I Ženitve, dopisovanje m oglasi trgovskega ali reklamnega zna-einstva: vsaka beseda 30 para, najmanjši znesek Din 5'—, J čaja: vsaka beseda 50 para, najmanjši znesek Din 10’—.
Najboljše pecivo Sl
ter vsakovrstne kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli. Maribor, Glavni trg 9.
Gospodje In dame
se »piejmajo na dobro domačo hrano v bližini kolodvora. Vprašati v upravi lista-	35
Kolje za vinograd 33
lepe, eepane in rezane, tudi ko-staneve pioda po nizki ceni Straschill In Felber, trgovina i lesom, Maribor, Pristaniška ul. 8
Oddam takoi
lepo meblirano sobo z elektr. raz»vet!javo. Aleksandrova cesta 44/11. desno	li
Majhnega otroka 34
vzamem na hrano. Studenci p. Mariboru, Aleksandrova cesta 37
Sobo
prazno, zračno, za dve osebi te odda v najem. Naslov v upravi lista.	36
Lepo meblirano sobo
se takoj odda- VpraSati v upravi .Mariborskega večernika Jutra*
Lepo stanovanje
z novim pohištvom, 2 sobi in kuhinja prot! odkupu zn oddati. Dopisi na upravo pod .Mirna stranka*.
Enodružmsko hišo
z vrtom v mestu je na prodaj. Maribor. RuSka cesta 83.
Kotel za žganjekuho
10)1 z vso pripravo tei več vrst sodov se proda Ponudbe pod .Kotel* na upravo list*.
Inteligentna gospa
z večletnimi spričevali išče službe za sobarico v večjem holelu. Po loži kavcijo Ponudbe na upravo „Jutra‘ pod .Sigurnost" Maribor.
Trgovski pomočnik
špecerijske stroke Uče službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod -Trgovski pomočnik* na podružnico uprave „Jutra* Maribor
Wanderer-auto
trisedežni, električna razsvetljava, z novimi pnevmatiki In 1. Austro-Flat šestsedežni oba poceni na prodaj, v Mariboru, autogaraža Volker, Kersnikova ulica 1.
ZASTOPNIKI
iWIHI|iHWfflllHWH'l|TnM 1 ^"1111'MI 1 I
ZASTOPNICE
ki obiskujejo privatne stranke, se sprejmejo za prodajo novega predmeta. Kolekcija zelo majhna predmet brez konkurence. Kratke pismene ponudbe z natančnim naslovom na opravo Jutra* v Mariboru pod „Vi*oka provl
*ija*.	20
linija (M Um). On lile. Traosatlantiiiae.
Odda se malo stanovanje
družini brez otrok. Poizve se v TržaSki c. 1. trafika.
Šofer
izkušen zanc> j v, 24 let star Zmožen vseh popravil, dober kiju-fivaičar, z večletnim spričevali, i^če službe pri boljši družini ali pcdjetiu. Dopiae se prosi na J. S Maičec Maribor, Tattenbahova ulica 16.
Ceneje
kakor pri
razprodali
dobite vsakovrstno manuUkturuo blago pri
J. Trpin-u, Maribor
Glavni trg 17
32
Havre-Newyork samo 51/* dni čez morje, dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique, Transports Marltlmes. Za severno in južno Ameriko z ekspress parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux In Marsilije v Argentino, Uruguay, Chlle, Australljo In Kanado.
Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVAN KRAKER, LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 35.	45
glilllllllllllHIilllllHUllllllillllllllllHIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllIlliiiiiiiimiiiiiiiiiiiinilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliminiiiiillllIlllliiiHUM
najboljših znamk, kakor WAFFENRAD, PEUGOT, ter nakup vseh potrebščin za dvokolesa in motorje. Zaloga motornih koles najnovaj&ih tip „PUCH“.
Najmodernejše urejena delavnica za popravila dvokoles, motornih vozil, šivalnih strojev, otroških vozičkov in vsa v to stroko spadajoča dela.
Lastni oddelek za emajliranje in poniklovanje koles itd.	Izposojevanje	koles.
Divjak & Gustinčič
Glavni trg 17	Maribor	Tattenbachova	14
i»
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Stanko Vi ran J* v
Stanko Detela, v Maribor'
~ —.......  n	wi	n.....i m	—
■Mj»IIIIUIl»MIM»UM;iHin»»'rHr|tiMl^»MiiHMinM|iMM|iHIIIH!llll|ini||||Hlllt||lHll|||||liiH|||||M|||||||HHllllllllinil»UltlllllUlinil}jyll>|l,B Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik